Poletno zasedanje mariborske obl, skupščine. Zasedanje je trajalo pet dni in sicer od 17. do 21. t. m. Na dnevnem redu je bila razprava o mnogoštevilnih uredbah, ki so za kulturni, pred vsem pa za gospodarski napredek ljudstva nepregledne važnosti in koristi. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so naši možje, ki jim je ljudstvo zaupalo oblastno gospodarstvo, sprejeli vse predložene uredbe. Z izvajanjem teh uredb se bo šele pokazal blagoslov dolgotrajnih in napornih pripravljalnih del. V torek, dne 17. julija 1.1. je bila v mariborski kazinski dvoranl prva seja v letošnjem poletnem zasedanju. Pred prehodom k dnevnem redu je predsednik skupščine g. dr. Leskovar predlagal resolucijo, ki obsoja ter obžaluje krvave dogodke v našem parlamentu z dne 20. junija t. 1. Sledilo je izčrpno poročilo predsednika oblastnega odbora o delu in uspehih od zadnjega skupščinskega zasedanja sem. V omenjenem poročilu se zrcali vsa neumorna brlga in neutrudno prizadevanje tihih In marljivih delavcev v našem oblastnem odboru, predvsem na poiju javnih zgradb, zdravstva, poljedelstva, socijalno-političnih prizadevanj ter finančne politike. Lastni dohodki znašajo 14,814.462 Din. Od marca do 30. junlja je prišlo v oblastno biaga.ino 4,834.505 Di.n. Kakor vidimo, bodo dohodki čisto gotovo po preteku 8 mescev dosegli višino, ki je predvidena v proračunu. Pobiranje doklad pri državni trošarini pa se vrši pri tovarnarjih in veletrgovcih tako, da dobi detajlist (trgovec, ki prodaja na drobno) blago, za katero je doklada že plačana. S tem je zajamčen najenostavnejši in najsigurnejši način poblranja omenjenih doklad. Po poročilu g. predsednika se je še razpravljalo o nekaterih predlogih, nakar se je seja zaključila. Popoldne pa so imeli v prostorlh oblastnega odbora svoje seje uredbodajni in pa kmetijski odsek ter odsek za prošnje in pritožbe. V sredc, dne 13. julija 1.1. pa se je razpravljalo o uredbi o zdrav stveni službi na deželi. Mariborska oblast se bo po tej uredbi, o kateri je na seji poročal oblastni odbornik g. dr. V e b 1 e (SLS), razdelila v zdravstvena okrožja, ki jim bodo načelovali okrožni zdravniki. Za vsako zdravstveno okrožje se namesti najmanj po ena babica. Te babice morajo nuditi brezplačno pomoč ubožnim porodicara in otročnicam. Po potrebi se bodo imenovali okrožni zdravniki tudi v avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj; ti zdravniki pa bodo brezplačno zdravili tiste ubožce, ki ne spadajo pod mestno ubožno in zdravstveno oskrbo. Uredba se je sprejela proti glasovom opozicionalnih poslancev; nekateri opozicijonalni petelini so se pri tem obnašali kakor hlapci v gostilni, kadar se sporečejo in spoprimejo. V četrtek, dne 19. julija t. 1. je zasedanje trajalo dopoldne in popoldne. Bil je to najburnejši dan v tem zasedanju. Samostojno-demokratski in socijalistični oblastni poslanci so čvekali na dolgo in široko ter s tem motili miren potek seje in hitro razpravljanje o uredbah, ki so se na odsekovih sejah že neštetokrat pretresale in pretehtale od vseh strani. Zdelo se je, da hočejo demokrati in radičevci, ki so se združili v enoten klub KDK, s pomočjo socijalistov izvajati po belgrajskem zgledu obstrukcljo. Navzlic vsem njihovim brezuspešnim nakanam se je na četrtkovi dopoldanski seji sprejela uredba o okrajnih cestnih odborih. O uredbi je poročal oblastni poslanec dr. Ogrizek (SLS).S to uredbo se v cestnih zadevah razširja delokrog naših okrajnih zastopov na novo ustanovljene okrajne cestne odbore v Prevaljah, Murski Soboti, D. Lendavi, Čakovcu in Prelogu; le-ti odbori odgovarjajo za zgradbo, vzdrževanje In upravo tistih samoupravnih cest, ki niso oblastne ali občinske. Socijallsti in samostojni demokrati so se pri razpravi na vso moč izblebetali, da bi se na ta način razprava zavlekla; ko pa je bilo treba glasovati, so izjavili, da bodo glasovali proti. Pa jim ni nič pomagalo; naši trezni poslanci so uredbo sprejeli proti glasovom opozlcije. Naravnost viharna seja pa se je vršila istega dne ob 6. uri popoldne. Na dnevnem redu je bila namreč razprava čudnem predlogu opozicije, da se oblastni odbor stavi pod obtožbo, ker je v svoji seji dne 10. t. m. sklenil, da se radi bogokletne karikature v »Jutru« isto odpove, da se v njem ne inserira več in da uradniki oblastnega odbra ne smejo nositi ali čitati »Jutra« v uradnih prostorih. Jej, kako se je razburila »Jutrova« dežela radi tega; od generalnega štaba te nazadnjaške, medle in skrahirane stranke pa do zadnjega SDSarskega pctolizuna. Pa jih je le zadelo! Takšnega udarca pač niso pričakovali gospodje, ki nosijo odgovornost za neprestano psovanje, bogokletno sramotenje, barbarsko natolcevanje in nečuveno žaljenje, ki si ga dovoljuje ta list o Slovencih. In celo radičevci so se dali vpreči v jarem ter se prav pridno in pohlevno pridružili Ijudem, kakor so dr. Baricevič (hrv. SDS) in Petovar (SDS). No, pa so se gospodje bridko zmotili. Omenjena seja se je pretvorila v sodiščno dvorano, kjer so se sedeli opozicionalni poslanci kot obtoženci. Od naših poslancev so govorili: gg. dr. Schaubach, dr. Leskovar, H r a s t e 1 j in dr. O g r i z e k. Njihove govore je sprejela skupščinska večina z viharnim odobravanjem, čemur se je kompaktno pridružilo tudi občinstvo na galeriji, ter z neprekinjenlm vzklikanjem voditelju sloven skega naroda g. dr. Anton Korošcu. Ko je ponujal svoje politične čenče opozicljonalni poslanec dr. Baričevič (SDS), je pristopil k njemu g. dr. Ogrizek in mu pokazal bogokletno »Ju trovo« karikaturo. Mož je čisto izgubil ravnotežje in nekaj trenutkov sploh ni prišel do besede. Drugi dan pa jo je kar odkuril in s tem dokazal v polni meri, koliko mu je do resnega dela. Ob zaključku pa je na predlog poslanca g. dr. Ogrizeka sprejela obl. skupščina sklep, da odobrava odlok oblastnega odbora z dne 10. julija t.l. Istočasno pa se je tudi na predlog poslanca g. Ogrizeka odposlala našemu voditelju sledeča brzojavka« »Oblastna skupščina v Mariboru odločno obsoja zločinsko pisanje samostojno-demokratskega tiska zoper Vas kot voditelja slovenskega naroda. Izraža Vam svojo udanost in spoštovanje ter Vam daje zagotovilo, da bo narod sam našel sredstva, da ta zločin kaznuje.« Omenjena predloga je večina obl. poslancev sprejela stoje ter s spontanimi ovacijami in več minut trajajočim vzklikanjem dr. Korošcu. — Zgledu poslancev se je pridružilo še tudi občinstvo na galeriji, ki je nadaljevalo z vzklikanjem še zunaj zborovalne dvorane. Tako se je seja končala s popolno blamažo opozicije, ki je morala zapustiti bojišče ponižana, osramočena in potlačena. — Izginili bodo pritlikavci, ki pripadajo zloglasni »Jutrovi« kliki, dr. Ant. Korošec pa ostane velik pred narodom in zgodovino, ki bode obdajala njegovo osebnost s sijajem narodnega velikana, tvorca in politika. Drugi dan — petek, dne 20. t. m. — je seja potekla povsem mirno. Glavni razgrajač dr. Baričevič je izginil iz Maribora, ker ni mogel očividno preboleti blamaže prejšnjega dneva; na drugi strani pa so poslanci iz opozicije uvideli, da ne bodo mogli uspeti z zavlačevalno taktiko; in pa zbali so se, da jih bo ljudstvo radi tega otročjega početja pozvalo na od govor. Ta dan se je najprej obravnavala uredba o viničarskem redu. Poročala sta o tej prevažni uredbi poslanca Rozman indr. Ogriz o k, ki je utemeljeval uredbo s pravnega stališča. K besedi so se ogla- sili pri razpravl: vellki župan g. dr. S c h a u b a c h, ki je omenjal bedno stanje viničarjev, hkrati pa zaprosil organizatorja naših viničarjev posl. Rozmana, naj Strokovna zveza viničarjev deluje tudi za moralno blagostanje viničarjev; dekan in oblastni poslanec S a g a j, ki se je zlasti zavzemal za nezgodno, bolezensko in starostno zavarovanje viničarjev in poljedelskih delavcev sploh; poslanciJanžekovič, Zupani. ter Ra j h (vsi trije SLS) pa so v svojih izvajanjth toplo pozdravljali uredbo o viničarskem redu, ki se je sestavila v sporazumu vseh prizadetih krogov, in povdarjali misel vzajemnosti, ki naj vlada med vinogradnikom ter viničarjem in ki je docela v skladu z zahtevami krščansko-socijalne solidarnosti. Predložena uredba se je sprejela soglasno. Nato se je obravnavala turedba o kmetijsko-pospešcvalni službi, ki predvideva v svrho pospeševanja kmetijstva ustanovitev posebnega oblastnega kmetijskega urada, ki se bo ustanovil kot poseben oddelek pri oblastnem centralnem uradu. Ra zen tega se osnujejo za vsako kmetijsko panogo (živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo) posebna nadzorništva, ki jih bo vseh skupaj 15. Ta uredba je čisto nekaj novega za nas, ker sloni vse delo na polju kmetijsko-pospeševalne službe na potovalnih učiteljih, oziroma nad zornikih. Za pouk o čebelarstvu pa se od slučaja do slučaja pritegnejo čebelarski strokovnjaki. 0 uredbi sta poročala oblastni odbornik Z u pani . in oblastni poslanec Levstik (SLS), ki je bil pri tem zelo zabaven, šaljiv in duhovit hkrati. Uredba se je z nekaterimi nebistvenimi spremembami sprejela soglasno. — Sledilo je poročilo poslanca L e v s t i k a o uredbl o ustanovitvi oblastnega živinorejskega sklada, kl se je doslej Btekal pri velikem županstvu. Po predloženi uredbi se bo po zaslugi poslancev SLS Rajha, Vršiča, Blatnika, Zupaniča, pobiral za vsak izdani živinski potni list gotov znesek in sicer: za drobnico 1 dinar, za živino do dveh let 2 dinarja, nad dvema letoma pa 3 dinarje. Uredba sc je sprejela soglasno. V soboto, dne 21. julija t. 1. pa je bila zadnja seja v letošnjem poletnem zasedanju mariborsko oblastne skupščine. Najprej se soglasno sprejme nredba o sestavi, volilnem redu ter konstituiranju okrajnih zastopov, lii določa, da se razpišejo prve volitve v okrajne zastope najkasneje do dne 1. novembra t. 1. S tem se bo ta samoupravni organ, ki ga vodijo sedaj gerenti in sosveti, obnovil, samoupravno delo v okrajnih zastopih pa se bo lahko vršilo redno in nemoteno. — Nato poroča poslanec Š t a b e j o osnutku uredbe, s katero se v celotl razveljavlja deželni zakon iz leta 1876 glede ustanovitve deželnega Šolskega zakona za bivšo vojvodlno Štajersko. Ak pojde vse po sreči, bo odpadel 7odstotni šolski prispevek, ki ga plačujejo okrajni zastopi državni upravi, ki pa noče teh denarnih prihodov odstopiti oblasti. Uredba se sprejme soglasno. — Z ozirom na uredbo glede regulacije Savinje se sklene na predlog poročevalca dr. Ogrizeka resolucija, s katero se n&roča oblastnemu odboru, da čimprej začne z regulacijo Savinje od prvega železniškega mosta do Grena dirjeve brvi ter naj v to svrho porabi že razpoložljive zneske (400.000 Din državne dotacije, 500.000 Din iz obl. proračuna, kolikor ni ta svota že izčrpana pri regulacijskih delih Hudinje in 1,500.000 Din, ki jih je votirala celjska mestna občina. — Sledi razprava o nredbi glede oblasinega denarnega zavoda, ki se bo imenoval: Oblastna hranilnica, denarni zavod mariborslce oblasti s sedežem v Mariboru. V Celju pa bi bila podružnica in sicer bi bila to Južnoštajerska hranilnica v Celju, ki se prelevi v denarni zavod mariborske oblasti. Uredba se sprejme so glasno ter s sledečo resolucijo, predlagano po poročevaleu dr. Ogrizeku: »Oblastni odbor se pooblašča, da se pogodi z Južnoštajersko hranilnico v Celju, oziroma s prizadetimi petimi okrajnimi zastopi (Šmarje pri Jel šah, Šoštanj, Gornjigrad, Vransko in Sevnica), da prevzame zavod kot oblastni denarni zavod.« — V razpravi je še akcija nemškega političnega in gospodarskega društva za carine proet izvoz vina,ki se pridela v desetkilometerskem obmejnem pasu, v Nemško Avstrijo. O tem poro.a oblastni poslanec dr. Miihleisen. Sklene se, naj se omenjena akcija vrši v sporazumu v Vinarskim društvom. Sprejme se tudi resolucija, s katero se oblastnemu odboru priporoča, da podpira omenjeno akcijo z vso energijo. — Na dnevnem redu je še predlog oblastnega odbora za pomoČ po toči poškodovanim v Slovenski krajini. Poročevalec je dr. V e b 1 e. Sklene se, da nakupi oblastni odbor potrebno seme, ki ga naj dobijo na razpolago prizadeti posestniki 23 občin in sicer na ta način, da bodo oni posestniki, ki ne morejo plačati semena v gotovini, podpisali zadolžnico, s katero se zavezujejo plačati knpnino za seme v pet letnih obrokih. Istočasno se naroča oblastnemu odboru, da uvede glede preživeža črez zimo slično akcijo. Za nujno pomoč v živežu in semenu se zavzemata posebno toplo poslanca L i t r o p (SLS) in O s t e r c (SLS). Poslanec R a j h (SLS) pa stavi hvalevreden predlog, naj stopi tozadevno oblastni odbor v •tik z županstvl Murskega polja, koder s« letoi obeta precej dobra letina. S tem bo zasigurana najhitr«jfia in najcenejša pomoč. Končno sledijo še porcčila posameznih odsekov. Za kmetijskik odsek poroča poslanec Janžekovič (SLS), za socijalnopolitiCni odsek dekan S a g a j (SLS), za odsek za prošnje in pritožbe pa poslanec Davorin K r a j n c. Po sprejetju omenjenih poročil je bil dnevni red poletnega zasedanja izčrpan. Ob zaključku je še povzel besedo predsednik skupščine dr. Jos. L e s k o v a r, ki se je zahvalil vsem tistim poslancem, ki so z vztrajnostjo in ljubeznijo sodelovali, prav po sebno pa dr. Ogrizeku, ki je kot referent uredbodajnega odseka imel vršiti najnapornejše delo. Nato pa obsodi vse tiste, ki so se udeleževali sej kot razgrajači, a so čisto izostali tcdaj, ko je bilo treba s stvarnim delom vršiti svoje poslanske dolžnosti. (Gospod predsednik je s tem misHl očividno v prvi vrsti na dr. Bariče* viča! Op. ur.) Po teh besedah zaključi predsednik ob pol 12. uri skupščino.