si. m. V Mariboru, četrtek 29. decembra. III tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in sn-t.uto izhaja in velja v Mariboru brez posiliti nja na dom M \1 * leto 3 g. - k pol ttta + »i — m retrt „ -j „ 20 I'«> |m. - Il ! ta vse loto 10 x. - k „ j.ol lota — „ četrt ff - r 80 P Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. It' 179. NAROD, O/.nnu i In I Za navadno tristopno vrsto s« pliiouje : 0 kr. će «< ti - kn Ikrat, 1 »i »i jj i> 'Jkrat, 1 i? m »» Škrat, veče piatnenke ne pla- fujejo po prostoru. /a isuk tiBok je plačati kolek (štempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Vabilo na naročbo. Od leta do leta množeče se število naših naročnikov, pohvalno priznavanje enako mislečih, in strastno napadanje sovražnih časopisov nam je spodbitdljiv dokaz, da se „Slovenski Narod" v prijateljskih kakor v nasprotniikih krogih od dne do dne bolj priznava in uvaitlje kot glasilo slovenskega navoda, kot branitelj njegovih pravic in neustrašlljivi delavec za boljšo prihodnost tlačenega in mnogo preziranega naroda. Ako je I Koroškem, v Primorji, na (roriškem, V Istri, /m-j in moranji na pohajanje H Silnic nima pomena na la- /Irvatsketn in tudi po drugih kraji/t. NaznaniVrv*.j',anJ'' U)tl na kol)C zadržkov jo temu navskrii, izlasti • z • - j ••;••/ •/ » „ poti o zimski dobi in siromaštvo, kteri zli se ne dati racuntmo po mzfci cent, v tujin jezikdi ptsana 1 brezplačno prestavljamo. Lastniki in vredništvo. Ulagonlov novih mi liiiuk ili /.»koitov Slovencem. lebkoma odrinoti kljubu globam in vsemu nasvotovanju šolskih postav. Celi kupi raznih imenikov, šolskih "TftJKlr, razrednic, odpustnih, odhodnih spričoval in drugo biro birokratskih obličnosti zdijo nam so izvcčine nepotrebna potrata i'.latega rasa. (Dalje prih.) Povihotna vzemši v pretres novo učilniško postavo v pamet jemljem prikazni, ki nimajo lastnosti pospeševati dušnega razvoja, nego ovirajo črstev in naraven napredek naše maldezni. V tem dolgem predenu tudi nase narodno početje tirjalo mnozih, med ™vt11 »P™« »« , „ , . J birokratskem javlja se mestoma neporabnost za ladanj nami nenavadnih žrtev, moremo denes oziraje se na triletno svoje težavno delovanje z notranjim zadostenjem oglasiti: „Slovenski Narod" stoji na trdnih nogah, njegov obstanek je zagotovljen. (Je tudi ne že prve dni prihodnjega leta bode gotovo tekom prvega četrtletja obleke/ novo, okus-neiio in primernejšo obleko. Negledč na stroške bomo skrbeli, da bode list tudi v vredniškem o-ziru zadostoval tirjatva.m, ki jih more slovenski narod dandene.s staviti do političnega časopisa pisanega v njegovem narečji. Vsi naši dosedanji sodelavci so nam tudi za prihodnje leto obljubili svojo pripomoč, naša neprestana skrb pa bode, da vedno več delavnih moči privabimo v svoje okrožje in da tako list pomnožimo in dopopol-nimo ne le v zunanji obliki, ampak tudi v zadr-iaji in raznovrstnosti. Ne od nas, ampak edino le od slovenskega občinstva, zlasti, od tistih, ki so do zdaj mlačni ali nezaupni gledali na naše pošteno in nesebično narodno delovanje, hude odvisno, ali bode mogel „S/ov. Narod" v prihodnje večkrat nego trikrat na teden izhajati, in podpisani bodo z veseljem pozdravili dan, ko jim bode mogoče izdajati dnevnik, kakorŠnega v de našnjih prevažnih časih potrebuje vsak narod, ki si hote svoj obstanek zagotoviti in z drugimi na rodi napredovati. Za zdaj bode „Slov. Narod" po starem pro gramu in ob dosedanjih dnevih izhajal in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 gld. — kr, „ pol leta 4 „ — „ četrt leta 2 ,. 20 „ Po pošti: za vse leto 10 gld. — kr, „ pol leta 6 ,, — »i „ četrt leta 2 „ 00 „ Naročnina naj se izvoli pošiljati po poštnih nakaznicah, dolžni naročniki so lepo prošeni, naj svojo naročnino brž ko brž dopošljejo. Obrtno in kupčijsko občinstvo pri tej priliki opominjamo na naš inseratni oddelek. Naznanila priobčena v „Slov. Narodu" se najhitreje, raz-vedajo po vsem Kranjskem, dolenjem Sttrskcm in sko deco in najhuje namen nemčiti na' mladi narastaj-Ta umetna strojevina setkana jo največ- za mestne, a ne za vusniškc otroke, zato se mi je prečtevšemu razne panoge novih učilniških zakonov , prizakonov in teh razklad mahoma oglasila razsodba: iz to moko ne bode krnita, in tudi biti ne more, razve menda za mestne prekšencc Nijen stroj s premnogimi kolesci preobložen, t gostimi vretenci premrežen, z dostibrojnirni gredli prekrižan, z drohičkirrii zobci naščigetan ne odgovarja stalno in na dolže časa, nego zahteva vedne popravke ter obilno potrošknv. Isto se sme trditi o zvršiluikn ljudsko učdniške postave ; res, ka več oči več vidi, toda kdor je mnogo bab, ondi je dete kilavo, množica si je sama na poti v delovanji ; sam pohod nižih in viših nadzornikov hi kalil uk, ako bi vsaktor-nik vršil sebi naprčeno dolžnost, osobito če bi krajni Šolski nadzornik redno prihajal na pazko jemat učuo-letovoduega postopka. Lehko bi navajali take krajne nadzornike, kteri niti nikoli niso učilnic pohajali, u so daj bi naj nadzorovali učniatvo, ktero mestoma oskrbuva prikladen, sposoben in umen učitelj; ne li svet na robe, ako slepec videa vodi ? Taki dogodki venčajo umnost in modrost okrajnega šolskega svetovalstva. Točka 2 pravi, če krajne razmere stežavajo dohod v učilnico, mora se podučitelj to učjlnico v za to priložen kraj vsaj za neugoden čas postaviti, uli, ko bi drugače ni bilo, najmanj trikrat v tednu za poduče vanj o v takšen kraj odposlati. Mostna gospoda zukonnrji menijo, ako dica ne mora v učilnico zaradi lagodnega ali nehod-nega pota, naj podučitelj pleše po snegu in blatu ter pot nadelava. Kdo bode Bklicaval otroke ali primerim sobo podaril V ali bi se za takse primerke naj posebni hramovi stavili? le kdo ima za čim? naše ljudstvo Se đače ne zmaga, ne da bi take senjo oživljalo. Drugo jo v Oradoi ali v Boči v topli sede zakonariti, a drugo narodu in ladanjsko življenje poznavati. Ako so polovi protožavni, učenci doma ostajajo, dokler so ovira no ukine, potic pa se napreduje, amou ! Krasno je pisano, koliko višine naj ima učilnica, koliko črovljov prostora je treba za vsakega učenca itd., dotični gospodje menda mislijo, ka bodemo šli vseh tem zahtevam neodgovnrja-jodib učilnic rušit in novih stavit V Sče 50 let bodo veljalo učne sobo, čijih višina samo 11 črevljov meri. in prostor za učenca G štirjaških črevljev. Kda bodete nam na svojo potroško učilnice stavili , raspolagajto z njimi, a ne z našimi, ktero smo s krvavimi žulji si zidali . fjmiaelnost so cesto loči od porabnosti. Kdo bi vam vsak mesec ali celo vsak teden pobiral učnino od hrama do hrama '? tako župano bi si morali speči iz nemškutarakega kvasa a napuhnosti, drugi ni mnjo voljo uiti časa. Prevelika strogost v priganjauji [ „Načela p o k t e r i h seje i z d o 1 a v a 1 a osnova srenj-ske p o s t a v e z a b t i r s ko." (Dalja.) I. Krajna srenja. Ako med sreujsko premoženje omenjene vrste moremo še šteti kapitalizirano premoženje, ki je nastalo iz prihranjenega, iz doneskov, posilnih posojil in enacega, in ktero je res last vse srenje, omenili smo brž ko ne vseh vrst srenjskega premoženja, kar jih je na Stirskem, ob enem pa tudi dokazali, da je prav redko razredno premoženje (classenvermbgen), o kterem se v §. 11 dosedanje srenjske postave govori, in ktero po tem paragrafu stoji izven srenjske postave. Kajti kar imajo vso te vrste raznega premoženja skupnega to, da jo njih celo ali omenjeno rabljenje namenjeno (vvidmung) za prave sreujske potrebe; skupna je nadalje prikazen, da je pravica posluževati se tega premoženja vezana na gotovo posest v srenjskem oblastji, neodvisna od posestnika, da jo torej posestniki ne morejo niti prodati niti po smrti zapustiti, konec no da je srenjsko zastopstvo od nekdaj v pij i v imelo na njegovo upravo ali vsaj da je vedelo skrbeti zn to, ka se je vsaj nekoliko tega premoženja rabilo v to, za kar je bilo s početka namenjeno. — V kolikor določila sedanje srenjske postave o srenjskem premoženji omenjenih faktičnih razmer po naših mislih no obravnavajo dovoljno, ozirali smo se mi v svojem načrtu no le na soglasje s zgodovinskim razvijanjem lastninskih sreujskih razmer, ampak tudi na to, da se te razmere kolikor mogoče nepremonjeno ohranijo. (Dalje prih.) h o |» i s i. — r. Iz Ljubljane, 21. dec. *) [Izv. dop.j Imeniten čin se jo dogodil IG. t. m. v Ljubljani, ljubljanski uomčurji so namreč priznali nemško cesarstvo iu tako BlBmarka rešili najhujše skrbi. Filharmonično društvo jo imelo namreč koncert, po kterem so se zbrali v ka-zinski restavraciji, da bi si s pivom in vinom okrepili zarad petja iu poslušanja oslabele uđe. Skoro celo uro so popovali „\Vacht am Rhoin" in pa „das doutseho Licd", in lastnega ploskanja ni bilo no konca ne kraja, kaj bi tudi ne, vsak človek sebi najbolj dopade. Ker pa pesem „Wacht am IUiein" že dela toliko srbičico, bi želeli da bi jo, ako so res taki izvrstni čuvaji, peli denes pred Parizom, ali vsaj na Reni, ne pa doma, kjer se vsakdo lehko širokousti, kakor žaba, ki je rag-ljala in mislila, da je z ragljanjom pomagala vozniku vzdigniti prevrneni voz. Pa to še ni bilo vso. Na enkrat se čuje debel glas: „Hoch der prcussischo Konig als Kaisor von Doutschland." Ta zdravica je bila pre-*) Zarad praznikov zakasnjeno. Vredn. Sati pri vladi, kaj jo z omenjeno peticijo deželnega zbora. Pomagalo bi samo vprašnme se ve da tudi nič no, vendar pa bi se izvedelo, ali jo že ona dunajska vlada v rokah ali ne, iu ali jo misli pivsvitlemu cesarju predložiti in priporočiti ali ne. Leto gre k koncu, di užine poko/ećih se jamarskih kmetov X dih 0 j tj o pO svojih zaprtih očetih iu bratih, peticija za njih pc.mi-losčeujo pa na Dunaju pri s krvavimi davki dobro plačanem ministru ali pa še celo t Ljubljani pri gosp. baronu Konradu leži , 0 kterem deželi ni prav nič znano, s čem si je zaslužil barouovski stan. zna biti s pristopom k konšfitueijonalnomu društvu, z Itodetovo smrtjo nikakor ne, ker takrat ga ni bilo v Ljubljani. - Enako tudi ni nič slišati o postavah, ktere jo deželni zbor letos že tretjič sklenil o rabi učnega jezika i vodja slovenski ne ume V v ljudskih in srednjih šolah, in o sklepu deželnega zbora o napravi slovenskega vseučilišča v Ljubljani! Ali mar misli slavna vlada po tem načinu slovenski narod z avstrijskim patriotizmom navduševati? — Nam li misli slavno ministerstvo s lakim postopanjem d«-cembersko ustavo olajšati? — Slovenskemu ljudstvu se oči vedno bolj odpirajo, kako marljivo visoka vluda in njeni organi njegovim potrebam zadostujejo in kako vestno so njegove narodne pravico spoštujejo, in zna biti, ka prihodnji naš deželni /bor e. k. deželnemu predsedniku baronu Konradu, kterega je letos potrdil za Idrijskega poslanca, izreče zuhvalo dežele za njegovo neutrudno skrb in delavnost za blagor naroda! Naj se pri tej priliki tud i ne pozabijo velike zasluge deželnega poslanca viteza dr. Kaltenegger-ja, k te te m u se ima dežela posebno zahvaliti, da jo bodo še v prihodnje namesto brezobrestnega pa obrestno državno posojilo 195.000 for. na zemljišno odvezo, iu Bog vo kako dolgo morilo. Istina ! baron Komad iu dr. vitez Kal-tenegger sta deželna poslanca prav po volji in duhu — dunajske vlade. — fomirljivost miniatetstvn Potočki« Tuaffe se pri slovenskem narodu res prav po Giskrino odlikuje, ker ne odstrani mož iz dobe Oiakra-Herbet-Hasner - jevega vladanja, do kterih naš narod no bode imel nikdar najmanjšega zaupanju ter ga tudi imeti ne more. Vse napenjanje in upitjo ministerskih časnikov po avstrijskem patriotizmu mora pri slovenskem narodu pri dotedanjem1 postopanji naših vladnih organov, zagrizenih nemških in nemškularskih birokratov — brez vsega vspeha ostati. Dajte narodu, kar je narodovega, potom še le zamorete 0(1 njega zahtevati avstrijski patriotizem, — zastonj se še mačke no švigajo. Naj še dostavim, da ste bili pred [»ar dnevi razpisani v ljubljanskem uradnem časniku dve profesorski službi na e. k. Novomeški viši realni gimnaziji — v nemškim učnim jezikom ! To omenim le iz tega vzroka ker se jo nekaj časa mislilo, da so bode vpeljal tudi na tej realni gimna/iji slovenski učni jezik, ne le na Kranjski. — Is Ptuja, 28, dec. [Izv. dop.] (Žalostna prikazen n a t u k a j š n i glavni šoli.) Slovenščina se na glavni ioli celo zanemarja. Že je poldrugi mesec pretekel — in nikdor se ne zmeni , da bi so tudi slov. jezik prednašul. Kdo pa je temu kriv? Ali krajno — ali okrajno šolsko svetovalstvo? Brez vso dvombe tukajšni prebivalci potrebujejo slovenščine, da, več ali manje so sami Slovenci. Zakaj se omenjeni jezik ne uči? -- Lansko šolsko leto Be je slov. učilo -— zakaj pa letos ne? AH že letos „ravnopravnost" na drugih nogah stoji? — Da — ali, kako bo se slovensko učilo*), ako ravno učitelj 4. razreda in začasni V 4. razredu je polovica kmečkih sinov, ki nemščine ne razumejo; prašarao : kako bodo napredovali taki učenci, ki svojega učitelja no razumejo, in kako more učitelj svojo dolžnost vestno spolnovati, ako svojim učeneom predmetov v razumljivem jeziku razkladati ne zna ! Naj vendar krajno in okrajno šolsko svetovalstvo in pa slavno mestno zastopništvo svoje oči odpre iu to nerodnost odstrani ! — Mi ničesar osebnega nimamo zoper g. učitelja 4. razreda, ali to tirja značajnost moža, da se takemu mestu odpove, na kterem ni zmožon delovati. /nabiti zamore A. kaki drugi razred prevzeti, kjer bo manje škodoval, kakor pa v 4. Ravno zdaj jo priložnost, da so tej reči pomaga. Mestno zastopništvo iu pa okrajno š. 'svetovalstvo naineruje g. 0. učitelja II. razreda zavolj Bta-rosti penzionirati; naj se A. v ta razred pomakne iu naj prostor drugemu zmožnemu učitelju prepusti. SI. šolsko svetovalstvo pa bo skrbeti imelo, da službo 4. razreda izvrsten in slovenščino zmožen učitelj dobi. Kakor slišimo, dobimo za tukajšni okraj novega šolskega oglednika ; nad jamo se, da bo on v tej reči svojo dolžnost stnnl - Bog daj I Politinii razgled. zunanja politika Be jo vetru. Bistnark na Fran- Našn notranja in začela sukati po nemškem cozkem v zadregah je opustil nekoliko svoje prejšnjo ošahnosti in pisal na Dunaj prijazno pismo, v kterem poudarja skupnost Avstrijo in Nemčije v vseh nemških kulturnih vprašanjih izrekajo upanje, da se bodete obe državi v tem oziru podpirali. Na Dunaji so bodo vsedli na to linmuic > in iz Nemčijo pahneni bodo tirali *) Lansko loto je v 4. razredu g. učitelj 3. razr. slovenščino j n ■ i.- < 111:»-"-: 11 — ali ker se mu to ni remuneriralo, in ker letus druge posle ima, torej ni volje već učiti. — In zakaj tudi dva učitelju, kjer bi eden imel zadostovati ? — jeta gromovitirai „hooh" in celo nekterimi hinavskimi „živio". In po takih demonstracijah se jeze ljubljanski neročurji, če se po vsej pravici očitajo pruske tendence. Znamenito pa je, da se za vse take reči porabijo le še mlečni, nedorasli udje društev „gut heul" in „teuer-scheu", češ, naj oni delajo gaz, glavne osebe pa varujejo svoja trupla in se skrivajo : a omamljene dečke. — Društveno življenje v Ljubljani ni v posebnem cvetu, konst. društvo gre rakovo pot, telovadno iu gasilno društvo sta tako za nič, da niti občnega zbora ne zmorela. Tudi v nemški kazini gre nekoliko navzdol, čemur je vzrok le birokratični iu aristokratnični ton, ki tam vlada. Med osebami, ki so izstopile iz kazine, zapazimo tudi noktere narodnjake, ki so pa vsakako dolgo časa potrebovali, da so zmogli toliko poguma. Zelo čuditi se pa moramo, ka so tako odlični narodnjaki n. pr. dr. Ootta, Blazni k. dr. Zupan ec, Sovan Forko i. t. d. še dandenes udje kazine. Spominjamo se nehotoma gosp. Mayern, ki je pred nekoliko leti v enem dnevu glasoval za narodnjaka iu nem-čurja. Odločnost, kje si? Kako se pogostoma godi pri loteriji, jo skusil kmet iz okolico ljubljanske, ki jo na št. jakobskera trgu na 5 številk stavil 2 gld. Zadel je 3 številke, naredil namreč terno blizo 1000 gld. in hitel v Ljubljano po denar. Pa loterijski pisač je mesto 2 goldinarjev le en goldinar vpisal v protokol, na rrisknnto", ktero ima kmet v rokah, pa 2 gld. Za sedaj je kmet le polovico denarja prejel, za ostalo so mora pa še pravdati, da mu lastnik loterije, ki mora biti tudi porok /a pisača, škodo povrne. Pisača so za malo dni zaprli, ker ie rekel, da se je zmotil. Kmet pa mora še čakati neko liko časa, in morebiti še nič ne dobi. Tedaj bodite pazni pri loteriji, še bolje pa je, da ne stavite. Is Ljubljane 21. decembra. [Izv. dop I Vsakdo se še spominja peticije, ki jo je sklenil naš deželni zbor na presvitlega cesarja za pomiloščenje kmetov, koji bo obsojeni zarad pretepa s turnarji na Jaujčem v večletne težke ječe. Štiri mesece jo že preteklo, pa se še nič ne sliši, kaj se je s to peticijo zgodilo, aH je šla na Dunaj ali no. Le toliko sem poizvedel, da jo je deželni odbor že davno izročil baronu Konradu, da bi jo poslal na pravo mesto, ali je pa on to storil in kedaj, to je drugo vprašanje. Očetovska skrb, ktero nam je gosp. baron Konrad do zdaj skazoval, nikakor ne opravičuje mišljenja, da bi se bil on kaj prida pognal za zaprte jančarske kmete, ker s priporočitvijo njih pomiloščenja bi on ravnal naravnost zoper voljo ustavovernega društva, kterega ud je tudi on sam. Naši državni poslanci, ki so bili po zadnjem deželnem zborovanji že dvakrat na Dunaji, so imeli priliko, povprn- Ty: LiJu/bljsano. (Daljo.) Rotovžu nasproti stoji nepremenjeni stari, lopi, po laškem umetniku Robha izdelani vodnjak, najodličnoji kinč velikemu trgu. Trije kameniti možje, ki točijo vanj hladno vodo, pomenijo neki (ioronjsko. Dolenjsko in Notranjsko, kakor pa drugi trde" tri glavne reke: Savo, Pivko in Krko, ki bc, kakor tu posamezni curki zedinijo v en basen. Nad vodnjakom se dviguje lepi obelisek , nad njim pa Be pne nebo, za nemčurje do sedaj še „vollor bassgeigen," nam Slovencem pa še vedno nedosežno. Ce primeriš ta vodnjak z Radco-kovim spomenikom v .zvezdi," ti nehotoma pride misel, ka je od vznesenega do smešnega le en korak, ter da bo možje, ki so lepi vodnjak omislili, imeli toliko zdravega umetnega okusa, kolikor ga njih potomcem manjka. Da pride stari Ben Akiba v Ljubljano,'gotovo bi pri svojih sprehodih stereotipno vskliknil : ,alles Bchon da gewescn." Pa res premernbe je malo, vso se drži konservativno, neizveraši nemčurskega rodu, ki dan denes ravno isto bledo, kakor pred desetimi leti, k večemu če bistoumni g. Krti v svoj arogantni govor jako umetno vplete mornarsko kletev „caramba !" iu s tem afektirano dokaže, da mu je od branja francoskih romanov baje sama ta besedica ostala v spominu. Sicer pa, g. Krti, nima „cn-ramba" nič več moči v sebi, kakor znani „meiner Beohs*. Preučeni gosp. Račič je sicer v novejšem času iztuhtal, ka je Kranjska obdana groznimi ledniki ; ker p.i ni povedal, jo li lodniko našel v Kočevji ali na Dolenjskem, tedniki vendar niso premenili niti dežele niti glavnega mesta. Dobro bi bilo na vsak nnčin, ko bi gosp. Dež-man v prihodnje popravljal spori n jo-gimnazijske studiji; gosp. Itačiča, Joijli to bi bilo na korist, občinstvu, kte-remu se menda vendar ne ustreza n lacimi — bog grehe odpusti — govori. Iz velikega trg«, kjer se mod prodajalkami kis-latin „zastonj išče mlado lice, ki kriv meritve je veliko" se gre naprej, kamor komu drago, pa nikjer se ne nahaja niti slovensko reklame. Nevoljen stopam „na breg", nadejnje so da mi bo tu, kjer je monopol slovenskega tiska, vsaj ustreženo. Pa nekoliko ironično mi nasproti kriči napis buchdruckerei i. t. d. — tudi tu nada je bila prazna. Na bregu ni nobeno druge posebnosti, razve ta, da je blizo Blazuikove tiskarnice »hiša Matice", v klerej pa Matica suma ne stanuje, ampak dr. Kosta. Naj bolj žalostne misli pa menda obhajajo naše vrle Krakovco, kedar gredo čez Breg, „fuimus Troes, liiit Illium" si bajo mislijo, ko vidijo kraj, kjer so oni nekdaj izbaševali in prevaževnli dragoceno kolonijalsko blago, kjer so pa dan denes za mali denar na prodaj stare jetično suknje, zgrhaučenu obutev, oguljeni klobuki in druga taka šara. V narodno - gospodarskem oziru je ta prememba imela jako slabo nasledke. Nekdaj ponosno krakovsko bro.lovjo, ki je štelo od 80 — 100 veslov, zginilo je, mornarji na Ljubljanici so so zgubili, ž njimi tudi izvirne pripovedko o povodnem možu, kteri jim jo dan denes le šo „objeetum loppabile"; ponosne, junaške osebe Krakovcov le redko stopajo po nekdaj tolikanj obljudenem bregu, voscl moraš biti, ako se ti posreči, da v nedeljo ali praznik še dobiš čolniček, ki tvojo in tvojih prijateljev malovr^dna trupla tira do Matovžeta ali celo do žalostue/lgoro. In kako jo nekdaj mrgolelo tu suhih ogorelih lpavcev in lpavk n škatljami polnimi zgodnoga grozdja, sočnih rumenin, breskev, prvih črešenj , kako so se lovili potniki , da dobe na čolnu prostor na Vrhniko, koliko lepega, okroglega zaslužka je dobila „naša krv!" vsega je konec, kajti „te-leta teko." Od vsega krakovskega brodovja menda bo kmalo samo prislovica ostala: „lma nogo kakor krakovski čoln," pa še te sreče ni vsaki deležen. Na novem trgu jo, kakor kaže žo ime, ostalo vso pri starem, ravno tako v gosposkih in židovskih ulicah, k večemu, če ima morebiti netnčurski Bilina nekoliko rokovic iu zavrntnic več, Rudhnlzer pa nekaj ur iu verižic manj v izložbi, kakor nekdaj. Tudi ponos iu socijalno zbirališče Ljubljano, prelepa „Zveztla" se ni predrtignčila. Kaj bi se tudi, saj zopet nemško politiko. Sunrnnficijoznn ,\Varrens Cor." že poje avstrijskim Nemcem uradno zahvalo za njih patrijotično (!) vedenje v francosko-pruski vojski. Če se to ne pravi vse na glavo postavljati in pravi pojem patrijotizma brisati iz naših glav, potem ne vemo, kaj je narobe svet. Vslcd Biimarkovegft nataigljaja se je že tudi ministerska kriza začela razvozlavati Nemcem na korist. Potočki s svojim odstopom bolj ko kdaj sili in tako nam utegne novo leto prinesti staro ustavoverno ministerstvo v stari obleki. Opozicijo bode našlo na starem itsdiiči in jo vedno bolj phalo i/ A\rtrije. Mnogo smo že pretrpeli, bomo tudi to: da bi mi Avstrijo po vsaki ceni morali rele vati, 16 naloge itak nikdar nismo projemali in bi jej tudi no bili kos. V Pragi so nemški srenjski odborniki mestnemu županu naznanili, da ro ne bodo udeleževali obravnavanj tega zbora, češ da so bili razžaljeni —■ steni so Nemci poprijeli taktiko, ki so jo tolikokrat grajali nad Čehi — pasivno opozicijo. Nasproti uradnemu prekhcavahju se je vendar po« trdilo, da so hoće K u m u n s k a osvoboditi turških spon in da je to neposredno naznanila zunanjim vladata, turški vladi pak po angležkom poročni1 u, kur jo v Ca rigradu jak speklo. Dotični orlbor h a v a r s k o poslanske zbornico je nasvotoval. naj ae no potrde s Prosijo sklenene pogodbe in tir jal, naj se začno novi dogovori. Na boj išči se Prusom od dne do dne slabejo godi. Prosi so se zdaj začeli ,nazaj koncentrirati," Še pred nukterimi dnevi je princ Friedrich Kari hodil za francoskim generalom Chanzv in* naravnost hitel proti Le Mans, da je bilo vsakdan vojske na Sarti pričakovati. Zdaj so Nemci mahoma obstali in se začeli nazaj pomikati zbirajo se med Orleansom in Parizom Je bil tudi zadnji čas. Bourbakiseje nenadoma s 3 kori pokazal med Bourgcs, Nevera in Briaro in zdaj baje maršira proti VVerderju. Ko bi bili Nouici pri Le Mans ostali, bil bi se Bourbaki lahko nemškim oklepnim četam za hrbet vrgel in pri tem bi so bil Chaucy lahko Parizu približal. Nemci se imajo zdaj braniti na dve ali tri strani. Z vojno centralizacijo so Nemci združili tudi neko reorganizacijo armade, Nemška loarska at mada jo že bila skoraj pod nič. 1. bavarski armadni kor pod gen. Tannom je iz Orleansa poklican in po stavljen pod zapovoljstvo pruskega prestolnega princa pred Parizom. Na njegovo mesto poj de prvi ali šesti pruski kor. Viljem pri tej priliki uničenim Bavarcem izreka svojo zahvalo. Sicer pa *e vedno po malem bi-jejo in videti je, da se Francozi prav junaško vojskujejo, Nemci pak prav po roparsko iu divjaško razgrajajo, kamor pridejo, tako da je gen. Chnncv izzdal protest, v kterem pravi, da je lainjlvo prusko bnhanje, da so Francoze premagali in končuje svoje pismo s stavkom ■ „Z vso nevoljo protestujom v imenu člove-Čanstva in mednarodnega prava, ktero Vi (Nemci) z nogami gazite." Na severu so nič posebnega ne godi. Manteofell miruje in bodo menda pno njegovo hrabro delo. da bo,le Mezierea bombardiral. Is Berelioa sicer naznanjajo neverjetno novico, da so tudi na Pariz za-čeli streljati. Ila/nr stvari. * („Pravnik"), list zapravo« i državoalovje — to je ime novega lista, kterega bodo zučol dr. Milan Maka n ec od novega leta počeni! izdajati v vojnem Sieku. V vabilu na naročbo beremo: „Pravnik" nije list „stanovite" političke stranke, već jo otvoren svakomu, koji štuje znanost, istinu i pravo. Bo sada obrekole mi trajnu duševnu pripomoć gospođa: M. Mra/ove, dr. Sram, dr. Pdepić, dr. Derenčiu, dr. Kopač, K. Barčić A. Savić, dr. Rohak, dr. Malec, dr. Matok, dr. (Jvozda-nović, dr. Šimunić, dr. Brlić, V. Egersđorfer, dr. Cuč-kovič dr. Posilović. dr. Spevec, dr. Brešćensky. dr. l)ež-mnn i dr. Struppi; za sudstveno liečničtvo: F. Saj, A, Velikajne, dr. Lorković, dr. Mazura, ilr. Kontak i dr. L Kostić. Nadam se pouzdano, da čo se doskora broj su-radmlcah „Pravnika" jošte znatno povećati. Tvrdo sam uvjeren, da su pravna sviest i znanstveno uvjerenje uaj-ćvršćijo podloge značajnosti; želio sam „Pravnikom", pripremiti domovini za novu godinu poklon njezinih vjernih i marljivih sinovah, koji će u „Pravniku" buditi i gojiti pravnu sviest a širiti znanstveno uvjerenje, tumačeći istinu unutar graničili zakona svagda, jasno i bez bojazni. Meni nije stalo do materijalnog dobitka, a od gospode suradnikah zavisi, da li ćo „Pravnik" biti, što uz njihovu u/trajnu revnost biti može. Na meni tamomu ut će ostati ni slava ni sramota. Uvjeti pred-plate : C'iena je „P ravnik u": U Sisku za cielu godinu 5 stot., za izvanjske uz poštarinu ili za domaće uz dostavu 0 stot. Razmjerno praina toj cieni za polovinu i za četvrt, godine. Predplatu prima administracija ovoga lista u voj. Sisku, zatim v vojnom Sisku trgovina gospode Bobekah a u gradj. Sisku trgovina g. J. Jo-meršioa. U Zagrebu prima predplatu knjižara Fr. Župana (Albrecht i Fiedler). — List bode gotovo dobro došel tudi slovenskim pravnikom, ki so zmožni hrvatskega jezika ali so ga hote privaditi. Zlasti pa bi utegnil koristiti mlajšemu pravniškemu zarodu, ki naj bi si list naroceval iz znanstvenih in narodnih ozirov. * (Novoveška zadeva). Iz Gradca se nam piše. : Po dolgem, a ne posebno temeljitem preizkavnnji zarad surovega napada slovenskih kandidatov dr. Srneca in dr. Radaja v Novi vesi poleg Slov. Bistrico je bila c. k. okrožna sodnija celjska sklenila, da ni našla kazni vrednega dejanja in da se torej proti na-padmkoru ne bode kazensko postopalo. C. k. državno pravdništvo celjsko se jo proti temu pritožilo pri c. k. viši deželni sodniji v Gradcu, ki je iz pisem spoznala, da se ima proti novoveškim razgrajačem postopati po § 98. kazenskega zakonika, ki se glasi: „Hudodel-st v a javno p o sitnosti z izsilovanjem (erpresBung) poslane kriv, kdor a) kacemu človeku zares silo dola, da bi ga primorat, kaj storiti, trpeti ali opustiti, ako se ne pokaže, da je to dejanje kako bujo kaznovano hudodelstvo. Pod istim pogojom stori ravno to hudodelstvo, kdor, b) bodi posreduje ali neposrednjo, s pisanjem ali z besedo, ali kako drugače, naznanivši svoje ime ali no, komu s poškodovanjem na životu, svobodi, poštenii ali lastnini žuga, z namonora, od njega izžugati, da bi kaj storil, trpel ali opustil, ako je Žaganje takšno, da zamore tisti, komur se žuga, glertć na razmere in osebno lastnosti njegovo, ali na znamenitost zažugovanega zlega, po pravici v strahu biti; brez razločka, ali merijo omenjena zla proti temu samemu, komur se zažugujejo, proti njegovi rodovini in žlahti, ali proti drugim pod njegovo brambo postavljenim osebam, in ali je žugauje imelo kak vspeh ali ne." Nadejati se jo torej vendar, da se bode kričeča krivica primerno kaznovala in da hudodelstvo no bode zato opravičeno, ker je bilo storjeno proti Slovencem. O svojem času so mariborski, ljubljanski in graški nem-ikutaraki listi proti nam kričali, da pišemo „jantseh-b< rgerstyl", ko smo tirjali brezozirne pravice, zdaj je viša sodnija sama stopila na naše stališče in nas tako do dobrega opravičila in maščevala. * („Zvon"), kakor iz zanesljivoga vira vemo, ni umrl tolikanj zarad pomanjkanja naročnikov, kajti imel jih je skoro pol več nogo Glasnik, temuč izdatelj ga jo ustavil ker je videl , da ao ga napadali nekteri gospodje. — Radovedni smo, ali bodo zdaj o n i napravili literaren list. Da tak ne bode, to že naprej vemo, saj se pri nas Slovencih, ki nas ni posebno mnogo, med seboj dobro poznamo in vidimo, koliko delavcev imamo in kako malo naraštaja se kaže. Ni čudo če ne nehamo najboljših moči zavirati, namesti da bi jih podpirali, kakor drugi narodi svoje. * (E n tih prorok) je Bergorjev testament. Časopisi poročajo , da je ta bivši avstrijski minister Berger v svojem testamentu ostro prepovedal svojima sinoma zapuščeno premoženje naložiti v avstrijakih državnih papirjih. Kaj to pomonja ? Ali je minister, ki je „za kulise" državne mašine gledal, tam prepričanje dobil, da Avstija razpade, da jej zato ni nič zaupati V je prebivalcem vsako starosti, vsacega stanu, celo vsake narodnosti enako priljubljena ; v zvezdi bo tako rekoč neutralna tla ljubljanskega mesta. Marsiktero mesto, da ne rečem vsako, nam zavida krasni prostor, v kterem se za marsikoga vrši celo, dolgo življenje, v kterem šetajo si mladi svet lajša srčni bol, med tem ko stari krandjaje o starih, dobrih časih nogavice pletč ali pijo tabak. Cela knjiga bi so dala napisati o zvezdi, pa kdor >e, kaj je Zvezda, tudi ve, kaj se o njej sploh pisati utegne. Zvezdi so glavne meja kon!rasli. Na spodnjo stran gledališče, posvečeno umetnosti, modricam, vavod za zabavo, kratek čas, ples in burke, ravno nasproti pa pobožna asceza, nunska cerkev in samostan. Kar bo na spod njej strani greši, so na gornjoj lehko popravi, tako jo vsem ustreženo. V drugem kotu pa si stojita ravno taka nasproti kazino in čitalnica. Sicer jih zunanji napisi ne razločujejo posebno, kajti „Casino-Kestauration" in „Oitav-nica-Restauration" sta zelo enako vabljiva /a vso lačne in žejno dušice, ki imajo za svoje telesne potrebo kaj okroglega v žepu. Firma jo tedaj bolj vesoljna, ko-zmopolitična, pa vendar točno razumljiva, no dela tedaj razlike. Za razliko pa skrbi notranjost, značaji obis kovalcev, razliko delata in si tu nasproti stojita dva principa, v resnici pa lo en princip, načelo narodnosti, ktero ima pa na na enej strani svoja lastna, prirojena tla, in so na drugoj strani na ptujih tleh redi, kakor klop, iz ptuje krvi, ptujo škode, pa ravno tako napuh-neno in ošabno, kakor doma za pečjo. V primeri z mogočno kazino, ima čitalnica kaj ponižno zunanjo obliko, vidi se, katailva zavoda nista ene krvi, ene matere, ka so jima različne razmero stale za botre. Vendar notranjost to zopet sprijazni, kajti v kazini vlada birokiatićno-aristokratičen duh, kterega v čitalnici no najdeš, kajti njej jo geslo enakopravnost v resnici. Sicer pa v čitalnici tudi ni vse tako, kakor bi so spodobilo in bi BO zahtevalo. ^Nemški je/.ik preveč nadvlada je, no iz nezmožnosti slAvenskcga, ampak iz gole malomarnosti. Zgodilo so je letošnjo poletje, ka so so eni in isli gostje v čitalnici, kjer je bila trda Nemka kletarioa, nazdravljali in popraševali v nemškem jeziku, v kazini pa, ker so bili v surkah, slovenski. To jo „gesohaff". - Celo pri mizi, kjer seveda narodna ereuie do la erčmo. le nemški „žingajo" in mož, ki jo že le'.a 1803, ko jo pisal svoj životopis v češki „Slovnih naučn)", imel na svitlo dan žo opus XIV. v slovenskem jeziku, vrh tega pa šo celi kup bistroumnih spisov v rokopisu, tudi ta mož jo navadno tako trdno nemško reže, da bi mislil, ka je gotovo iz prave Nem čije doma, ko bi ga jezik no razodeval, da jo zagledal tam beli svet, kjer suha roba raste. — (Konec prih.) Glasovi izmed občinstva. G o s p. Jož. Stritarju na Dunaji. Blagorodni gospod ! Ne nadejamo se sicer, ka bi naš listek bil v stanu Vaš sklep „Zvona" no več izdajati preobrnoti, ampak namen mu jo le, ka o njem izjavimo našo, seveda malo pomenljivo mnenje o Zvonu. '/o ko smo izvedeli, ka hoče Zvon nehati, mislili smo Vas prositi, ka hi nam ne jemali, ali bolje, ka bi nam šo zanaprej dajali edino dušno hrano ; a izvedeli smo tudi, ka Zvon poleg sitnosti, ki Vam jih dela, žo tudi Vam na zgubo izhaja, in zategadelj, neimajoči nado dobrega vspeh a, ni Brno svojega namena izvršili. A sedaj ko Zvon neha, ko nam očitate, ka „niti mladini" nt za Zvon, sedaj so čutimo dolžne Vam javno našo srčno zahvalo zanj izrekati, jako obžalovaje, ka zgubimo list, se katerega nazori v lepoznanskib rečeh se smo enoglasno vjomali. Kdor Vas šteje med slov. „Ftialte", naj prišteva tudi nas in mislimo vso alov. mladino in mi bodemo ponosni na ta priimek. Se Vam priporočamo! Mariborski slov. dijaki. Javna s.altvala! V tekočem lotu jo slov. narod mnogo bridkih udarcev zadelo. A gotovo ni jeden ni slov. mladeži srca tako globoko ranil, kakor naznanilo v zadnjem „Zvonu*, koje pravi, da je „Zvon" svoj prvi in zadnji tečaj dovršil. Vzrok nesrečnemu početju g vrednika Zvonnvepa moramo edino le v središči ove stranke iskati, kt«*ra konsekventno namere i delovanje slov. ntladeil skrivno podira, ktera njenim voditeljem tako naivno izdajstvo slov. naroda očita, ktera bi rada. da W slov. izohra-/rntmii občinstvu še vedno edina beletristična brona nstali pistnotvori , kterih zagovornik se je blagovolil Bv«Aw(j('f»»'-au imenovati. Vam pa. preč. gospod Stritar! delovajočemu ne samo i jezikom, ampak tudi s /rtovalnim delovanjem na polji nravne omike, Vam nositelju blažilnih načel, do kojih se Vaši protivniki in obrekovaici gotovo po-pneti ne morejo. Vam izrekamo tužnim srcem presrčno zahvalo za duševno hrano, kojo ste nam * zamrlem „Zvonu" tako bogato delili, gorko 'eleči i Vas srčno proteci, dn le tudi v prihodnje ne utihnite i no nehate s svojimi vzvišenimi duševnimi plodi slovenske literature bogatiti ! V Celji 18. decembra 1870. Slovenski dijaki celjske gimnazije. Vabilo naročiti si „Slov. Gospodarja." Z novim letom nastopi „SIov. Gospodar" svoj V. tečaj. Rad bi denes „Gospodar" v vsako hišo slovenskih gospodarjev in rodoljubov stopil, ter se jim za novo leto priporočil, da si ga naročijo. Ker je pa mnogo hiš na slovenski zemlji, v ktere še do zdaj „Gospodar" zahajal ni, noče tudi zdaj nikogar nadle govati, tor so naravnost obrača do Vas, dragi rojaki, ki ste ga do zdaj brali in plačevali, ter Vas lepo prosi dveh reči: Prvič, da mu tudi v novem letu zvesti prijatelji ostanete in si ga naročite; drugič, da ga skušate tudi svojim prijateljem in sosedom priporočiti, naj ae tudi oni na nj naročijo. Priporočite ga pa lahko z dobro vestjo, ker bo „Gospodar" v novem letu še obil-nišoga blaga vsako bazo donašal , kakor tlo sedaj, ter so mu v ta namen izurjeni 'pisatelji krepke podpore obljubili. — Naročnina ostane do tačas. ko cenejšo tiskanico dobimo, pri starem in znaša : s poštnino vred in v Mariboru Bres pošiljanja na dom. s pošiljanjem na dom. Za celo leto 3 gold a celo leto 9 gld 60 kr. „ pol leta 1 gold. 00 kr , pel leto 1 gld. 80 k r „ četrt leta — gold. 80 kr. „ četrt leta gld. 70 kr. Dunajska boraa 28. decembra, ftnotui dri dolg v bankovcih 50 U »U ki Srebro...........193 „ Jtt „ Napol............ 'J „ y7 „ Ljubljanska - trbižka Železnica. Priporočilo. Okrepčevalnica (restavracija) Jan. l*otodnika na postaji v jF*odri£Ar*tLi -Kropa so priporoča spoštovanemu občinstva z mnogovrstnimi mrzlimi jedili in pijač o m i po prav nizki ceni. Prav tako priporoča podpisani svojo g o s t i I n i co iu p r o u o č e v a 1 i š č e tik kolodvoru , „p r i P o d -nar t ovcu", s pristavkom, da se dobivajo pri njem tudi izvrstna kosila iu večerje, posebno okusno p 0-s t r v o in vozovi na vse kraje, kakor: v Kropo, Kamnogorico, na Brezje, v Tržič itd. zlasti za družbe po čuda nizki ceni in jako prostorni. S spoštovanjem (2) Janez Pogačnik, gostilničar. Einladting zur Pranumeration auf die vvahrhat'c patriotiseh, eeht osterreichisch ge-•sinnte uud ansgleicbsfreundliche polititisebe Wochenschrifl „IM*!* OMtf<»ll.*' Mil i. Janner beginnen trii anseren vierten Jahr gang. Wir werden aucb fortan kainplen fiir die vvahren Interessen Oesteireii lis, fiir die (J leii hberechtigung Aller. fiir daS Einvernehoien .vvMohon den Vblkern der Monnrchie. „|) e r O s t e u" Oringt zahlreiche und pikante Artikel und Correspnndenzen. Mittheilungen aller Art aus dem In- uud Auslande, ferner Cours- und Markt-berichto, Ziehungen etc. etc. Kerner erhalten die Abonennenteu des „Osteu" jede VVoch« eino regelmiissige €w ral i m - IIellage unter dem Ti tel: »Das VViener Soiuita^slilatt^, in welchem Novel len, Krzahlungen, Anektoten, (Jedichte, Riithsel uud Oharadsn mit werthvollen Preisen fiir die gelungenste Auflosuiig veidflVntlicht vverden. Bei alldeiu kostet der „Osten" vierteljahrig schon mit Post/.usenduug l»lo« 1 II. 50 kr. Neu eiutretendo halbjiihrige Abonnenten erhalten den Roman : „Dio Spioue des Grafen Bismarck", gratis zugesendef. Die Vtlministralion des „Osten" |(2) in VVien, Praterstrasse Nr. 50. O z n a ii i I o. Lekarnica, ki ne ima v Crn o m IJ i na novo odpreti, in pa že z najboljšim vspehoni delajoča lekarnica v inefli&keni mentu na Kranjskem se daje prostovoljno v Dajem. Več iu natančneje se izve* pod napisom: Lekarnica (apotbeke) v Metliki (Miittling) na Kranjskem. (3) acija! (10) Amerikanski patent. Kdo si ne želi lepih, zdravih zob ? Samo z novimi električnimi kavčukastimi krtačami za 7 obe (brez ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najnovejše krtačice, o kterih govori na tisoče spričeval in pohval, ho popolnoma izdelano iz kavčuka in imajo namesto ščetin — kavčukasta žela, ki morejo Begati v najdrobneje votline zob in odpraviti, kar Be je Škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tako se zgodi, da so vflled ribanja zob ne očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajili otro-1 nih, da se pride zobnim boleznim V nkom. Kazen teb dobrot se te krtačice skorej ne dade uničiti in se lahko ena krtača rabi celo leto. Ena taka volju samn 00 kr. 1 gold. en parni stroj (Dampj-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega apnrata se napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se ruzgrojo na špiritni lampici aparatu prideti , vsled tega bo razvije hlap in oprosti nuj-večo sobo v malih minutah Vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Nsohhodno potrebno za bolnišnice, šolo, urade, de« lavniee, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina jo iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da moro veljati Kot zaljšalo. En stroj volja 1 f, Stekliea čistilne vonjave b potrebnim špiritom ~0 kr. — (Zadostuje z:i r.Okrat). Elcktro-galvanieni prstani, jako važna, za vsacega potrebna iznajdba. Najviše mediciničue kapacitete so dognale , tla je galvanizem dohrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. l'o napotilu Imenitnega pariškega zdravnika so se prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim elektro-magnetičnim dratoin , ki ima gotovi učinek vbranjevati in zdraviti vso protinske, reumatične in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan volja samo 90 kr., zdravniki ga priporočajo nositi. Najnovejša iznajdba. Srajena gumbiće za našiti iz pravega Jfilotnega srebra. S to iznajdbo so ju dosegel vrhunec rv lom urti-keljnu, kajti združuje oleganso z varčnostjo. Vn so preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko z nerabl jivih srajc odreže in na novo prišije , a obdrži ven- dar Btaro vrednost, med tem ko se druge kakoršnekoli gumbe v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsacemu ducendu je prideto pismo, ki ga-rantuje za najbolje srebro iu zlato. Cena je zato tuko nizka, da so moro ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 dueend najlepše guilloiiehiruuih srebrnih 8fi kr , gladkih 7 0 kr. Zanimljiv peresni roenik (Federhalter.) Koje Nj. V. cesr Napoleon 111. pisal delo Juliu« ('tesar, je naročil, naj mu eden najurnejših mehauikurjev pO njegovem lastnem napotilu napravi peresni ročnik , tla .-.e v okom pride sitnemu namakanju in da sploh poslane pri pisanja pogreiljlvo vsako druga orodje, Naročilo se jo favriilo i. s. kar najsijajni.je, že v H dneh se je N. V. ročnik izročil. (•. (iilbert Kochoe je iileju še /.boljšal iu je za to (ivrstno delo dobil 50 napoleondorov , ker je nad vse nade namenu odgovarjalo. Mene je izdalelj še le zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prcv/.cl edino /.alogo aa aVSU*. ogr. monarhijo. 'l'a peresni ročnik jo iz tinegu kineskoga Hrebru , zapirljiv , konstrukcija je taka, ila so lahko piše od rane do mraka brez vMike ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika J" elegantna in za vsako roko rabljiva, torej si' njim« vsukomu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja II'. I. dttcend N spole. Onovih peres 15 kr. Kavanska vonjava. (Havanna-Bduqet.) Za 1 ' j kr. oigara 30 kr. vredna; namreč mijceneja cigara se da a pomočjo kavanske vonjavo spremeniti \ pravo Havunko. Tu čisto novo vpeljana ori;'i milim esenca se dela iz korenino iu grmovju pravega zapadno- indiškega tabakovega zelišča. Ako so slaba cigara z njo namoči, od pravi so njen dob in se zameni za lepo vonjavo izvrstnih Havaak, Stekliea zadostuje ea 500 oigar, velja 1 f. BO kr. Zmaga vednosti. Naposled b6 je enemu najimenituejih ločhurjev po-srečilo iznajti sredstvo, ktero so desetletja iiujveče kapacitete na polji kozmetiko zastonj iskali. Preservutiv proti slabi sapi (alhemprajservativ) mahoma odpravi vsako slabo-dišečo sapo , naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bolezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjuje. Prav priporoča so kadilcem , ker se more zaostali labukovi duh mahoma sameniti za prijetno, dobrodelno in ohlajajodo aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv ; ako se zjutraj b to esenco usta enkrat sperč , ostane prijetni duh ven dan. V svojem učinku je ta esenca razločna od vseh iz nepremočljivega , nera/stegljivega blaga brez šiva , an-gležk izdelek; ta plašč jo tako izdelan, da gaje moč no- drugib, ker je čisto nova, od nobenega druzega Se ne /najdena kemična procedura, od visokih znanstvenih OBeb-nosti preskoJena in za izvrstno izrečena. Stekliea z napet (lom u0 kr. Dežni plašči. nera/stegljivega *č je tako izdela siti tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 T. 50 kr. V brainlm osebe in irnenja je neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vosbogianl L efau o h e a x • r e V o 1 v e rj I s zavarovalno zaporiio, dvojnim kolenjem in C, risanimi cevi, s kterimi jo mogoče v em minuti GJtrat vstreljiti, to jo žo orožje, da ga ni več tncega. 1 revolver 7 millimeter f. 13, — 100 patron f. 8.50 I 0 n 1"'.' 100 „ „ 4.— 1 . iS „ „ 17. 10a „ „ 4.50 /epni samokresi, lino damasqiranl, enoeevnl po 1 i". jo kr., dvocevni po 'j f, 40 kr. V arov al o 0 življenja ali ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno brambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah iu je obliku tuka, da se da orožje vedno v žepu nositi j po 65 kr. Dobrota, se jo skesala vsacemu sesajofiemu otroku z izboljšanjem novoputentirane sesulniee, ki nepotrebno dela vsako dojnico (mnogi) rečeno !) Otrok se more rediti sede, leže iu celo v spanji, in sicer ravno tuko, kakor da bi ga mali dojila, namreč brez vsega trudu, .le dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še le kasneje s pomočjo omenjeno sesavuice začuli raz-cvetati, kar je lahko uinljivo, kajti kolikokrat je treba iskati drugo dojnico, prodno dobi otrok primerno mu hrano. Le matero vedo ceniti vrednost le iznajdbe. Velja 00 kr., najfineje izdelana 90 kr. Najnovejša kirurgičoa iznajdba! Augležka sam ok lis tir a b sikalnico, rabljiva pri otrocih iit odrušenih ; celo oslabljeno osebo jo morejo . brez napenjanja sami na sebi rabiti in se da k list ira po po-trobi močno ali malo napolniti. Tega orodja nuj bino manj knlo v nobeni hiši. Po !1 I. Omenjene reči .so v avstrijski monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dobiti. A. Friedmanii na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26. Itdatolj in vrodnik Auton Tomile. Lastniku Ur. Joie Voin|ak (u .)ro-»r Tinkar: Kduard .