List 28.
Politični oddelek.
Protestni shod.
Nar^dno-napr^dna stranka je priredila v nedeljo, dne   6. t. m.,  v   sokolovi   telovadnici   v   „Narodnem
dcmu" ipapozanten__shod? ki je slovesen   in   nrilnfinn
protestiral   proti   obstrukciji    kat^liškos^arodjiih    poslancev v deželnem zboru.
Na shodu so govorili različni govorniki. Zupan Hribar je pojasnil, da pravi vzrok obstrukcije je ta, da katoliškonarodna stranka nima v deželnem zboru večine. Poslanec dr. T,flyčax ja opisal splošni položaj v deželi in označil vJadajoflft^razi^ftr^ k^t pna& histifjje. Poslanec dr. Fer^anč^^gL^je^dokazal, da katoliškonarodna gonja s splošno in jednako volilno pravico jasama stepilo, deželni odbornik G,rnaseli i na ie očrtal pozitivno škod o, ki jo ima prebivalstvo od obstrukcije oziroma vfifcd zaklji^ftnja. dpžft|pppra. zbora, Ta flnvnr j^ velepo^gfin. Grasselli je mej drugim rekel:
„Po kratkem, a mučnem trpljenju je iznenada prominulo prvo zasedanje novoizvoljenega deželnega zbora kranjskega. Oglejmo si nekoliko zapuščino, da zremo, kakšne posledice bode imel prerani konec delovanja deželnega zastopa in kdo bode plačal zapuščinske pristojbine.
Deželnemu zboru se je bilo letos baviti z mnogimi važnimi vprašanji. Samo po sebi se umeje, da ni mogoče spuščati se v podrobnosti, ker nam je le pičlo odmerjen čas razpravljanja.
Na prvem mestu mi je omeniti programa za uravnave rek in zagradbe hudournikov, kakor tudi za napravo vodovodov in drugo preskrbovanje z vodo. Ta program obsega vse projekte, o katerih se je kedaj govorilo v deželnem  zboru, projekte, o katerih
se je trdilo, da so vsi silno nujni in da treba se jih lotiti brez odlašanja, če hočemo oteti neizogibne po-gibelji našega ubozega kmeta-trpina. Naj omenim le par teh projektov.
yaj3Lči&-*Qeh podjetij je n»BfittVflniA linh1janalrftpa
.ftarja. Stroški zanje so proračunjeni na 4,200.000 kron. O podjetju samem nam tukaj ni govoriti: govorilo se je o njem že mnogo in govorilo se bo še mnogo. Osuševanje barja je bila priljubljena vaba, s katero so klerikalci lovili volilce iz ljubljanske okolice v svoje mreže. Celo jeden tistih 12 nujnih predlogov, s katerimi so klerikalci pred 14 dnevi na jedni strani obstruirali v deželnem zboiu, na drugi strani pesek v oči metali svojim vernikom, se tiče osuševanja barja. Vse je bilo pripravljeno, da stvar pride na dnevni red v letošnjem zasedanju deželnega zbora, ker je bilo prihodnje leto dejanski začeti z delom. Ta up je zdaj šel po vodi jil kdo je tega kriv?! Zdaj ilfla.ip Paši okoličani priliko, se prepričatiT kako je njihovim zastopnikom pri srcu skrb za blaginjo ljudstva!
DfflgOJSSU^o podjetje te vrste je uravnava Mirne na polaojskem. To .melioracijsko delo_ sa ža^vrši. Kre dita je dozdaj zanje na razpolaganje 280.000 kron. Ta znesek je že precej pri koncu; tekom meseca avgusta utegne biti ves porabljen Za popolno izgo-tovljenje vsega dela bode pa še treba kakih 250.000 kron, katere bosta morala zložiti država in dežela. Čq  nft  fri  dflnflTJfli, se  mora  delo, na pol  dovršeno,
nfltfflrjtj,   K? j  pa.  ho  pAStlftdina  tftffa. 9  Z  VSO  gotovostjo
je pričakovati, da bodo povodnji poškodovale dozdanja nepopolna dela, z drugimi besedami, več ali manj dozdaj izdanega denarja bo zavrženega in izgubljenega. Dokler delo ni dovršeno, odnaša vsaka večja voda izkopani materijal, ki je nakopičen ob strugi Mirne, in ga pušča po preplavljenih njivah in travnikih na škodo njihovih posestnikov, kateri že itak težko  čakajo, da bi uživali blagodejni  učinek  urav-
Stran 272.
nave, za katero so tudi sami morali skladati. Pre-trganje dela bi pa imelo še drugo britko posledico. Zdaj je delo oddano pod dosti ugodnimi pogoji podjetništvu, katero razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi. Podjetništvu ne bode nič žal, če se delo prekine na nedoločen čas, ono bode le zahtevalo odškodnino, pozneje pa ne bode hotelo prevzeti dela pod zdajnimi pogoji. Mogoče je, da se delo podraži na ta način za kakih 50.000 kron, če se ne nadaljuje nepretrgoma. Kako pa naj se nadaljuje delo, če deželnemu odboru ni dovoljen potrebni kredit? Stvar je v resnici nujna in to je moralo znano biti klerikalnim poslancem, pa jih ni oviralo, da so z brezvestno razposajenostjo ustvarili  tak  kritičen položaj.
Toda dovolj detajla! Omenjam le, da je v napo-minanem programu naštetih 68 melioracijskih projektov, kateri so že toliko godni, da je mogoče misliti na njih izvršitev še v tekočem desetletju. Poleg teh pa je navedenih še 115 projektov, kateri pridejo polagoma na vrsto. Deželnega odbora poročilo o tem programu na koncu naglasa, da je pred vsem dobiti zadostno število tehničnih močij, „če se to veliko podjetje sploh hoče hitro in za deželo blagonosno izvršiti". Z ozirom na to potrebo je deželni odbor tudi sklenil načrt o reorganizaciji deželnega stavbin-skega urada s primerno pomnožitvijo tehniškega osobja, katera je tem potrebnejša, ker poleg vsega druzega čaka deželo nujna dogradnja brambovske vojašnice in deželne blaznice. Vrhu tega je neobhodno treba posebnih tehniških močij za vzdrževanje in intenzivno nadzorovanje cest, deželnih in okrajnih, da bode moči okrajnim cestnim odborom na razpolaganje dajati zvedence, za katere se v enomer oglašajo. Pa kaj pomaga: vse bo ostalo pri starem! Prej omenjena cujna in imenitna dela za izboljšanje gospodarskih razmer na kmetih bodo morala čakati odrešenja, ker se je klerikalnim kmetskim poslancem zljubilo onemogočiti delovanje deželnega zastopa. Isto tako bodo morali kmetovalci potrpeti za kakšna posojila in podpore, ki jih morda krvavo potrebujejo. Gorenjci se živo zanimajo za svojo kmetijsko šolo; deželni zbor bi bil imel letos določiti, kje bodi ta kmetijska šola, a deželni zbor je zaključen in Gorenjci naj še dalje čakajo na svojo kmetijsko šolo, pa slavo pojo svojim poslancem!
Kar sem dozdaj razpravljal, zlasti uravnave rek, zagradbe hudournikov in preskrbo vanje z vodo, to se tiče v prvi vrsti kmetovalcev. Da pa kmetovalci ne bodo mislili, da so sami oni prizadeti od klerikalnih deželnih poslancev očetovske skrbi za občo blaginjo, moram pripomniti, da so tudi obrtniki nekoliko deležni dobrot klerikalne taktike v deželnem zboru. Posebno hvaležni morata biti za to taktiko obrtni zadrugi v Kropi in v Št. Vidu. Trgovinsko ministrstvo podpira obrtne zadruge s stroji, ki jim jih ali daruje ali posoja ali pod jako ugodnimi pogoji
prodaja. Ministrstvo je želelo, da se pridruži tudi dežela temu pospeševanju obrta in deželni odbor je s posebnim ozirom na žrebljarsko zadrugo v Kropi in mizarsko zadrugo v Št Vidu postavil v proračun 10.000 K za ta posebni namen — za letos pač zaman !
Dosti zanimljivega bi bilo še povedati, na pr. kako se je klerikalcem prej mudilo za deželno pre-skrbovalnico za starost, dočim se niso zmenili zanjo zdaj, ko so imeli načrt dotičnih pravil pred seboj; pa omenim končno samo še, da se nahaja v deželnega zbora zapuščini nad 90 prošenj, med njimi: prošnja posestnikov iz Podcerkve in Nadleska za podporo vsled povodnji; prošnja za prispevek k gradnji vodovodov v Šmarji, na Razdrtem in na Velikem vrhu; prošnja dolenjskega kletarskega društva za podporo; pro"šnja mlekarske zadruge pri Sv. Mi-helu v postojinskem okraju; več prošenj za podpore k gradnji cest in mostov, izmed teh posebno prošnji glede mostov čez Savo pri Zagorju, pa čez Savo in Krko pri Brežicah; prošnje rektoratov visokih šol, oziroma raznih podpornih društev na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in v Ljubnem za podporo ubogim dijakom; prošnje srednješolskih ravnateljstev v Ljubljani, v Kranju, v Novem mestu, v Idriji in v Kočevju isto-tako za podpore ubogim dijakom; prošnja za zvišanje učiteljskih prejemkov; prošnja postojinskega učitelj-stva za zvišanje stanarine in za draginjske doklade; potem pa dolga vrsta zasebnih prošenj za podpore in miloščine, za zvišanje pokojnin in podaljšanje vzgo-jevalnin itd.
Vse te prošnje so ostale nerešene: deželni zbor kranjski je zaključen. Prosilci in prosilke, zahvalite za to virtuoze iz škofovega glasbenega zavoda!"
Priobčili smo ta govor, ker se iz njega vidi kakšen sad je rodila obstrukcija v deželnem zboru, kakšen uspeh so dosegli katoliško-narodni poslanci s tem, da so deželni zbor razgnali.
Protestni shod je soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
Narodno • napredni volilci Vojvodine kranjske, zbrani dne 6. julija 1. 1902 na protestnem shodu v Ljubljani izjavljajo:
1.  da smatrajo nezaslišano, celi slovenski narod sramoteče postopanje klerikalne stranke in v prvi vrsti nje voditelja dr. Šusterčiča v deželnozborskih sejah dne 21. in 23. junija 1. 1902 za skrajno frivolen, ker popolnoma iz trte zvit političen manever, uprizorjen zgolj v svrho novega brezvestnega beganja in sleparjenja nerazsodne mase kmečkih volilcev ter puntanja istih zoper vsako, popolnemu cerkvenemu usužnjenju naroda nasprotno posvetno avtoriteto;
2.   da store odgovorno za vse neizogibne zle posledice tega razdiraj očega počenjanja ono cerkveno oblast, ki je na neizmerno kvar katoliški veri postavila v naši deželi svojo avtoriteto v brezpogojno službo nekrščanskemu klerikalnemu fanatizmu;
Stran 273.
3. da izrekajo svoje pomilovanje onim osebno dostojnim klerikalnim poslancem, ki niso imeli poguma, da bi se bili očitno uprli označenemu, za narodnogospodarsko napredovanje vsega prebivalstva brez razlike stranke, v prvi vrsti pa njihovih kmečkih volilcev skrajno pogubnemu postopanju;
4   da pa nasprotno čestitajo na izrednem taktu in uzornem samozatajevanju narodnonapredni de-želnozborski delegaciji, čije sleherni člen stoji previsoko, da bi ga zamogle dosezati poulične psovke dr. Šusteršiča;
5   da pozivljejo to delegacijo, izrekajoč jej popolno zaupanje, naj z vso odločnostjo nadaljuje neizprosni, vsako paktiranje izključujoči boj zoper sedanjo klerikalno stranko v deželi, pač pa naj se zavzema za potrebno, vsem produktivnim stanovom pravično volilno reformo.