XIV. glavna skupščina Utrditev sloge in sporazuma v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju V veliki dvorani nove univerze v Beogradu je bila 18. in 19. avgusta XIV. redna glavna skupščina. Že pred napovedano uro začetka se je začelo zbirati v dvorani večje število učiteljstva in ob 9. uri je bila dvorana, kakor tudi vsa galerija nabito polna. Skupščino so posetili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik g. Ivan Božič, prosvetni minister g. dr. Ilija Šumenkovič, načelnik osnovne nastave v prosvetnem ministrstvu g. Dušan Jakšič, predsednik Jugoslovanskega profesorskega društva g. Nedeljko Divac in predstavniki raznih ustanov in društev. Skupščini je predsedoval podpredsednik JUU tov. Dorde Mirkov, ki je prečital najpreJ naslednjo brzojavko Nj. Vel. kralju: Jugoslcvansko učiteljstvo pozdravlja s svoje štirinajste letne skupščine Vaše Veličanstvo kot svojega največjega učitelja, vodjo in vzvišenega vladarja in daje svečano obljubo, da bo vložilo vse svoje moči za popolno izgraditev močne edinstvene Jugoslavije. Po prečitanju brzojavke, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem, je pozdravil tov. Mirkov vse prisotne goste in zastopnike ter v kratkih besedah orisal glavne naloge Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. PripoTOČal je udeležencem skupščine, naj ohranijo slogo, ki je največje jamstvo za zdravo in konstruktivno delo ter za napredek v bodočnoati. V svojem kratkem govoru je tudi poudaril veliko ulogo učiteljstva med narodom. GOVOR GOSPODA PROSVETNEGA MINISTRA. Takoj za govorom predsednika se je javil k besedi prosvetni minister gospod dr. Ilija Šumenkovič, ki ga je celokupno prisotno učiteljstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Rekel je: »Gospe in gospodje! Toplo se Vam zahvaljujem za prisrčne pozdrave, ki jih je Vaš predsednik naslovil name in preko mene tudi na kraljevsko vlado. Izrekam svojo iskreno željo, da bi Vaše delo, inspirirano po občutkih tovariške solidarnosti in sloge ter dominirano v potrebah šole in učiteljstva, bilo koristno in plodno. Pred vami prosvetnimi delavci ni treba naglašati velikega pomena šole in uciteljstva, vaše velike in visoke misije. Omeniti hočem le dve lepi vaši nalogi: marljivo delo za državno in nacionalno idejo, idejo jugoslovanskega edinstva z ene strani (viharni klici: tako je) in delo za prosvečevanje in dvig kulturnega nivoja našega naroda z druge strani. V zvezi s tem naj omenim nekaj, kar prihaja samo po sebi-. Te vaše naloge niso samo vzvišene, marveč je vaša misija istočasno tudi zelo delikatna. Mišljenja sem, da smem reči, da se naše učiteljstvo zaveda dolžnosti jn obzira, ki mu jih nalaga delikatnost te misije. Ono je pokazalo to s svojo vdanostjo kralju, domovini in narodu in to svojo vdanost je ono posebej potrdilo na bojnih poljanah z žrtvami, ki jih je učiteljstvo dalo in ki se jih mi tu s sipoštovanjem spominjamo (Slava jim) in katerih sencam se globoko klanjamo. Učiteljstvo ima priliko, da to pokaže tudi pri svojem vsakdanjem delu. Pri dclu v šoli ali izven šole mora večkrat v težkih razmerah v mestu, trgu ali na vasi razviti oni na pogled majhen napor, a v resnici zelo veliko vestnost in žilavo1 vztrajnost v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti, vztrajnost, ki jo moramo v naši sredini še posebej negovati. Gospe in gospodje! Problemi, ki interesirajo šolo in učiteljstvo, so tudi predmet najresnejših brig Nj. Vel. kralja in kraljevske vlade. (Dolgotrajni klici: Zivijo kralj!) Navedem naj vam primer: Medtem ko so bili v tekočem letu proračuni skoro vseh ministrstev zmanjšani, je bil proračun ministrstva prosvete povečan (buren aplavz). Dasiravno so se v zadnjem času zahtevale žrtve od državnih uslužbencev in so te žrtve tangirale ravno tako tudi učiteljstvo. vendar so se uporabile v glavnem za dviganje prosvete v pomoč vašega stanu. V sepiembru tekočega leta bo taka situacija, da v naši državi ne bo niti ene šole, niti enega razreda, brez potrebne učiteljske moči. Po teh besedah je vse prisotno učiteljstvo z burnim aplavzom in vzklikanjem izražalo več minut svoje zadovoljstvo in odobravanje. — Ko se je aplavz nekoliko polegel, je nadaljeval g. prosvetni mmister. »A istočasno z zadovolitvijo te državne in narodne potrebe je zadovoljena tudi potreba vašega stanu: Omogočeno je znatnemu števiki vaših tovarišev, ki so po dokončanih študijah čakali na namestitev, da bodo nameščeni in preskrbljeni. Vi boste na tej skupščini, zavedajoč se pomena in delikatnosti svoje misije, razprav- Popoldne so bile seje odsekov. Pripravili so poročila za skupščino, ki se je nadaljevala v nedeljo 19. avgusta. D R U G I D A N. V nedeljo ob 9. uri se je začelo nadaljevanje dela glavne skupščine. Na dnevnem redu so bila poročila posameznih odsekov. Prvo poročilo je podal verifikacijski odsek. Iz tega poročila posnemamo, da so poslale posamezne sekcije naslednje število delegatov: Pregledna tabela delegatov. Banov. sekcija Članov glav. odl;ora Odbornikov sekcije Deiegatov Vsega Skupaj Beograd Dravska Drinska Dunavska Moravska Primorska Savska Vardarska Vrbaska Zetska 1 3 1 3 3 2 3 2 1 1 14 9 13 6 14 1 15 13 5 3 9 42 34 68 36 12 74 34 9 20 24 54 48 77 53 15 92 49 15 24 Ijali o svojih stvareh po svojem najboljšem prepričanju. Temu vašemu delu želim uspeh v dobro kralja, domovine in naroda.« POZDRAV PREDSEDNIKA PROFESORSKEGA DRUŠTVA. V imenu jugoslovanskih profesorjev je pozdravil skupščino predsednik jugoslovanskega profesorskega društva g. Nedeljko Divac. Med drugim je izvajal sledcče: »Lahko vam rečem, da gledajo profesorji v vas svoje najboljše in najbližje tovariše. Oni gledajo z največjim priznanjem na vaše delo, ki ga vršite na prosvetnem polju kot njihovi tovariši. Pri vas, gospe in gospodje, začenja prosvetno življenje vsega našega naroda in od onega, kar ustvarite vi v naši osnovni šoli, od te prve stopnje izobrazbe in prosvete je odvisno vse naše nadaljnje prosvetno delo. Za ogromen del našega naroda, po mojem računu za približno 140.000 otrok. ki obiskujejo vsako leto osnovno šolo v štirih razredih, ste vi njihovi edini učitelji in prosvetitelji. Ker šmo ravno pri tem številu, bi rad pri tem vprašanju nekaj pripomnil našem osnovnem pouku. P-okazala se je potreba, da se osnovni pouk kot edini narodni prosvetni pouk razširi na večje število let. Vsled tega mi je bilo zelo drago, ko sem danes zjutraj opazil v vašem- orgami »Narodna prosveta«, da ste tudi vi posvetili posebmo pažnjo temu nedostatku in poudarili potrebo uvedbe in razvoja višje narodne šole. Ta stopnja osnovne šole, kakršno imamo danes med narodom, je vse premajhna stopnja. Zato bodo vsi vaši in naši napori usmerjeni v to, da se to stanje čim prej ipopravi. Mi profesorji že vsled tega spremljamo z velikim interesom in pažnio razvoj vašega združenja. Prepričani smo, fla se morejo gotove stvari izvršiti samo z dobro organizacijo. Vi ste se prepričali, da smo se mi v tem pogledu zelo trudili. Povsem naravno je torej, da z največjimi simpatijami spremljamo tudi vse vaše organizacijske napore, ker naši dve združenji nista nič drugega, nego dve veji enega in istega našega narodnega ipro svetnega drevesa, ki se oprijemata druga druge.« Predsednik skupš.č_ne tov. Mirkov se je v lepih besedah zahvalil prosvetnemu ministru g. dr. Šumenkoviču za njegov nagovor in njegova zagotovHa. Zahvalil se je tudi g. Divcu za njegove tovariške besede, nakar je skupščina prešla na volitev članov skupščinskih odsekov. V verifikacijski odsek so bili izvoljeni tajniki banovinskih sekcij in je v tem odseku zastopal našo sekcijo tov. Kumelj Metold. Poleg verifikacijskega so bili izvoljeni še odsek za poročilo, finančni odsek in odsek za resolucijo. Vsak odsek je štel 10 članov, ker je vsaka banovinska sekcija poslala v vsak odsek jpo enega člana. Sekcijo JUU za dravsko banovino je zastopal v odseku za poročilo tov. Ta,jnik Miloš, v finančnem tov. Ivanjšič Ljudevit, a v odseku za resolucijo tov. Mlekuž Vekoslav. Vsi odseki so bili izvoljeni soglasno brez vsakih ugovorov. Po izvolitvi odsekov je bilo dopoldansko skupščinsko delo dokončano. Udeleženci skupščine so nato odšli v Saborno ccrkev k zadušnici za pokojnimi dobrotiniki in utemeIjitelji Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Pri zadušnici je pel učiteljski pevski zbor »Marinkovič«. 20 93 338 451 Takoj po prečitanem poročilu verifikacijskega odbora, ki je osporil mandaite nekaterih sreskih društev, ki niso plačala članarine, je nastal med udeleženci nemir. Trajalo je nekaj minut, preden se je posrečilo predsedniku skupščine tov. Mirkovu vzpostaviti red. Interesantno je, da je že pri verifikaciji mandatov prišel tudi letos do izraza spor v sekciji za savsko banovino. Tov. Čikara se je javil prvi k besedi radi osporjenega mandata sreskega društva Novsko. ki letos ni plačalo članarine. Poudaril je, da lansko leto ni poslalo to društvo nobenega delegata, a ga je vendar nekdo zastopal. — Tudi letos je plačala sekcija za savsko banovino članarino cen.trali za dve društvi, ki sami nista poravnali svojih obveznosti in to le vsled tega, ker je hotela imeti delegate teh dveh društev s seboj na skupščini. — Tov. Čikara je mato očital zagrebški sekciji še nekatere nepravilnosti, a med tem je nastal tudi že prepir med, pristaši sekcijskega odbora in pristaši tov. Čikare. Na navedene očitke je odgovarjal tov. Logomerac, predsednik sekcije za savsko banovino. ki je poudaril, da poda takaj ostavko na svoje mesto, ako je res to, kar je iznesel tov. Čikara. K istemu vprašanju so se javili še drugi govorniki. Da se ne bi stvar predolgo razvlekla in da se uredi spor v savski banovini, je izvolila skupščina poseben odbor, v katerega so bili imenovani tovariši: Peier Fakin, Stanko Harapin, Metod Kumelj, Borivoje Pavlovič in Vladimir Višoševič. Za tem je skupščina sprejela poročilo verifikacijskega odbora v celoti in zavrnila delegate, ki so hoteli zastopati društva, ki niso plačala članarine. — Med zavrnjenimi je bil tudi delegat cetinjskega sreskega društva. Skupščina je še razpravljala o vprašanju niškega sreza, ki ima dve sreski društvi. Precej burno je postalo na skupščini, ko je zahteval besedo tov. Sava Jekovič, ki je hotel prečitati neko izjavo. Toda delegati mu niso pustili do besede in moral je zapustiti oder. Končno je v dvorani le zavladal mir in skupščina je prešla na prihodnjo fočko dnevnega reda: POROČILO GLAVNEGA ODBORA. Odsek, ki je proučil poročilo glavnega odbora, je poročal Skupščini, da je poročilo glavnega odbora zelo kratko in nepopolno. Konstatira nadalje, da je klju(b vsemu delu za reorganizacijo udruženja še vedno kakih 6000 učiteljev (-ic) izven udruženja, kar pač jasno kaže, da organizacija še ni izvedena in da bo potrebno še mnogo dela za nje spopolnitev. Odsek poudarja tudi potrebo uzakonitve popolnega učnega načrta in nalaga bodočemu odboru dolžnost, da se pobriga za to vprašanje. Nadalje naproša bodoči odbor, da v Udruženje ne vnaša prepirov, ker že samo ime Udruženja zadosti jasno kaže, kakšno je njega članstvo. Apelira se na Udruženje, da pospešuje poitrebno zaupanje in tovarištvo v največji meri ter prepreči vsako intervencijo oseb izven organizacije. Na koncu poudarja poročilo odseka zahtevo, da pripravi bodoči odbor projekt novih pravil, ki naj ga predloži prihodnji skupščini. K debati o poročilu se je prvi javil k besedi tov. Sava Jekovič, ki je hotel že pri poročilu verifikacijskega odbora prečitati neko izjavo. Sedaj je zahteval v imenu 30 delega- tov, r.aj poda poročilo bivši izvršni odbor. — Skoio celckupna d.legacija je bila proti temu in, ker ni inog.i več govoriti, je zapu&til oder. Besedo je dobil tov. Blagoje Stefanovič, ki je poudarjal, da ni pravilno, čc se o poročilih le glasuje, marveč je treba na skupščinah govoriti tudi o vprašanjih, ki se tičejo učiteijskega stanu. Konstatiral je, da so zadnja štiri kta v našem Udruženju minila v^nesogiasju in prepiru. Vsled tega jc mislila javnost, da mi nismo zmožni ustvariti nekaj višje^a in boljšega. In vendar je ravno učitelj eden izmed najboljših delavcev med narodom. — Razpiavljal je tudi o upravičenosti članka o mc-alni krizi med učiteljstvom. ki je izšel pred nedavnim časom v beograjski »Pravdi« Dotaknil se je tudi odborov našega Udruženja, ki so v zadnjih štirih letih postali instrument _a cviranje vsakega napredka v učiteljskih vrstah. Govoril je nato tov. Kosta Matijaševid, ki je rekel. da ni v naši ©rgaruzaciji nihčc tako važen da bi radi njega mogli in hoteli žrtvovati ugled naše organizacije. Apeliral je na članstvo, cia deluje za ureditev razmer v Udruženju. Učiteljstyo mora ustrezati željam in zahtevnm narcda. Tov. Dregišn Mihajlovič sc je dotaknil vprašanja tujega kapitala v naši državi ir. našteval tudi najmarkantnejše primere, kjer prevladuje v naši ¦industriji in v naših denarnih zavodih tuj kapital. Dotaknil se ie v svojem govoru še mnogih drugih vprašanj, 1_i'pa niso imela s skupščino nikake direktfie zveze. • Svoja izvajanja je končal z be.s_dami: Mir ljudem, a boj njihovim pogrešnim idejam. S tem lovorom je bilo dopoldansko delo dokončano in skupščina prekiniena. POPOLDNE. Popoldne se j>& prvi javil tov. Bogdan Vešcvič, ki je ti! mišljenja, da je treba prep.ehaii s kritiko. dasi bi ,se lahko mnogo govorilo o delr. odbora. Namesto kritike okrnjenega in nepopolnega poročila, bi bilo bolje reševati vprašanje osnovnega pou.ka, ker ta vprašanja pomenjajo mnogo za učiteljske vrste. Dolj časa jc ^ovoril tov. Danilo Milanovič, ki :e že v začetku svojega govora poudaril, da se sedanj:.; .Skupščina v mnogočem razlikuje od p_ejšnjih, ker sme vsak učitelj delegat svobodno govoriti. Svobodna debata je nujno poitrebna. V nadaljnjem svojem govoru se je dotaknil razmer v našem Udruženju. Razpravljal je tudi o tajnem glasovanju in o proporcionalnem sistemu pri voHtvah, poudaril pa je tudi da ni imelo učiteljstvo v zadnjih letih svobodne besede na svojih skupščinah, zato je potrebiio, da se na letošnji skupščini slišijo iskrene besede. ki bodo v bodoče onamogočale tako delo. Besedo je nato dobil tov. Josip Lapajne, ki je izvajal približno naslednje: Udruženje jugoslovanskega učiteljstva se je faktično rod'lo v Ljubljani, us.tanovilo se pa je na skupščini v Beogradu. Učiteljstvo sedatije dravske banovine je bilo do 1. 1927. organizkano v dveh političnih organizacijah: Siomškovi zvezi in napredni Jugoslovenski učiteljski zvezi. Povojna doba je zanesla v naše javno življenje neznosne zmešnjave. Režimi so se menjali kakor vreme. Predsedstvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu izvoljeno na giavni skupšeini 19. VIII. 1934. Prepričali smo sf -da politika ne spada v stanovsko organizacijO'. Dosegli smo uspehe. V stanovsko ivdruženje smo vnes'i le ono kar nas druži, dcčim smo prepustiii vsakomur svobodo v javi-em pclitičncm deiovanju. Naša sekcija je v tem ornru dosledna. Dotaknil se j& vprašanja teorije o človečanstvu in vprašanja brezposelnositi. NTi tu mesta, da lazpravljamo o potrebi i_i k-oristi kolektivizma, v ko!iko bi to bilo izvedljivo v naši a^rarni državi in v kolikor je kršen naš družabni red. Zavedamo se pa, da smo mal narod, ki ne mcre prvačiti v svetovni protikapitalistični borbi, dokler imamo ob- strani silne narode, ki ogrožajo naš oh.stoj, u^onabljajo naše zas-žnjene rcdove. Učiteljsko udruženje :ni samo stanovsko, temveč narcdnn. Da se moremo v narodnih prizadevanjih iačiti in spopolnj!.'vati je nujnc potrebno, da opustimo v notranjosti organizacije vse, kar bi nas lazdružcvalo. Svetovna naziranja nas morejo razcepiti v najmanj 4 frakcijc. Tov. Jure Mravunac se je dotaknii spora v savski banovini in predla^al v imenu tov. Čikare, da se delokrog izvoljenc ankete razširi v toliko. da ugotovi .ta anketa tudi točnost vseh onih dokumcntov ki jih je objavil tov. Čikara kot vodja opozicije v savski banovini. — Skupščina je cdobrila njegov pred- log. K porcčilu je govoril tudi tov. Duro Logornerac, preds. sckcije za savsko banovino, ki je izjavil, da po doseženem sporazumu lahko spr&jmemo poročilo glavnega odbora. Nato se je dota.';nil tudi izvajanj tov. Dra!;iše Mihajloviča. O učiteljski organizaciji kot drugem učiiteljevem domu je govoril tov. Todor Dimi- trijevic. Na^lasil ie tudi, da ne more biti govora o morahii krizi me.i učiteljstvom. Čstudi obstojsj-' dancs kak. težkoče, jih bo učiteljstvo že pri;magak> 3 svojimi konsiruktivnimi picei_ri. Mišij.nja je . da nobedcn pameten čicv;ik n. more dvomiti c učiteljevi naoionaL-.osli. . Tcv. Dra^iša Mifcajlovič se ]c ponovr.o oglasii ir. palemi?.ira! ¦:-.; tov. Lapajp.ejem ii? Logomrrcem. Govorili so š. '-ksa Jovaii-cvl'. Mi- lisav Stajič in Peter i:a.-;m nakar jj biic- poročilo co "a^no sprejeto. PRORACUN. Po koričani d.bati in .s-prejetju poroZiia je noda! svoje poicčih> finaT-.čni odb-cr. Ta odbor je natančno pretresal vse postavke proračuna in je tudi mnoge po^tavke znatno zaižal Radi prevfilikega znižanja nekater;h postavk bi biio ddo v orrtanisaciji zcio ot;žkočen-o. Zaradi tega jc pojasni! tov. IvŁ.n Dimnik skupščini, da finančni odbor, ki je to poročilo sestavil, ni imcl pravega pre:^lcda deia v organizaciji in bi biio prav, da bi ta cdbor stavii svcj predloc?; sporazumno s predsedstvom skupščine. Zaradi te^a js prediagal naj se poročilo vrne odboru ki " ' - -;::., smislu popravi svoj predlog. Skupščina je odobrila prediog tov. JJininika in delo je bilo za nekaj časa prekinjeno. Po dosežencm sporazumu med finančnim cdborom in skupščin,skim predsedstvom je bil ponovno prečitan prcdlog spremembe proračuna. V debato so porsegli še tov. Čikara Dorde Radosavljevič \a Mirkov, nakar je bil predlog finančnega cdbora rn s tem tudi proračun soglasno sprejct. SPORAZUM JE BIL DOSEŽEN. Takoj po sp;ejetju. proračuna je javil predsednik -kupščine tov. Mirkov, da je bil sporazum med vsemi sekcijami dosežen. To obvestilo je sprejela skupščina z velikim navdušenjcm in apiavzom. Vsa dcl^gacija, kakor tudi galcrija je pokazala z dolgotrajnim ploskanjcm svoje zadovoljstvo, da je po dolgi borbi in pcuajanjih bila končno vendarle dosežena soilasnost v naš:_n udruženju. VOLITVE. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je piečital tov. Mirkov sporazumno sestavljeno listo bodo-če.a izvršnega cdfoora, pri čemer se je nevdušenje .vsega prisuinega članstva šo povečalo. Z velikim aplavzom je bil soglasno izvoljen naslcdnji izvršn: cdbor: 'Predsedn'.'_: Ivan Dimnik, ennkopravna pcdpredednika: Dcrde M'rkov ir. TocIot Dimitrijevič, cdborniki: Josip Pezelj iz Zagrcba, Mara Krsiou. sič iz Ncvega Sada. Sveta Gojkovič n Beograda. Viktcrija Fiere iz Beograda Mšiinkc, Lsz.č iz Grockc, Jefta Krljevič Mr:rko Milovanovič, Drcgut^ Protič, Sveta Avramovič vsi iz Beograda. NamestniV.\: ŽJvojin Stojancvic Vidoje Čerič, Milen Sipinac, Baro JcsimGvič, Jataniša Korunovič. Nadzorni odbor: Drgigotin Igl, Bora Pavlovič, Vitomir Srnič. Predsednik skupščine tov. Mirkov je nato predlagal, naj sprejme letošnja skupščina resolucijo. ki bo iinuia le eno samo besedo: Sloga! Tudi ta prediog je bil sprcjet z velikim odobravanjem, nakar je bila skupščina zaključena. Tovariš Juraj Režek 80 letnik Kdo ga ne pozna? Saj je vendar vso dobo učiteljevanja posvetil v dobrobit učiteljskega stanu. Rojen je 2. septcmbra 1854. v Krašnem vrhu pri Metliki. Maturiral je 1. 1875. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Preserju, kjer je služboval 5 let in bil nato premeščen v Kranj, kjer je ostal 14 let. Iz Kranja jc bil premeščen v Ljubljamo in tu je služboval še polnih 30 lcit'. Bil je vedno krepak. čil in zdrav, zato je pa tudi vzdržal v službi 49 let. Šele leta 1924. je bil upokojen kot sreski šolski nadzornik za mesto Ljubljano. Učiteljskim ustanovam je žrtvoval ves svoj prosti čas Bil je 26 let predsednik »Slovenskega učiteljskefla driiištva« pri »Učiteljskern konvikfu« je bil prvi tajnik in je deloval v odboru 25 let. V odboru »Učiteljske tiskarne« je deloval od njene ustanovitve do letos, ves čas kct agilen odbornik. Bil je tudi več let odbornik in nekaj časa tudi predsednik bivšega »Učiteljskega vdovskega društva«. 2e več let je tudi odbornik Učit. samopomoči. Za svoje požrtv-ovalno dclo je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Kot 80-letnik je Juraj Režek še vedno čil in krepak in smo prepričani, da bo živel še dolao dobo kt in ostal med nami zdrav in vesel kar mu tudi najiskrenejše želimo. f Prosvetni minister gosp. dr. Ilija Šumenkovič Dorde ?»iirkov, podpredsednik JUU Ivan Dimnik, predsednik JUU Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU