naši tednik
^Ijr & ""....
-	~Ü~2
LETO X)0(\filrrŠtevilka 1 Cena 8.— šil. (90 din) Četrtek, 2. januarja 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Obisk minulih, že 17 Koroških kulturnih dni je bil velik. Predvsem mladina je tokrat vtisnila dnevom s svojim obiskom pečat. Tematsko so dnevi bili razdeljeni na dve področji: na dvojezično izobrazbo ter soočanje z novo, kompjutersko tehniko, do katere na Koroškem očitno še nimamo pravega odnosa. Predavatelji so iz raznih zornih kotov osvetlili obe problematiki. Med poslušalci so bili tudi predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc,* jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, Borut Miklavčič in slovenski minister za kulturo, dr. Matjaž Kmecl.
Dosledno za dvojezičnost: odborniki Sitter, Smrtnik, Hajnžič
Sad pametne politike Enotne I. v Žel. Kapli
Dvojezični kažipot na občini — Polanšku spominska plošča!
„Ni važno, kdo kaj predlaga, odločilna je vsebina sklepov, “ tako sta stvarno nastopila v dolgi občinski razpravi — tokrat so v Železni Kapli zasedali štiri ure — občinska odbornika Enotne liste Lado Hajnžič in Franc Smrtnik, podpiral pa jih je slovenski občinski odbornik na listi KP Egidij Sitter. Znalo je, da je EL vložila na iretekli seji v oktobru /rsto predlogov za dvojezičnost, predlagala pa je tudi, da se Valentinu Polanšku posthumno podeli častno članstvo.
Ravno zadnji predlog pa je Postal sad frakcijskih sporov, čeprav je bil upravičen, kot je ‘bdi priznal na seji frakcijski TOdja SP dr. Haller. Tudi slo-dalje na 2. strani)
Novoletni intervju s predsednikom NSKS dr. Grilcem
„V NSKS ima prostor vsak — negle-de na strankarsko-politično pripadnost.“ To je ena izmed osrednjih izjav predsednika NSKS dr. Grilca v novoletnem intervjuju z NT.
Poleg drugih aktualnih vprašanj zavzame dr. Grilc tudi stališče k odnosom do matične Slovenije, gospodarski problematiki, sosvetom in nalogam bližajočega se občnega zbora NSKS.
(Glej str. 4/5)
Politika
Tednikov
komentar
RISE JOŽE WAKOUNIG
Val škandalov je preplavil Avstrijo v letu 1985. Obrambni minister Frischenschlager (FPÖ) se je rokoval z izpuščenim vojnim zločincem SS-ovcem Walterjem Rederjem. Minister Sekanina (SPÖ) je moral odstopiti zaradi raznih manj pojasnjenih zadevščin; njegov naslednik Laci-na se lomi pod bremenom
da se ob njih ne moremo več zresniti. Na žalost je tudi mir postal geslo, tako kakor številne druge čudovite stvari, svoboda, enakopravnost, demokracija, medčloveška, mednarodna in meddržavna vzajemnost, bratovska pomoč ...
Veliko govorimo o raznih stvareh, pa se niti ne zavedamo tega, kar govorimo.
Nalijmo si vina odkritosti!
škandalov, ki so se skuhali v linških državnih podjetjih VOEST in Chemie Linz. Da so tudi sodniki in državni tožilci podkupljivi, sta dokazala državni tožilec Lutz Moser in sodnik Koszig; to podkupljivost je izdatno izrabil trgovec Bela Rabel-bauer, ki je, kakor že marsikdo pred njim, zbežal pred avstrijskim sodstvom v neko deželo, v kateri ga naše oblasti zaman iščejo, časopisni poročevalci pa ne. Poletno žejo smo gasili med drugim z vinom, ki je ali bilo zalito z glikolom ali pa vsebovalo neko razstrelivo ali pa sploh ni imelo nič skupnega z vinom, ki ga pridobivamo iz grozdja. Pa še del južne avtoceste, ravno tisti v Keryjevi Gradiščanski, se je udrl. Pičle štiri tedne šele je bil odprt za promet; še sreča, da se je samo cesta udrla.
V tolažbo bi kajpak mogli reči, da se podobni in še hujši škandali dogajajo povsod, da Avstrija tudi v tem ni otok blaženih (kar kljub 13 letom kanclerova-nja Bruna Kretskega nikoli ni bila).
Uveljavila se je navada, da vsakemu letu nataknjejo kako posebno geslo. Na žalost pa so ta gesla usekala že tako močno po strani,
Besedam sicer puščamo zunanjost, smo jih pa vsebinsko izpraznili in izropali. Vzemimo samo lepo besedo odkritost. Ko bi bili odkriti, do drugega in predvsem do sebe, bi morali priznati neodkritost, hinavščino, zlaganost, zavist...
Od avstrijskih oblasti upravično pričakujemo in zahtevamo, da bojo končno uresničile obljubo, dano najpozneje 15. maja 1955, s podpisom Avstrijske državne pogodbe. Pričakujemo pa tudi od Jugoslavije vso zavzetost v podpori našim prizadevanjem za uresničitev vseh varstvenih določil A D P.
Slovenci se gremo ob vsaki priložnosti enotni slovenski kulturni prostor. Te enotnosti pa je konec najpozneje na meji. Kar se dogaja zadnje čase na meji, je očitno posmeh vsem zagotavljanjem in zatrjevanjem o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zgodi se, da te jugoslovanski mejni organi sploh nočejo nagovoriti v slovenščini. Zgodi se, da se samo urežeš, če spregovoriš slovensko.
Bodimo odkriti! Pustimo in vrnimo besedam pravi pomen! Nalijmo si čistega vina!
Politika
Železna Kapla:
10 odbornikov roti proračunu!
„Prosim vas, da glasujete za predloženi proračun za prihodnje leto,“ je dejal ob kritiki odbornikov opozicije finančni referent Železne Kaple podžupan Stossier, ko je videl, kako ostro so nastopili odborniki proti predloženemu proračunu, ki že sedaj predvideva 4-milijonski minus. Zato pa so povišali izdatke za župana Juvana na 63.000 šilingov. Jasno je, da je postal tak proračun nesprejemljiv. Posebno so načrt za prihodnje leto kritizirali odborniki EL in KP, tako da se jim je pridružila še ÖVP.
(nadaljevanje s 1. strani) venski društvi Obir in Zarja sta v pismu EL zapisali, da je tak predlog pameten. Da pa dobra stvar ne bi postala sad strankinih sporov, so omenjeno točko na predlog EL soglasno odstavili z dnevnega reda. Vse frakcije — razen seveda FPÖ — pa so glasovale za predlog občinskega predstojništva, ki predvideva spominsko ploščo za Valentina Polanška na obirski ljudski šoli. Besedilo bodo izdelali vzajemno z družino Polanšek. Kot kompromis k upravičenemu predlogu EL o dvojezičnih napisih v notranjosti nove občinske stavbe pa so sklenili dvojezični kažipot v pritličju: „To je prvi, mali korak k sožitju v občini,“ je dejal odbornik EL Smrtnik.
„Glasujemo tudi proti prora-
čunu zato, ker nočete dvojezične vrtnarice, ki nas ne bi po obljubah kanclerja ničesar stala,“ so povedali odborniki EL (Hajnžičev proračunski govor prinašamo na posebnem mestu). „Zahtevamo igrišča za mladino tudi v grapah! Na Obirskem si želijo skakalnico, vse to pa ni upoštevano v proračunu,“ sta ugotovila odbornika EL.
NIČ DENARJA ZA POBRATENJE S KRANJEM
Odbornik Sitter je ugotovil, da v 27,2 milijonskem proračunu ni več postavke za aktivnosti v zvezi s pobrateno občino Kranj. „Lep božič ste pripravili stanovalcem občinskih hiš, ko ste povišali stanarino,“ je de-
Občinski odborniki Sitter (KR), Smrtnik in Hajnžič (oba EL).
jal Smrtnik. „Če bi mene poslušali, danes ne bi bilo treba sklepati o popravilih za streho rebrškega gasilnega doma,“ je ugotovil Hajnžič, „ko se je
el za mladino
streha delala, sem dejal, da je treba dela pošteno napraviti.“ Odgovor župana Juvana pa je Povedal vse: „Prav imaš, Hajnžič.“ Proti takemu proračunu 80 potem nastopali še odborniki ÖVP. Prvič se je v Železni Kspli zgodilo, da je tako večina rešila proračun s 13 odborniki. Proti je glasovalo 10 odbornikov.
Obravnavali pa so tudi pred-
log EL, da se poviša osnovna podpora za društva in njihove sekcije od tisoč na tri tisoč šilingov za vsako sekcijo oz. društvo (če nima več sekcij). Tako frakcijski vodja SPÖ Haller, kot tudi odbornik SPÖ Ha-derlap sta dejala, da je predlog upravičen, vendar pa v tem proračunu ni denarja. Nepotrebna je bila izjava slovenskega odbornika Kucharja, ki se je kot edini obregnil ob ta predlog. Zato pa so sprejeli sklep, da tudi občina zagovarja prošnjo Zarje za izredno subvencijo pri deželni vladi. Potrdili so tudi statute za zvezo odplak kot jih je predložil pravni zastopnik firme, odvetnik dr. Valentin Kaki.
Frakcijski vodja EL Hajnžič:
Važna je pravičnost — ne pa frakcija!
„Naša frakcija ne glasuje za letni proračun 1986. Znano je, da Enotna lista zahteva več finančne podpore za domača športna in kulturna društva, ne gleda na to, ali so to društva slovenske ali nemške narodne skupnosti. Proračun jasno predvideva bremenitev domačega prebivalstva zaradi kanalizacije, ki je načelno potrebna. Vendar ne more biti tako, da vedno samo plačujejo delavci in nameščenci, teh je v naši občini največ.
Župan Juvan očitno hi zmožen, da pri deželni vladi preskrbi več denarja za našo občino, čeprav pripada SPÖ.
Enotna lista dalje zahteva, da se v proračunu predvideva več denarja za izgraditev cest v gorske grape, in za pluženje snega, župan Juvan pač očitno raje da denar v center občine, namesto da bi se bolj brigal za obrobne predele. Danes boste tudi z vašo večino odklonili predlog EL, da se povišajo subvencije za športna in kulturna društva.
Očitno SPČ-večina noče podpirati naše mladine. Mladina to dobro ve, zato SPÖ tudi v vedno manjši meri podpira. Pri zadnjih volitvah pa se je izkazalo, da Enotna lista močno napreduje pri mladih. Mi to jemljemo resno, bodimo veseli, da se mladina udejstvuje na raznih področjih v naši občini, namesto da se odseljuje proč.
Zavrnili boste tudi predloge o dvojezičnih napisih v notranjosti občine. Morda samo zato, ker to zahteva Enotna lista. Če je za SPO odločilno samo to, kdo nekaj predlaga, ne pa vsebina, potem naj vas bo sram! Enotna lista bo vedno podpirala predloge za enakopravnost vseh občanov, če tak predlog želi vložiti SPÖ, naj ga. Mi bomo podpirali tudi predloge večine, če koristijo vsem občanom!
Danes pa iz navedenih vzrokov ne damo svoj glas za predloženi proračun za leto 1986 in upamo, da bo SPÖ-ve-čini uspelo vsaj v prihodnjem letu predložiti proračun, ki bo pravičen in bo upošteval želje vseh občanov.“
(Iz slovenskega proračunskega govora v občinskem odboru v Kapli)
Domej zahteval slov. ?an v „Kärntner Bauer“
S temi besedami je predsednik Kmetijske zbornicZ3Sl*lf2)la AmtCCnranllfi Deutschmann ponovno pokazal svoj pravi odnos	HClIi ppnlllldO|JI dOlIC
koroških Slovencev. Na občnem zboru Kmetijske zbot meja p0 slovenski strani je niče, ki je bil v petek, 20. decembra 1985, je sicer: n®mr.eč popolnoma upraviče-vso silo zagovarjal stran za „Kärntner Landjugend' sk^ zboKSfina°ncira S-stran za slovenske kmete pa sploh ne pride v poštevner Bauer, s prispevki za zbor-ker je pač po njegovem mnenju .Amtssprach'S6 Deutsch “.
Ker pa Domej že dobro pozna stališče Deutschmanna, je tokrat apeliral na prezidij Kmetijske zbornice, naj dajo v strokovnem časopisu „Kärntner Bauer“ na razpolago eno stran slovenskim kmetom, in pustijo živeti slovensko narod-noskupnost.
Če pa pravi Deutschmann, da je uradni jezik na Koro-
je’ v najmanjši meri po andjugend, ki pa ima teden-škem samo nemški, potem i dko svojo stran, očitno že pozabil zakon o n:	Da je pa to po mnenju
rodnih skupinah (VGG) iz le, eutschmanna upravičeno, ra-1977, ki ga je sklenila Ov ^umemo, če pomislimo, da pri-skupno s socialisti in FPÖ- aeJ° njegovi bodoči volilci iz tem zakonu je namreč jas^ ^st te podeželske mladine, povedano, da je v 13-ih ot>r ~ato se Deutschmann sedaj nah južne Koroške prizna0’ tudi tako močno zavzema za tudi slovenščina kot uradni ie ^ülno pravico teh mladih
zik.	kmetov in kmetic. Vsekakor
Zdaj pa še to: zahteva 9re za približno 1000 glasov,
kar je en mandat v zbornici.
Zato pa se čimbolj veselimo, da to zahtevo deželna vlada popolnoma odklanja, kajti zakaj bi še krepila moč ljudske stranke v Kmetijski zbornici.
Sicer že stara navada oziroma taktika Deutschmanna, narediti občni zbor tik pred božičem in tik pred veliko nočjo, da bi ga ostale frakcije v prazničnem miru manj napadale, tokrat ni imela učinka. Predsednik zbornice je moral spoznati, da je agrarna politika trenutno popolnoma „zafurana“, kar so izrazili zastopniki vseh strank.
Osrednja točka občnega
, Deutschmann pa je Kärnten ist Deutsch“
zbora je bil proračun za leto 1986, ki je s pribl. 47 milijonov šil. izenačen, to se pravi, da je bil to leto za 2 milijona skrajšan.
Ek. sv. Domej je kritiziral v diskusiji o proračunu za prihodnje leto izdatke v višini šil. 320.000,— za „Kärntner Bauer“.
Dejstvo je, da Deutschmann do zadnjega izkorišča ta časopis za strankarskopolitične zadeve. Če si npr. ogledamo zadnjo številko, potem vidimo predsednika Kmetijske zbornice kar na 12! slikah.
Predlagamo, da „Kärntner Bauer“ v bodoče financira ljudsko stranko, ker pač eno-
stavno ni demokratično, da vsi kmetje — seveda tudi slovenski — financirajo s prispevkom za zbornico ta časopis, ki nikakor ni nadstrankarski.
Imenitni so tudi reprezenta-cijski stroški, ki jih kasira Deutschmann — namreč šil.
468.000,	—. Za podpredsednika in člane predsedstva je za leto 1986 predvidenih šil.
499.000,	— kot odškodnina za reprezentacijo.
Če si pogledamo le nekaj teh stroškov, potem ugotovimo, da za direktne podpore kmetom ne more preveč preostati.
Heidi Stingler
Novoletni pogovor z dr. Grilcem
Novoletni pogovor z dr. Grilcem
NT: Spet je minulo eno leto, spet enkrat imamo priložnost, da predložimo bilanco dela v preteklem letu ter da predstavimo program, ki ga hočemo uresničiti v novem letu. Začnimo z bilanco: je bilo leto 1985 narodnopolitično uspešno leto?
Matevž Grilc: Preteklo leto je bilo za nas leto važnih jubilejev. Spomnili smo se 40. obletnice konca druge svetovne vojne in 30. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe. Osrednje prireditve so se vršile na Dunaju in so sodelovale pri njih poleg koroških Slovencev še vse ostale narodnostne skupine v Avstriji. V sklopu teh spominskih prireditev je odprl zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger Slovenski center na Dunaju, ki se je medtem razvil v informacijski center vseh narodnostnih skupin v Avstriji. Ob tej priliki je Koordinacijski odbor narodnih skupin v Avstriji, ki ga vodi dr. Franci Zwitter, predložil „Char-to narodnih skupin v Avstriji“. Dejstvo, da so se avstrijske narodnostne manjšine v zadnjem letu zbližale k tesnejšemu sodelovanju, je zelo pozitivno in velik uspeh pobude Narodnega sveta koroških Slovencev. Pri vseh spominskih prireditvah pa smo z zaskrbljenostjo poudarili, da pristojna avstrijska vlada kljub porazu nacizma leta 1945 in kljub jasnim določilom člena 7 ADP ni izpolnila niti moralnih dolžnosti do koroških Slovencev niti zakonitih obveznosti iz člena 7 ADP.
Kot razveseljive oz. uspešne dogodke v preteklem letu pa bi imenoval tudi razširitev mreže dvojezičnih privatnih otroških vrtcev in nenazadnje uspeh samostojnih volilnih list pri zadnjih občinskih volitvah: pri teh volitvah nam je uspelo držati rezultate izpred 6 let in jih deloma celo izgraditi. To pomeni široko potrditev slovenskega ljudstva naši politiki samostojnosti. Tudi debata o reformi dvojezičnega šolstva je prinesla nek«j pozitivnih aspektov, če upoštevamo, da se je cela vrsta nemškogovorečih sodežela-nov — predvsem mladina in strokovnjaki celovške univerze — postavila jasno na pozicije slovenske narodne skupnosti. Lahko trdimo, da koroški Slovenci med nem-škogovorečimi sodeželani še nikoli nismo’imeli toliko zagovornikov kakor ravno v teh mesecih v šolskem vprašanju. To nas napolnjuje z velikim optimizmom za nadaljnje delo.
NT: In kje nismo uspeli?
Matevž Grilc: Napredka predvsem ni bilo v pogajanjih z avstrijsko vlado, ^ri zadnjem razgovoru vigredi je kancler dr. Sinowatz sicer kazal v vprašanju dvojezičnih otroških vrtcev gotovo pripravljenost za pozitivne spremembe. Vendar rezultatov še ni. Prav tako ni rezultatov v ostalih vprašanjih, ki so bila na tapetu, kot npr. dvojezična trgovska akademija, radio in televizija ter subvencioniranje delovanja slovenskih organizacij. Poleg tega pogovora je bila
Dr. Grilc: „Potreben je intenzivnejši dialog z odgovornimi na Koroškem.“
„Če dobro opazujemo diskusijo o dvojezičnem šolstvu, potem moramo realno oceniti, da se bo po vsej verjetnosti razvila diskusija v smer ločevanja šolarjev pod isto streho.“
Poiskusov, nakar bomo lahko čez nekaj let skupno ugotovili, kje in kakšne spremembe so potrebne, da bi se zboljšal dvojezični pouk.
tem pa nedvoumno ugotavljam, da bomo koroški Slovenci seveda sprejeli samo takšne spremembe, ki bodo v prid tudi tistim Učencem, ki so prijavljeni k dvoje-2ičnemu pouku.
NT: Kako se bo v tvojih °čeh v tem in naslednjih letih sploh razvila diskusija o dvojezičnem šolstvu?
Matevž Grilc: če dobro opazujemo diskusijo o dvojezičnem
daljnja težišča občnega zbora?
Matevž Grilc: Občni zbor Narodnega sveta bo moral dati jasne smernice za reorganizacijo NSKS. Pri tem mislim na nove prijeme organizacijskega dela na podeželju. Želimo doseči še večjo identifikacijo našega človeka z delom in s cilji naše organizacije. Tajništvo je že izdelalo ustrezne predloge, o katerih bo občni zbor diskutiral in tudi sklepal.
Nadalje bo treba tudi resno govoriti o novih pristopih v zvezi s političnimi odnosi do oblastvenih struktur, tako na zvezni kakor tudi na deželni ravni. Na zvezni ravni smo danes konfrontirani z vlado, ki tava iz enega problema v drugega in ki ni v stanu teh problemov reševati. Koalicija tudi ni taka, da bi lahko obetala napredke v narodnostnih vprašanjih. Zato mislim, da je čas, da resno razmislimo o vprašanju sosvetov, o predpogojih za vstop v te sosvete in seveda tudi o konsekvencah takega vstopa. Ne bomo mogli mimo tega vprašanja, ker se je v zadnjih letih politična situacija
„V gospodarstvu morajo imeti vsi iste šanze, negiede na svetovnonazorsko ali strankarsko politično pripadnost tega ali onega koroškega Slovenca, te ali one gospodarske organizacije. “
desetletja zamujali. V zadnjem desetletju pa smo se gospodarski osamosvojitvi bolj posvetili in na tem področju mnogo ustvarili. V mešanih produkcijskih podjetjih je našlo nekaj sto ljudi zaposlitev, utrjuje pa se tudi gospodarska moč naše osrednje gospodarske organizacije — Zadružne zveze in v tej zvezi Posojilnic in Zadrug na podeželju. Tej naši centralni gospodarski ustanovi bo treba v bodoče posvetiti še več dela in skrbi: uspešen gospodarski razvoj te ustanove je namreč tudi baza boljšega gospodarskega razvoja na vseh področjih.
„V NSKS ima prostonrsak — negiede 1^=, na strankarsko-politmo pripadnost“ i;~r
še vrsta pogovorov na dunajski in celovški ravni s pristojnimi politiki in uradniki, ki pa prav tako niso privedli do konkretnih rezultatov.
NT: Lani nismo imeli samo uspešnih občinskih volitev, prišlo je tudi v Klubu slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) do večje spremembe: dolgoletnega predsednika Filipa Warascha, ki ima kot ustanovitelj KSOO velike zasluge za to organizacijo, je nasledil preko pliberških meja profilirani občinski politik Fric Kumer. Kako si predstavljaš, da bi bilo — že sedaj tesno — sodelovanje med NSKS in KSOO v bodoče še bolj plodovito?
Matevž Grilc: Večkrat sem že poudaril, da smatram KSOO kot zelo važno narodnopolitično organizacijo. V njej so namreč povezani ljudje, ki so izvoljeni od Ijudst-
„Pri vseh spominskih prireditvah v preteklem letu smo poudarili, da avstrijska vlada ni izpolnila niti moralnih dolžnosti do koroških Slovencev niti zakonitih obveznosti iz člena 7.“
va po zakonitem volilnem sistemu in jim nihče ne more odrekati pravice zastopanja volilcev. Predvsem pa so to žene in možje, ki so najbolj tesno povezani z ljudstvom na bazi, tam kjer naši ljudje na dvojezičnem ozemlju živijo. Dnevno so konfrontirani s problemi južnokoroškega človeka in sicer ne samo z narodnopolitičnimi, ampak tudi s socialnimi, gospodarskimi in ostalimi družbenopolitičnimi.
Obe politični osrednji organizaciji zastopata interese slovenske narodne skupnosti napram oblastem in mednarodni javnosti. Tega KSOO nikakor ne osporava in tega tudi ne osporava KEL. Ker pa so člani KSOO dnevno in dejansko povezani z ljudstvom na podeželju, je doprinos te organizacije k uresničitvi enakopravnosti v deželi tudi odločilnega pomena za delo osrednjih organizacij. Zato mislim, da bomo morali predstavnike KSOO še bolj vključiti v pogovore, ki jih vodita obe osrednji politični organizaciji na deželni, državni in mednarodni ravni. S tem pa bomo še bolj poglobili odnose med osrednjima organizacijama in podeželskim ljudstvom in bomo nenazadnje nastopali še bolj verodostojno v avstrijski in mednarodni javnosti.
NT: Osrednjo ter za manjšino seveda usodno vlogo igra in bo tudi v prihodnjem letu
igrala diskusija o dvojezičnem šolstvu. Sedaj napovedujejo rešitev z asistenčnimi učitelji. Misliš, da bi se mogel model asistenčnih učiteljev dejansko obnesti?
Matevž Grilc: Nisem pedagog, zato le težko odgovorim dokončno na to vprašanje. Mnogo pa sem se v zadnjih mesecih posvetoval s strokovnjaki in tudi z našimi podeželskimi učitelji: vendar tudi s te strokovne strani ni jasnega odgovora, kako bi se ta model dejansko obnesel. To pa je povsem razumljivo, kajti ta model ni preizkušen in ga še nikjer niso prakticirali. Mi ga zato ne odklanjamo, vendar pa smo mnenja, da ga je treba preizkusiti v šolskih poisku-sih, ki morajo trajati nekaj let. Šele potem bo mogoče ugotoviti in odločati o tem, ali je model sprejemljiv ali ne. Sploh se mi zdi, da je potrebno izvesti več šolskih
„Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) bomo morali še bolj vključiti v pogovore, ki jih vodita obe osrednji politični organizaciji NSKS in ZSO na deželni, državni in mednarodni ravni.“
šolstvu, potem moramo realno oceniti, da se bo po vsej verjetnosti razvila diskusija v naslednjih ietih v smer ločevanja šolarjev Pod isto streho. To se pravi, da oodo avstrijske nemškonacional-oe sile nadaljevale kampanjo za očitev med prijavljenimi in neprijavljenimi otroci, ki bi se naj poučevali sicer pod isto streho, ven-ar v ločenih razredih. Politična Praksa zadnjih deset letih je, da se^ domala v vseh primerih resničile tendence nemškonacio-cslnih sil. Sicer teče šolska disku-®'Ja, kakor sem že omenil, nekoli-k° drugače, kakor diskusija o dru-9ih vprašanjih v preteklih letih, endar izražam bojazen, da bo ončna odločitev politična in ne Pooagoška. Zato se moramo pripraviti tudi na tako diskusijo. Re-® bi celo, da se moramo pripra-1 ' za slučaj, da bi do take rešitve Pnslo. Taka rešitev pa bi vsebova-i.f.Premembo celotne' narodne P° 'tike, ki bi vodila dolgoročno rirfZ l?Voma v Jocevanje tudi na gih družbenih področjih in ne h?0/13 šolskem. Ne gre torej le I , s°lsko vprašanje, ampak za ce-en sistem narodne politike, če-ar se moramo pri naših diskusi-Jah m odločitvah zavedati.
«uuo seveda intenzivno r Ja*' tud' delegati občne ra NSKS, ki bo predvii ma februarja. Katera bodo i
„Kako prav je imel dr. Tischler, ko mi je tik pred svojo smrtjo naročil: če hoče slovenska narodna skupnost na Koroškem preživeti, mora imeti dobre odnose z matično Slovenijo.“
spremenila tako v državi sami kot na bilateralni in multinacionalni ravni.
Nenazadnje pa vidim potrebo tudi po širšem in intenzivnejšem dialogu z odločilnimi strukturami v^deželi Koroški sami. Imam občutek, da vidijo potrebo po takem dialogu tudi odgovorni v deželnih vladnih strukturah in v strankah. Tu vidim možnost novega začetka, ki bi bil v interesu vseh.
NT: Sicer je to stara pesem: namreč pomen uspešne gospodarske politike za razvoj naše narodne skupnosti. Kljub temu ne moreš na tem področju nikoli dovolj ustvariti. Si zadovoljen s trenutnim delovanjem naših posameznih gospodarskopolitičnih ustanov?
Matevž Grilc:	Gospodarska
odvisnost je bila v preteklosti glavni faktor asimilacije; na tem področju smo koroški Slovenci
Gospodarski odbor NSKS pa se bo moral v bodoče posvetiti predvsem tudi privatnemu gospodarstvu med koroškimi Slovenci, ki je močnejše kot si morda mislimo. Pri tem naj nam bo za zgled organizirano gospodarstvo pri Slovencih v Italiaji in prepričan sem, da bo boljša povezava, boljša organizacija privatnega gospodarstva doprinesla k boljšim rezultatom posameznih podjetij in s tem k utrjevanju narodne zavesti. Vendar želim v tej zvezi tudi poudariti: gospodarsko politiko je treba široko zasnovati. S tem hočem reči, da morajo imeti v gospodarstvu vsi iste šanze, negiede na svetovnonazorsko ali strankarsko-politično pripadnost tega ali onega koroškega Slovenca, te ali one gospodarske organizacije. Na napačni poti so gotovo tisti, ki mislijo, da je gospodarstvo domena le določenih oseb in organizacij. Vsi se borimo za isti cilj, namreč za obstoj slovenske narodne skupnosti, ki živi v pluralistični družbi in v kateri se ta družba tudi odraža.
NT: Prav tako stara pesem: pomen informacijske dejavnosti. Kakšni so bili na tem področju leta 1985 uspehi, v čem nismo uspeli in katere naloge nas zato čakajo v prihodnjem letu?
Matevž Grilc: Kot velik napredek v letu 1985 sem že omenil ustanovitev informacijskega cen-
tra na Dunaju. Na Dunaju se nahajajo važni avstrijski in mednarodni multiplikatorji javnega mnenja, h katerim iščemo in smo tudi že precej našli dostop. Moderni mediji vedno bolj oblikujejo družbeno in politično življenje, česar se še vedno premalo zavedamo. Prisotnost tudi v drugih, predvsem zapadnoevropskih državah je privedla avstrijske oblasti ravno v zadnjem letu v velike škripce. Kajti na mednarodno javnost reagira avstrijska država močneje kot na kritiko v državi sami. To pot bomo nadaljevali, morali pa bomo prezentirati naša stališča tudi v obliki rednejših tiskovnih konferenc. Saj vemo, da večina časnikarjev objektivno sprejema naše argumente.
Kot cilj pa si moramo postaviti tudi periodično glasilo v nemškem jeziku, saj so nemškogovoreči sodeželani še vedno slabo ali enostransko informirani. Realizacija tega cilja pa je seveda v prvi vrsti finančno vprašanje.
NT: Odnosi med matično Slovenijo in zamejskimi Slovenci so vedno spet predmet diskusij...
Matevž Grilc:	... vendar
sploh ne more biti dvoma, da je odnos vsake narodne manjšine do države matičnega naroda eksistenčnega pomeiÜL Primer odnosa med Južno Tirolsko in Avstrijo je zelo prepričljiv. Malo je takih med nami koroškimi Slovenci, ki se te potrebe ne zavedajo. Kako prav pa je imel moj predhodnik in ustanovitelj Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Joško Tischler, ki ni bil moj učitelj le na gimnaziji, ampak tifci v narodnostni politiki, ko mi je še tik pred svojo smrtjo naročil: če hoče slovenska narodna skupnost na Koroškem preživeti, mora imeti dobre odnose z matično Slovenijo. Vprašanje različnih sistemov ni bistveno. Tudi ne more in ne sme biti naš namen, da bi se vmešavali v notranja in sisteflnska vprašanja države matičnega naroda. Moramo pa vedeti mi in država matičnega naroda, da le-ta nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da se zavzema za enakopravnost zamejskih Slovencev. Še tako velike gospodarske in podobne težave ne smejo ovirati ali krčiti te pomoči, saj obvezuje Jugoslavijo v bilateralnih odnosih tudi sopodpis pod Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955.
NT: Za konec še to. Letos bomo volili novega zveznega predsednika: tako Waldheim kot Steyrer sta delegaciji KEL obljubila, da bosta nadaljevala manjšinskopolitično pot dr. Kirchschlägerja. Bo NSKS ob tej priložnosti izdal volilno priporočilo?
Matevž Grilc: NSKS je imel in ima do zveznega predsednika Kirchschlägerja prijateljske odnose. Drži tudi, da sta Waldheim in Steyrer podala v zadnjih tednih ob priliki obiska delegacije KEL pozitivna stališča do našega vprašanja. NSKS pa je narod-(Dalje na str. 6)
Rož, Podjuna, Žila
Kotmara vas: občinska seja
Kljub čedalje bolj napetemu finančnemu položaju bo občina Kotmara vas imela v letu 1986 izravnan proračun. Dohodki in izdatki rednega proračuna znašajo 15,151.400,— šilingov (1985:	13,715.100,—),
dohodki in izdatki izrednega pa 6,600.000,—	(1985:
8,404.700,—), skupno torej 21,751.100,—
(1985: 22,119.800,—). Večji načrti so regulacija potoka (4,000.000), izgradnja ceste na Talir (1,400.000), občinski strojni center (1,000.000) in ureditev prostora pred mrtvašnico (200.000).
Občinski odbor je vzel na znanje poročilo nadzornega odbora (med razpravo je župan Josef Struger sporočil, da je občina dobila pred kratkim skoraj milijon dodatnih deželnih sredstev) in sklenil dodatni proračun za leto 1985. Odobril je zaposlitveni načrt in potrdil potrebne spremembe v prostorskem načrtu.
Zvišali se bodo tudi razni
prispevki. Tako se bo zvišal prispevek za občinske bike od 130 na 150 šilingov, podpora občine za krmljenje bikov pa od 8000 na 9000 šilingov (ta ureditev bo veljala poskusno najprej za leti 1986 in 1987. Vodarina se bo zvišala od 5 na 6 šil. za kubični meter, prispevek za 120-litrsko kanto za odpadke na 30, za 240-litrsko pa na 50 šilingov; v tej zvezi je opozoril zastopnik EL Jože Wakounig na to, da bi bili potrebni posebni kontejnerji za belo pločevino (npr. doze).
Po zaključku dnevnega reda (seja je bila v sredo, 18. decembra 1985) je župan prebral tudi predlog EL, naj občina inštalira v mrtvašnici napravo, da bo ob pogrebih mogoče poslušati ustrezno glasbo (kakor v Bilčovsu).
Za konec so se župan in vodje frakcij zahvalili za sodelovanje v minulem letu in želeli vse najboljše za leto 1986. Božičnica je bila pri Primožu na Gorjah.
Občinska seja na Suhi
Na minuli občinski seji, ki je bila 13. decembra, je občinski svet med drugim sklepal o dodatnem proračunu za letošnje leto in o rednem proračunu za prihodnje leto.
Redni dodatni proračun za leto 1985 se je povišal za
155.000,— šilingov, izredni pa za 295.000,— šilingov.
Redni proračun za leto 1986 znaša 6,260.000,— šilingov, izredni pa 120.000,— šilingov.
Kontrolni odbor je zasedal dva krat, iz poročila pa je bilo razvidno, da so občinske finance v redu.
V NSKS ima prostor vsak...
(nadaljevanje s 5. strani) nepolitična organizacija, katere interes je ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na Ko-roškerrijin ne volilna skupnost. Pri volitvah, ki so del našega družbenega sistema, se mora NSKS ravnati po teh načelih. Zato si ne morem predstavljati, da bo NSKS izdal volilno priporočilo za tega ali onega kandidata. Kako se bo zadržala KEL, je drugo vprašanje. Saj so naloge te volilne skupine v določeni meri gotovo drugačne kakor naloge Narodnega sveta koroških Slovencev: v njem ima namreč prostor vsak, ki se zavzema za cilje naše organizacije in to neglede na strankarsko-politično pripadnost.
Občina Suha bo kupila od samostana Admont zemljišče s starim poslopjem za
218.000,	— šilingov. Soglasno so sklenili tudi prodajo stare-
•ga gasilskega doma za
22.000,	— šilingov.
Od vodne zadruge Podlog in Suha bo občina najela kredit v višini 215.000,— šilingov.
Občinski svet je potrdil izvolitev občinskega poveljnika požarne brambe, Engelberta Hirma.
Socialistični odbornik Visot-schnig je predlagal, da bi v prihodnjem proračunu povišali podporo za zbor „Heimatklang Bach“ od 2000,— šilingov na 6000,— šilingov.
Odbornik EL Lenej Katz je opozoril na dejstvo, da so v zadnjem času za 100% narasti! stroški za električni tok v gasilskih domovih na Suhi in Potočah, ki znašajo okoii
10.000,	— šilingov. Utemeljeno je bilo povišanje toka s tem, da v gasilskih domovih redno vadita zbor „Heimatklang“ in „Schloßkapelle“, kar pomeni indirektno podporo za obe društvi. Zato je podporo v isti višini zahteval za „KPD Drava“.
Občinski svet pa je povišal podporo za „KPD Drava“ le za 1000,— šilingov.
Proti temu sklepu je glasoval odbornik EL Lenej Katz.
J. P.
Na Štefanovo je globaški župnijski svet vabil vse ljubitelje konj na tradicionalno blagoslovitev konj v Šteben, kjer je cerkev posvečena temu patronu. Najprej je župnik Peter Sticker blagoslovil konje, nato pa še kruh, ki ga prinesejo gospodarji s sabo.
Slika: Fera
ČESTITAMO
Lojzetu in Majdi Peterle v Ljubljani se je rodil drugi sin, ki bo nosil koroško ime Ožbej.
*
Družini Beno in Fini Kraut v Dobrli vasi se je pravtako rodil drugorojen-ček Luka.
*
Družini Rozi in Edej Golt-nik iz Podkraja pri Libučah se je rodil sin, vsem srečnim staršem iskreno čestitamo!
Absolventka Slovenske gimnazije Helena Verdel iz Borovelj je zaključila na Dunaju študij teatrologije. Iskreno čestitamo!
V Borovljah je za božič praznovala svojo 60-letnico gospa Ivanka Košutnik. Slavljenki želimo vse najboljše, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo NT.
Dr. Zdravko Inzko, kulturni ataše v Beogradu, je postal poslaništni svetnik. Dr. Inzku za to iskreno čestitamo!
Štefka Strauß na Žihpo-Ijah je te dni praznovala svojo 88-letnico. Iskreno čestitamo!
Hanzi Kolinar v Trdni vasi praznuje svoj 55. rojstni dan. Vse najboljše!
*
Marija Lipnik, pd. Sova-kova mama v Lovankah, praznuje svo]o 76-letnico. Iskreno čestitamo!
*
V	Selah na Šajdi praznuje Albin Pegrin svojo 55-letnico. Vse najboljše!
★
Fanika Kaiser v Rinkolah pri Pliberku je te dni praznovala svoj 50. rojstni dan. Ob okroglem jubileju ji želimo vse najboljše!
*
Angela Potrle v Dobrovi pri Rudi praznuje svojo 75-letnico. Ob tem prazniku ji iskreno čestitamo!
*
Katarina Cirgoj v Podjuni praznuje svojo 55-letnico. Iskreno čestitamo!
*
V	Šmihelu nad Krko praznuje Adolf Strnad svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
*
Na Blatu pri Pliberku bo te dni praznovala svoj 83. rojstni dan Marija Kužnik p. d. Kovečeva mama. Naš tednik ji iskreno čestita in ji kliče še na mnoga leta. Vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova pa ji želijo tudi vsi sosedje.
Rož, Podjuna, Žila
Te dni je praznovala Rezi Valentinitsch iz Bilčovsa, ki je ^dina babica v okraju Celovec-dežela, svoj 30-letni delovni jubilej. 23. decembra 1985 pa se je pri njej rodil 665. otrok.
S svojim delom, ki je polno odgovornosti, je priljubljena babica začela pod težkimi pogoji. Pridobiti si je morala šele zaupanje bodočih mater Gur in Roža.
Rezi Valentinitsch je v svoji delovni dobi dokazala, da jemlje svoje delo resno in si je tako pridobila tako zau-Panje mater, da zdaj že rodi druga generacije pri njej.
Babici, pri kateri vidiš, da s srcem in dušo ljubi svoj po-klic> želimo, da bi še prav dolgo lahko opravljala to delo ~~ da bi se vsaj tisoči otrok še lahko rodilo pri njej. Ob okroglem jubileju pa ji iskreno čestitamo!
nedfi?,Vna sk!JPina „DUNAJSKIH ŠTUDENTOV“ je imela preteklo J° v Pliberku s komadom „Božanska komedija“ premiero. (Več bomo poročali v naslednji številki NT.)
Pečnica — Zgornje Borovlje: Slovo od Primijevega očeta
Bridko je, če umre zgle-TQn °Lce in vnet narodnjak.
m bridkejše je, če umre nf£riCakovano- Pred nedav-
nim nag je zapustj| pepi
f-eicnen, po domače Primej £ Zgornjih Borovelj, v 62. Rm .2eme|iskega potovanja. '' Je dober sosed in je do Ure skrbel za svoje. rp.ru3 leta bil Pevec v
cerkvenem zboru in je so-
deloval pri domači posojilnici ter zadrugi.
Zvest sin naroda nas je za vedno zapustil. Pogrebni obred je opravil domači provizor Jurij Buch. Naj rajni Pepi v miru počiva v. svoji nadvse ljubljeni domači zemlji. Naj mu Bog da tisti zasluženi mir in počitek, ki ga na svetu ni užival. Ženi in otrokom izrekamo iskreno sožalje.
Št. Primož: Domačini so pripovedovali
Za Štefanovo, 26. decembra, je SPD „Danica“ vabila na zelo zanimivo in prijetno prireditev: na popoldan domačih pripovednikov. Kljub grdemu vremenu je prišlo veliko poslušalcev, med njimi seveda pripovedniki: Anastazija Mochar, Butejeva mati iz Nagelč, Marija Picej, Voglova mati iz Št. Primoža, Jožefa Nabernik iz Bikarje vasi, Štefan Rupic, Matevščev oče iz Pogrč, Matevž Wakounig, Bognarjev oče iz Mlinč, Jožef Wutte, Pekcev oče iz Dobrove, Andrej Škof, Frvonov oče iz Gluhega lesa in Franc Prajnik iz Grabalje vasi.
Že kar od vsega začetka so pripovedniki znali pričarati domače vzdušje, v katerem je
čas minil kot kafra. Pripovedovali so razne doživljaje iz svojega življenja, resne in šaljive, povedali so, kako so včasih delali, kakšni so bili običaji, kako so ljudje živeli. Seveda so znali in vedeli povedati tudi veliko o strašenju in copranju. Povedali pa so tudi, kako se jim je godilo v pregnanstvu, v ujetništvu in taboriščih.
Pred mladino, ki je bila zelo številno navzoča, se je deloma odprl nov svet, čeprav je že minul. Videla je, odkod korenine in kam segajo.
SPD „Danici“ gre za prireditev vsa pohvala in pričakovati je, da bo iz navdušenja ter bogatega izročila zacvetela še marsikatera podobna ali drugačna tovrstna prireditev.
Občinska seja v Globasnici
Čisto v znamenju božičnega miru je potekla občinska seja, ki je bila v petek, 20. decembra, v Globasnici. Vsi odborniki so v svojih govorih izrazili pripravljenost za kompromise v prid cele občine in tako so bile tudi vse točke dnevnega reda soglasno sprejete.
Zedinili so se na finančni načrt za športno hišo, ki bo stala
2.149.000,	-— šil. Občina bo k temu prispevala 300.000,— šil.
Nadalje so sklenili 2. redni dodatni proračun v višini 295.000,— šil. Občina bo kupila avtobus za prevažanje šolarjev in kombi za občinske delavce. Občinski svet se je odločil za znamko Toyota z dizelovim motorjem, ki bosta skupno stala 393.000,— šil.
Za gasilski Unimog bodo nabavili nov snežni plug, stal bo
134.000,	— šil.
Vodno zadrugo v Podgori bo občina prispevala 50.000,— šil., postavila pa bo še 3 hidrante.
Soglasno sprejet je bil tudi proračun za leto 1986 v višini
9.670.000,	— šil. Govorniki vseh frakcij so poudarili, da je bil proračun gospodarsko in štedljivo sestavljen. V letu 1986 ne bo nobenih povišanj davkov in dajatev.
Po zaključeni občinski seji je bila počastitev dolgoletnih občinskih odbornikov, ki so z minulo legislaturno dobo izstopili iz aktivne občinske politike. Priznanja so dobili:
Karl Wranschek je bil 27 let občinski odbornik, Alojz Gregorič pa je 21 let sooblikoval občinsko politiko, od tega je bil 2 leti podžupan. Podžupan Sebastian Jen-schatz in občinski odborniki Friedrich Smretschnig, Rudolf Oberhäuser, Franc Miki in Franc Hutter pa so bili vsi po 12 let občinski odborniki.
Župan jim je v obeh jezikih izrekel prisrčne zahvalne besede za dolgoletno delo v občini in jim izročil spominska darila. V imenu odlikovanih pa se je Alojz Gregorič prav tako v obeh jezikih zahvalil za počastitev.
Po tej slovesnosti je bila otvor-jena galerija globaških županov, ki so „uradovali“ od leta 1900 naprej. Od leta 1900 so bili globaški župani: Johann Jeki, Georg Gregorič, slov. deželni poslanec, Ferdinand Kraiger, Lorenz LaBnig, Tomaž Dumpelnik, Friedrich Hrast, Josef Elber, Oskar Rever, Robert Ersehen.
Knjižnica v Škocijanu
Člani Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec“ se pripravljajo na 80-letnico svojega združenja. V ta namen so preuredili tudi svojo društveno sobo, ki je v Posojilnici Škocijan. V tej povečani in obnovljeni sobi je sedaj tudi knjižnica prosvetnega društva, ki bo prvič po daljšem odmoru odprta spet v nedeljo, 5. januarja 1985, (med 9. in 10. uro).
V posebnem albumu, ki je posvečen 80-letni dejavnosti društva, pa vsi, ki jih zanima, lahko spoznajo številne dogodke iz slovenskega prosvetnega dela v Škocijanu.
Pregled leta 1985
STRAN
q ČETRTEK,
O 2. januarja 1986
STRAN
Pregled leta 1985
Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva.
Oktobra smo na Dunaju odprli Informacijski Center avstrijskih narodnosti.
V Žitari vasi so def1^3*' Proti odstranitvi dvoje3naPisov.
Mirko Kumer (levo) je postal novi predsednik KSOO.
Simpozij „Dve kulturi, dva jezika, ena šola“ v Boznu.
.	, _ Odpravljen je bil depo-
1. 1. Izit za jugoslovanske državljane za potovanje v tujino.
, r- j ; Ob 400-letnici Dalmati-15. 1.1 nove Biblije, prvega celotnega prevoda Sv. pisma v slovenščino, in ob 200-letnici drugega celotnega prevoda Jurija Japlja ter ob 1100-letnici smrti slovanskega apostola Metoda so v ljubljanskem nadškofijskem dvorcu javnosti predstavili prevod Sv. pisma nove zaveze. Pod vodstvom slovenskih škofov so prevod oskrbeli slovenski strokovnjaki.
__	. _ Veliko dela je žrtvoval
1.1 Vinko Zaletel, župnik v Vogrčah, tisti obliki ljudske prosvete, ki jo danes vse preveč opuščamo, to jo oderski dejavnosti. Za svoje požrtvovalno delo, in to ne samo na odrskem področju, je na ta dan prejel Tischlerjevo nagrado kot znak priznanja.
£	_ Zvezni minister dipl.
D. c.. \ trg. Ferdinand Lacina je sprejel zastopnike NSKS in ZSO v boroveljski mestni hiši na razgovor o zadevi televizijskega pretvornika SRD „Trta“ v Žitari vasi. Kje so ostale obljube za hitro rešitev?
V okviru Prešernove proslave v Orfovem gledališču je KKZ prvič podelila Janežičevo priznanje in to prof. Jožku Hutterju. Prejel ga je za kulturno delo pod najtežjimi pogoji in za prizadevanje za študentsko organiziranost, ter mladinsko berilo.
_ _ _ Delegacija univerze in
(. ^.1 delovne skupnosti za narodnostna vprašanja je v okviru hearinga v deželnem zboru tolmačila zastopnikom treh deželno-zborskih strank predstave o bodočem dvojezičnem pouku.
q _ Gustav Januš je prejel
O. ^.1 v Cankarjevem domu v Ljubljani, Prešernovo nagrado za zbirko „Pesmi“, ki sta jo izdali Mohorjeva družba in Obzorje Maribor.
O/ -1 .v deželni bolnici v Ce-*l4. I.Ilovcu je umrla Helena Kuhar-Jelka iz Železne Kaple.
_ 0 _ Osrednja prireditev
O. «J.I KKZ „Koroška poje“ ob navzočnosti slovenskega metro-
polita nadškofa Alojzija Šušterja v Domu glasbe v Celovcu je bila tokrat v luči 1100-letnice smrti apostola Metoda. Spored so oblikovali združeni cerkveni zbori iz Roža in Podjune.
a IAC o . v Cankarjevem 14./ ID. O., domu v Ljubljani so bili „Koroški dnevi“, sodelovale pa so številne pevske in glasbene skupine iz Koroške.
_ _ Občinske volitve so bi-1 f. O.I le za slovenske liste, čeprav ne za vse, dokaj uspešne, saj so dobile nad 400 glasov več kot leta 1979. Posebno dobro so se odrezale slovenske liste v Pliberku, Škocijanu in Dobrli vasi.
_ _ Po več kot osemnajstih 19. o.I mesecih je zvezni kancler dr. Sinowatz sprejel zastopnike osrednjih organizacij NSKS in ZSO na razgovor na, Dunaju. Na željo osrednjih organizacij so obravnavali konkretne zadeve pospeševanja manjšine, a rezultati so doslej izostali.
__ ^ _ Okoli 250 delavcev bo-oU. o.I roveljske žičarne je z ženami in otroki šlo na cesto, saj je bila njih skrb ohranitev delovnih mest in žične produkcije. Kakšna bo končna usoda teh ljudi, še danes ni povsem jasno.
_	..V uradu zveznega kanc-
9. 4.1 lerja na Dunaju je bil dokončno in nepreklicno zapečaten konec boroveljske žičarne, ki jo bodo začetek leta 1986 demontirali in jo prestavili v Bruck.
Prvič po drugi svetovni
1.4.1 vojni so predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev spregovorili v koroškem deželnem zboru, kjer so v okviru hearinga o dvojezičnem šolstvu obrazložili svoje poglede in predloge glede ohranitve in razvoja manjšinskega šolstva.
. .	. Okoli 1000 ljudi je bilo
14. 4.1 na proslavi v boroveljski mestni hiši, med njimi tudi zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger. Slavili so 80-letnico društva in 115-letnico ustanovitve „Slovenskega kato-liško-konstitucionalnega društva Borovlje". Proslava pa je bila v znamenju negotove bodočnosti
boroveljske žičarne, kar se je odražalo tudi v govorih.
0	,	. _ Jubiljeni občni zbor ob
^.1.4.1 30-letnici ZSO je bil v Mladinskem domu SŠD.
_ V Celovcu so odprli ^D. 4.1 dvojezično gostilno „Bierjokl-Pri Joklnu“, kar je razveseljivo za vsakogar, saj smo Slovenci že leta čakali na trenutek, ko se bomo lahko tudi slovensko pomenili v gostilni.
_ _ _ Zvezni predsednik dr.
(. O.I Rudolf Kirchschläger je slovesno odprl Slovenski center na Dunaju. Služil naj bi med drugim tudi informaciji mednarodne javnosti o nerešenem manjšinskem vprašanju na Koroškem. Na tiskovni konferenci v SC so predstavniki manjšin javnosti predložili skupno Charto narodnostnih skupin v Avstriji. Na večerni kulturni prireditvi v dunajski palači Hofburg so sodelovale razne skupine avstrijskih manjšin.
_ c „ 40 let je minilo, odkar
O. O.I je nacistična Nemčija uradno kapitulirala. Ta dan naj bi bil v svarilo vsem, da ne bi nikdar več prišlo do grozot, ki jih je nakopičila druga svetovna vojna.
_.V prostorih WIFI v Celo. 0.1 lovcu je bilo zborovanje zaupnikov osrednjih organizacij ob 30-letnici podpisa ADP za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega šolstva.
. j_ j- Pred 30 leti so v du-15. 5l najskem Belvederju podpisali ADP in z njo tudi člen 7. Da ta še vedno ni izpolnjen, so koroški Slovenci z mnogimi nem-škogovorečimi prijatelji opozorili z demonstracijo pred parlamentom.
~7 IQ C ■ V nočnih urah med f ./O. O.I petkom in soboto so v ljudski šoli v Žitari vasi odstranili neznani storilci dvojezične napise, ki jih je pritrdil ravnatelj Franc Kukoviča. Tovrstno postopanje je povzročilo številne protestne akcije daleč izven koroških meja. Nočna akcija pa je ponovno pokazala naklonjenost demokratične Avstrije do svojih manjšin.
. _ _ _ Pod vodstvom prof. Jo-
1	\3. O.I žeta Ropitza je MePZ „Jakob Petelin Gallus“ slavil v
TO JI BILO LETC1985
ifS!}
______
V Celovcu so odprli dvoje^osti,no »Bierjokl/Pri Joklnu“.
Mladi umetniki so risali pod,rn ',a*enfjna Omana na Rebrci.
Ves slovenski narod je Janšek nas zaPustil pesnik
____________________ya!f-----■
Modestovem domu svojo 25-letnico bogatega delovanja.
rt . V okviru hearinga koro-4l4. D.I škega deželnega zbora sta spregovorila zastopnika katoliške cerkve dr. V. Inzko in dr. E. Waldstein, ki sta zagovarjala sedanjo šolsko ureditev na podlagi zakona iz leta 1959, tako glede veljavnega območja tega zakona kot glede skupne vzgoje nemško-in slovenskogovorečih otrok.
on C . Na občnem zboru ^9. D.. KSOO je dosedanjega predsednika Filipa Warascha nadomestil mestni svetnik v Pliberku Fric Kumer-Črčej. Kot je dejal novi predsednik, naj bi KSOO bil kot politično združenje čim bolj prisoten v slovenski javnosti.
. . 7 _ Družinsko petje, četrto 14. / .Iv zaporedju, ki ga je priredila KKZ v sodelovanju s SPD „Borovlje“ pri Cingelcu na Trati, je ponovno potrdilo, kako priljubljene so prireditve polne domačnosti. Pesem je namreč izraz našega optimizma in naše volje, tako je dejal dr. Ludvig Karničar, ki je skrbel za dobro voljo in povezavo.
u-
se
29. 7./3. 8.:™,“
je udeležilo srečanja v Mladinskem centru na Rebrci, kjer so pod strokovnim vodstvom Saše Kumpa, Barbare Möseneder, Tanje Zgonc, Pepce Weiss, Hermine Paulič, dr. Rožice Prušnik in Valentina Omana skušali prodreti v skrivnosti modeliranja, plesa, slikanja in batikovanja. Srečanje je priredila KKZ.
rt-7 p . Globoko je vse prizade-c.1. O., la vest, da je v dunajski bolnici umrl veliki koroški pesnik, pisatelj, in politik Valentin Po-lanšek z Obirskega. Za njim ne žaljujejo le sorodniki in znanci, za njim žaluje narod, ki je zgubil enega najvidnejših, najzvestejših in najzavednejših rojakov. (Tako je ■ zapisal LKH).
OQ Q ■	malo zanimanja
^9. y.Iza politično in narodnostno življenje koroških Slovencev kaže današnja mladina, je pokazala predstavitev ankete na mladinskem festivalu KM v Kapli ob Dravi. Anketo so napravile vse slovenske mladinske organizacije
na Koroškem. Želeti je, da je predstavitev ankete pripomogla k večjemu zanimanju slovenskih mladincev.
j rt j rt .Slavnostna je bila Io. 1U.I otvoritev Drabosnja-kovega doma na Kostanjah. Iz fa-rovškega hleva so društveniki s trdim delom napravili nov kulturni dom, ki naj bi služil še uspešnejšemu kulturnemu delovanju na Kostanjah.
. j- jrt . v okviru obširne raz-15. 1U.I prave o Slovencih v zamejstvu v skupščini SR Slovenije sta podala stališča tudi oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem.
prt Ar\ y slavnostni brošuri ^U. lU.Iso zbrali društveniki mnogo materiala, med drugim prave bisere iz naše besedne za kladnice. Govor je tu o SPD „Gor janci“ v Kotmari vasi, kjer so sla vili 100-letnico organiziranega kul turnega dela Slovencev v Kotmari vasi. Slavnostna prireditev naj bi bila odraz dolgoletnega kulturnega ustvarjanja.
rtj- j rt . Predstavniki koroških Zo. 1U.I Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov, ter dunajskih Čehov in Slovakov so ustanovili Informacijski center avstrijskih narodnosti, ki odslej deluje v Slovenskem centru na Dunaju.
7	. . .V okviru tedna knjige
/. ll.Ije Avstrijska državna založba predstavila dvojezično antologijo „Slovenska beseda na Koroškem — Das slowenische Wort in Kärnten“. Avtorji te antologije so dr. Reginald Vospernik, dr. Pavle Zablatnik, Dr. Erik Prunč in Florjan Lipuš.
q ir\ . . .17 narodnih skup-O./y. ll.Inosti iz Avstrije, Italije, Jugoslavije in Švice je razpravljalo o novih oblikah sodelovanja med večino in narodnimi skupnostmi. Srečanje je bilo v Trstu. Jasno je prišla do izraza misel, da naj bi bile dvojezične tudi večine.
j -7 j j . V visoki starosti je I/. 11.. umrl prelat Aleš Zechner, ki je poleg cerkvenih dolžnosti vestno skrbel tudi za slovenski narod, predvsem med vojnim časom.
-rt . . .V Domu v Tinjah so 19. 11.1 obhajali 25-letnico obstoja doma, ki je mnogo pripomogel k zavednemu verskemu in narodnemu življenju koroških Slovencev.
rtrt //50 a -i . ® simpozijem ZO. I l..„Dve kulturi, dva jezika, ena šola“ v Boznu so Južni Tirolci želeli izpovedati svojo solidarnost z drugimi narodnostnimi skupnostmi, ki se v nasprotju zu njimi borijo za vsakodnevni obstoj. Simpozija so se udeležili zastopniki obeh osrednjih organizacij in celovške univerze.
O i O . odru mestnega
O. 1^1.. gledališča v Celovcu se je predstavil oder OBACE. Nova gledališka skupina je predstavila KURENTA Ivana Cankarja, režijo pa je vodil France Končan. Radovedni smo, kako bo skupina nadaljevala.
O HO . Nadstrankarski komi-
y. l^.Ite za obrambo dvojezičnega šolstva, zastopniki obeh osrednjih organizacij ter učitelji na dvojezičih šolah so se na zborovanju izrekli za popolno rehabilitacijo skupne šole in dvojezičnega pouka. Potrdili so tudi resolucijo, v kateri pozivajo vse pristojne oblasti, da se zavzamejo za vprasänje dvojezičnega šolstva in to v prid Slovencem na Koroškem.
Sredi novembra smo pokopali prelata Aleša Zechnerja.
Kultura
Kultura/domače vesti
17. Koroški kulturni dnevi, ki so bili v petek,
27.	12. in soboto,
28.	12. 1985 v Slomškovem domu, so letos bili namenjeni proučevanju in spoznavanju dveh materij, ki si vsebinsko nista bili sorodni, sta pa morda prav zaradi svoje nasprotnosti privabili veliko poslušalcev. Kar uvodoma bom zapisal, da so bili letošnji kulturni dnevi uspešni, tako glede tematike kot tudi glede obiska. Menim pa, da bi manj tem in predavanj vsekakor dopuščalo še globljo obravnavanje dolo-čenih vprašanj in bi to samo dobro delovalo na diskusijo. Ugotoviti je tudi treba, da je prav mlajša generacija z velikim zanimanjem —
v vsakem oziru — sle-dila prireditvam in se jih udeleževala.
Besedilo in slike:
Franc Wakounig
Kulturni dnevi so bili razdeljeni na dve težiščni tematiki, ki, kot sem že zapisal, v bistvu nista imeli veliko vsebinskih sorodnosti, pač pa ju druži dejstvo, da vse bolj zaposlujeta današnjega človeka in dražita v njem zanimanje za te vrste tematike: to sta bila informacijska poplava, kompjuter-ska tehnika in druga tehnološka revolucija ter svetovni, ne samo na Koroško omejeni skupek vprašanj dvojezičnosti, dvojezične vzgoje in administrativnega pristopa do reševanja te problematike oz. bodočnost malih narodov v bodoči družbeni in sociološki ureditvi sveta.
Docent dr. Erik Prunč je v prvem predavanju nakazal probleme zgodnje otroške večjezičnosti. Svoje izsledke in izkušnje je dr. Prunč ponazoril z videofilmom, navrh pa je dal znanstveno razlago. Ta primer, tako predavatelj, ne more biti vzorčni, kajti otrok Luka raste in dorašča v domala privile-
17. KULTURNI DNEVI
Narodna skupnost v Bhnolo-ški družbi ni nujno brgmočna
giranem okolju. A vse to ne zmanjša vrednosti spoznanja, da otrok, ki raste in dorašča v večjezični družbi z jasno jezikovno določenimi odnosnimi osebami, osvaja in prisvaja paralelno več jezikov. Kljub vsem problemom, ki se pokažejo, je večjezična vzgoja možna. Docent Janez Dular, ki se ukvarja z večjezičnimi fenomeni, je govoril o problemih dvojezičnega dvogovora. Pri tem se je opiral na anketo, ki so jo izvedli v Sloveniji, na Tržaškem in Koroškem in ki dokazuje, da bi najbolj idealno bilo, če bi govornika obvladala oba jezika in bi se lahko vsak v svojem menila.
V petek popoldan je dr. Gero Fischer spregovoril o jeziku in de-nunciaciji, oz. o retoriki in klišejih propagande za nemško Koroško. Uvodoma je predavatelj ugotovil, da se v koroških dnevnikih in časopisih bolj pogosto kot kjerkoli v Avstriji pojavljajo pojmi kot „domovina“, „pristen Korošec“, „koroška rešitev“, nadalje abstruzne in gorostazne besedne tvorbe kot „Christkommunist“, „Kryptokom-munist“ in druge. V tem besedišču zdaleč prednjači heimatdien-stovsko glasilo „Ruf der Heimat“. To besedišče, ki je na Koroškem morda normalno, potrjuje kontinuiteto z 19. stoletjem oz. fašizmom.
Karakteristika takih pojmov je,
da so bili deloma prevzeti nespremenjeni iz nacističnega besedišča (na primer „artfremd“), da so bili zamenjani z drugimi (namesto „Wirtsvolk“ danes uporabljajo „Herbergsvolk“) in da namenoma služijo difamiranju drugomisleče-ga ali drugega naroda. Načrtno in zlonamerno je tudi enačenje pojmov socializem in nacionalsocializem. Te prakse, tako predavatelj, se poslužujejo desničarski krogi.
Sem sodi tudi enačenje pojmov slovenizacija in germanizacija. Čeprav za slovenizacijo Koroške ni nobenega dokaza, heimatdienst riše to dejstvo kot hudiča na zid. S tem pač hoče odvrniti pogled od dejanske germanizacije. Atribute germanizacije:	agresivna,
ekspanzivna, podtikava Slovencem, ki jim vrhu tega še očita, da imajo toliko hotelov, zadrug in bank. Asimiliranje narodne skupnosti da je naravno, protinaravna pa je želja po preživetju. Seveda to ne velja za nemškogovoreče narodne skupnosti po svetu. Prav tako je mirno sožitje možno samo v smislu asimilacije.
Kdor vse to pojmovanje kritizira, tega doleti najhujša kritika, ta postane neprijatelj Koroške, Avstrije, ta je deležen ostudne difa-macije. Predavatelj je nadalje dejal, da ideologija, iz katere izhaja to pojmovanje, temelji na biologi-stičnem modelu.
Ker odprt narodni boj trenutno pač ni oportun, je treba Slovence drugače spraviti na rob družbe. Najbolje je, če jih difamiraš kot „komuniste“.
Prof. Vladimir Klemenčič je znanstveno razgalil koroško prakso preštevanja prebivalstva, kjer so Slovence z raznimi metodami bolj in bolj odštevali. Kategorije pogovornega jezika so pravo skrpucalo in ogledalo koroške uradne politike do narodne skupnosti.
Sobotni niz predavanj je pričel prof. France Bučar z zelo kritičnim prispevkom o bodočnosti majhnih narodov in pomenu številčnosti za obstoj in razvoj. Prof. Bučar je dejal, da so narodi relativno mali samo v svetovnem merilu, nikoli in nikdar pa ne v domači razsežnosti in kot narodna celota. Tudi mnogi „veliki“ narodi so postali „mali“, kajti skupek nalog, ki jih je nekoč izvrševala nacionalna država, so prevzele mednarodne organizacije, mednarodne gospodarske družbe in drugi. To velja predvsem za obrambo države in finančno politiko. Šanza malih narodov ni v zapiranju vase in izključevanju iz družbe narodov, ampak v tem, kako bojo čim bolj in čim prej razvili svoje resurze: umske in organizatorične. Pri tem pa jim tudi njihova jezikovna gibč-
' je pojem naroonosti on oi 9° vezan na državo in državno: 'a. nacionalna država, v kateri večinski narod imel v rokah v: ^čene vzvode, pa ni bila in [•sklonjena manjšinam. Posebi . °,stvo je vedno in povsod bilo Je instrument potujčevanja, kar lrno na Koroškem. Manjšinec : Pe j® hotel zlesti navzgor j oruzbeni lestvici, moral asimilira saka država, pa najsi bo zaho ne9a ali vzhodnega tipa, strer Po tem, da vzgoji sistem prikroj ne9a državljana.
.MaUän Krisper je spregovoril informacijski družbi ter o brezšt nih možnostih informacije, ki j ' kompjuterska tehnologij docent France Križaj pa je ze - aoeto nakazal probleme, ki j ja eboj prinaša ta nova tehnolog
PaviUltUrne dneve J® zaključil d vnrcf Apovn'k s predavanjem zeln Vu 0.®ednih podatkov in se skim kritidn° spoprijel z avstri Pobatko^0n0rn ° varstvu os®hni
Kulturni-,ZVečer pa je v okvir din.u h dnevov nastopilo v Ml; če domu Dramsko gledali: igro , -0ve Gorice s Turrinijev ditve”ii°ie! 'n Mariia“. Obisk prirr gledal!? b' Zel° dober, igra pa j a|ce zelo prevzela.
To je letošnje koroško novoletno dete
Točno ob 1.40 uri se je v celovški bolnici rodila Mariji in Kristijanu Lo-pinsky iz Dvora pri Šmihelu hčerkica Irina, ki tehta 3,40 kg in je 50 cm velika. Mami, 26-letni ljudskošolski učiteljici in bivši sodelavki Mohorjeve ter očetu Kristijanu iskreno čestitamo.
Več človečnosti v letu 1986?
Novo leto 1986 je tu. Kujemo nove načrte ali pogrevamo samo stare, ki jih v letu 1985 nismo uresničili? Prav je, da pogledamo nazaj na prejšnje leto in to ne samo mi kot navadno ljudstvo, ampak tudi naši narodni voditelji ter merodajni ljudje v gospodarstvu in kulturi. Pri tem pa naj bi se tudi ne bali, biti dokaj samokritični, če hočemo leto 1986 uspešno zastaviti.
Precej vprašanj je razburkalo naše vodilne ljudi v prejšnjem letu. Ugotavljamo, da tu pri medsebojnem usklajevanju in komuniciranju niso najbolj ravnali. Preveč je bilo nekulturnih dejanj, jeze, podtikavanj, ja celo groženj. Tudi en pretep je še bil od naših nemških žurnalistov registriran. Mislim, da moramo ravnati bolj kulturno. Treba je opozoriti na to, da zopet uvedemo kulturo medsebojnega pogovora oziroma komuniciranja.
Grožnje oziroma podtikavanja
naj bi zamenjalo resnično prepričevanje. Spomnili naj bi se pri vsem tem, da živimo na Koroškem in da se bomo ohranili samo sami v tej družbi, kakršna je.
Velikokrat smo že doživeli, da so nam dobrohotno svetovali mnogi mogoče dobromisleči. Ko pa je šlo zares, so nas vsi pustili na cedilu in posledice smo morali nositi sami. In za posledice smo bili krivi tudi dostikrat sami.
Tudi v gospodarstvu smo v letu 1985 premaknili marsikaj naprej. Toda blesk prvotnih uspehov naj naše oči ne zasenči tako, da ne bi mogli več realistično gledati in misliti. Treba je vse skupaj postaviti še na vse bolj trdne temelje in še bolj misliti na naše avtohtono gospodarstvo. Očitavajo nam, da se prilagajamo nemškim turistom, kar v nekoliki meri tudi drži. Nobeden pa od nas ne zahteva tolikšnega poklona na jug, da nekatera mešana podjetja pri svojih prazni-
čnih voščilih ne poznajo več praznikov, kaj šele božiča, in nam voščijo samo srečno novo leto in ničesar več.
Vse te napisane besede v „božje uho“. Naj si jih vzame vsak k srcu, prav posebno pa tisti, ki se čutijo malo prizadeti.
Za leto 1986 si želimo več človečnosti in več upoštevanja naše narodne in gospodarske samobitnosti. Manj hvaljenja in več skritega idealizma. Tisti, ki je res veliko naredil, se ne bo hvalil in tisti skriti idealisti, ki delajo povsod pri naših društvih, svojega idealizma ne obešajo na veliki zvon. Če se namreč vse plačuje, potem bo idealizma kmalu konec. Tega pa nočemo.
Zato z novim idealizmom, s požrtvovalnim delom za narod v leto 1986! To naj velja za vsakogar od nas, pa naj bo kmet, delavec, uradnik, narodni voditelj, kulturni delavec, manager ali kaj drugega.
Jožef in Marija
Turrinijevo delo „Jožef in Marija“, ki naj bi že pred dobrim časom bilo igrano na Koroškem, a je zaradi obolenja glavnega igralca odpadlo, so ljubitelji odra mogli videti v okviru letošnjih kulturnih dnevov. V petek, 27. decembra je nastopilo Dramsko gledališče iz Nove Gorice s to predstavo. Igra „Jožef in Marija“, ki sodi v sam vrh avstrijske sodobne odrske ustvarjalnosti, je trpka vsebinska izpoved o dveh ljudeh. Igra gledalca pritegne, ga prizadene, mu vsiljuje razne asociacije in zadene v hlad naše družbe.
V dvorani Mladinskega doma se je med gledalci razpasla in razpredla prizadetost.
Radio/televizija
STRAN ^ r\ ČETRTEK,
I Ć. 2. januarja 1986
STRAN	ČETRTEK,
lO 2. januarja 1986
Radio/televizija

v .;
LJUBLJANA 1 in 2 SPORED ™l\/r

1. SPORED
Petek, 3. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 Muppet-Show — 9.30 Ruščina — 10.00 Albrecht Dürer — 10.30 Lumpazivagabundus — 12.10 Kumara iz vesoljstva — 13.00 Poročila
—	14.55 Piramida sončnega boga — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Mladenič z imenom Niklaas — 17.30 Hudičeva babica — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Anekdote po notah
—	22.05 Skrivnost Picassa — 0.10 Dva — 1.00 Poročila
Sobota, 4. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 Moje ime je Drops — 9.15 Angleščina — 9.45 King Kong — 11.55 Nočni studio — 13.10 Poročila — 14.00 Soncu nasproti — 15.30 Risanka | — 16.00 Muminsovi — 16.25 Risanka — 16.30 Madita — 16.55
Mini-ZiB — 17.05 Tobi in Tobias
—	17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Šport —- 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki
—	19.55 Šport — 20.15 Catarina Valente — 21.50 Šport — 22.50 Solid gold — 23.35 Dva — 0.25 Poročila
Nedelja, 5. januarja:
13.40 Viktor in Viktoria — 15.15 Pastirska pesem —- 15.20 Povodni konj Hugo — 16.50 Tao Tao — 17.15 Zdravo, jaz sem E-rich — 17.40 Čeladnik — 17.45 Klub senjorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Jose Carreras — 21.15 Božič z Vilijem — 22.15 Ljubiteljica francoskega poročnika — 0.15 Poročila
Ponedeljek, 6. januarja:
15.00	Klic volka — 16.25 Dragocenosti Avstrije — 16.30 Mojster
j Eder in njegov Pumukl — 16.55 I Ne glej nazaj, sledi nam konj! — 18.10 Woody Woodpecker — 18.15 lluzijski stroj — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Igra na gradu — 22.00 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.25 Dva — 0.15 Poročila
Torek, 7. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Je kaj Doc?
—	12.00 Donava — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Delo kazenske policije — 21.15 Dallas —
22.00	O. W. Fischer — 22.55 Dva
—	23.45 Poročila
Sreda, 8. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 O, ti ljubi
atej — 9.30 Francoščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Klic volka — 11.55 Ukradena slika —
! 12.05 Delo kazenske policije —
13.00	Poročila — 16.30 Medvedek Pezi — 16.55 Mini-ZiB —
j 17.05 Don Kihot — 17.30 Moja mati, tvoja mati — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dva prefrigana lopova — 21.55 Vila — 23.30 Šport — 0.00 Poročila
Četrtek, 9. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Šolska TV — 10.30 Dva prefrigana lopova — 12.15 Klub senjorjev — 13.00 Poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 V raju sveta živali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Didi
—	21.55 Hrapava noč — 23.15 Orkester — 23.40 S pisalne mize
—	23.55 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 5. januarja:
8.20	Poročila — 8.25 Živ žav —
9.20	Sokoli — 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju — 11.15 Cervantes — 12.10 Ljudje in zemlja — 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju —
14.00	Poročila — 14.05 Pihalni orkestri — 14.40 Via Mala — 16.10 Mozaik kratkega filma — 16.35 Vrata ostanejo odprta — 18.05 TV-kviz — 19.30 TVD —
20.00	Oče za dolčen čas — 21.30 Športni pregled — 22.00 Slovenci v zamejstvu — 22.35 Poročila
Ponedeljek, 6. januarja:
9-20 Svetovni pokal v alpskem smučanju — 11.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju Maribor ~~ 13.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju Dunaj — 16.20 Poročila — 16.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju Maribor — 17.00 Svetovni pokal v smučars- !
kih skokih Bischofshofen — 17.30 Prebesedimo besede — 17.50 Pesmi in zgodbe za vas — 18.05 Miti in legende — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Izročila — 19.30 TVD — 20.05 Tereza Humbert — 21.05 Lojtr’ca domačih - 22.30 TVD II
Torek, 7. januarja:
19.30 Poročila — 17.35 Slavnostni koncert mladosti — 18.05 Marlenka — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Najdaljši dan —
19.30	TVD — 20.00 Filmi študentov: Konzervirana ulica; In vendar se vrti; Veš sine, jaz sem Bohem — 20.55 Mednarodna obzorja —- 21.35 Glasbena izdaja
j — 22.00 TVD II
Sreda, 8. januarja:
17.30	Poročila — 17.35 Gozdne živali — 18.25 Zasavski obzornik
—	18.40 Ščepec širnega sveta
—	19.30 TVD — 20.00 Atlantic City — 21.50 Portret: slikar France Mihelič — 22.40 TVD II
Četrtek, 9. januarja:
17.30 Poročila — 17.35 Zgodbe o Poluhcu — 17.50 Potovanje skozi osončje — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.30	-9 20.05 Ted-
nik — 21.10 Tujci in bratje — 22.10 TVD II
Petek, 10. januarja:
16.25 Poročila — 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju — 17.40 Oživele strani — 17.55 Sokoli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Računalniški informativni sistemi — 19.30 TVD — 20.00 Vojna — 21.05 Ne prezrite — 21.20 Pod krinko — 22.50 TVD II — 23.00 Moški ne morejo biti posiljeni
Sobota, 11. januarja:
8.00 Poročila — 8.05 Prebesedimo besede — 8.25 Pesmi in zgodbe za vas — 8.40 Oživele strani — 8.55 Marlenka — 9.05 Miti in legende — 9.20 Najdaljši dan — 9.50 Potovanje skozi
osončje —	10.20 Slovenski
ljudski plesi — 10.50 Ščepec širnega sveta — 11.15 Ljudje in zemlja — 11.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju — 13.15 Poročila — 13.45 Vojna — 14.45 Zgodba o potovanju — 16.25 Poročila 16.30 Zgodbe iz življenja rastlin — 17.00 PJ v košarki — 18.35 Knjiga — 18.50 Kratki filmi: Mroži — 19.30 TVD — 20.00 Pirati v metroju — 21.40 Zrcalo tedna — 22.00 Videogodba — 22.30 Poročila
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
2. SPORED
Petek, 3. januarja:
14.30	Leonardo da Vinci — 16.40 Dragocenosti Avstrije — 16.45 Resnica morskega psa —
17.30	Tedenski pregled — 18.00 Otok zakladov — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela med gorami — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Tistim, ki ne odpustimo — 0.10 Poročila
Sobota, 4. januarja:
12.55 Športni popoldan — 16.00 Leonardo da Vinci — 16.55 Dragocenosti Avstrije — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Otok zakladov — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Polkovnik Redi — 22.40 French Connection II — 0.25 Poročila
Nedelja, 5. januarja:
9.00 Dežela med gorami — 10.00 Trois Messer Basses — 10.35 Dinky Hocker — 11.20 ORF-stero-koncert — 14.40 Leonardo da Vinci — 15.45 Ljubite klasiko? — 16.30 Športni popoldan
—	18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Je kaj Doc?
—	21.45 Columbo — 23.00 Andrej Rubljov — 0.20 Poročila
Ponedeljek, 6. januarja:
9.00 Risanka — 9.30 Ladakh — 10.15 Eimer Gantry — 12.45 Leonardo da Vinci — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Prizorišče literature — 19.15 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Abraham a Sancta Clara — 20.15 Beli morski pes — 22.15 Andrej Rubljov — 23.50 Sto mojstrovin — 0.00 Poročila
Torek, 7. januarja:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Ljudje in živali —
18.30	Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Soncu naproti —
21.15	Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 8. januarja:
17.00	Kako postanem podjetnik? — 17.30 Dežela in ljudje —
18.00	Dingsda — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Jane Tilden — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Irsko pročelje — 22.30 Goljufija — 0.00 Poročila
Četrtek, 9. januarja:
17.00	Šport — 17.30 Kompjuters-ki tečaj — 18.00 Bocuse a la Carte — 18.30 Knight Rider —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila
KRIVOGRAD
St. Michael/Šmihel
Pridite in kupujte v domačem podjetju!
• Globasnica
PODJUNSKI PLES
Prireditelj: SKD „Globasnica“ v
Globasnici
Čas: v soboto, 11. januarja 1986, ob 20. uri
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Nastopa: ansambel „SLOVENIJA“
• Celovec
JOŽE PETERNELJ-MAUSAR (razstava slik)
J"ai: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu
^HZStava Prosto dostopna Ponedeljka do petka od '_30 do 12.30 in od 14.30 do y .30, ob sobotah pa od 7.30 j0 12. ure
RADI^ELOVEC
Petek, 3. 1.1986
Zimski čas v literaturi.
Torek, 7.1.
Otroška oddaja.
Sobota, 4.1.	Sr§da, 8.1.
Duhovni nagovor (žpk. Fran|^lPe Jadran: Kulturni koledar
Večerna oddaja 21.00 — 22.00 Koroški kulturni dnevi.
Sodja). — Voščila (M. Harf mann).
Nedelja, 5.1.	četrtek 9 1
Naša pesem 85 — glasben1., -	’	"	'
produkcija slovenskega radia ’ odjuna-Zila. preteklem letu (prerez).
Ponedeljek, 6. 2.	^etek, 10.1.
ORF — 40 let slovenskega ^SlovenrT6*»/ ^'v*ienta koroških reda v avstrijskem radiu: začetki.
»vencev: Valentin Oman, 50.
2. SPORED
Nedelja, 5. januarja:
13.15 Test — 13.30 Requiem — 13.35 Time Squair — 17.15 „Lipa zemljo ovh“ — 18.00 Moderato Cantabile — 18.25 Dediščina za prihodnost — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Spomini — 20.45 Mešam '85 — Večer G. Gershwina — 21.25 Poročila — 21.30 Franz Liszt
Ponedeljek, 6. januarja:
17.15 Test — 17.30 Beograjski TV-program — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD - 20.00 Znanost -ali se pripravljamo za XXI. stoletje? — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Dinastija — 22.05 Branje
Torek, 7. januarja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Televizija — industrija zavesti — 18.45 Mostovi — Hidak — 19.30 TVD — 20.00 Bitola-Baban-Bitola — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 V-čeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Izobraževalna oddaja
Sreda, 8. januarja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Benji Zax in deček iz vesolja —
18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Gallusove moralije — 19.30 TVD —	20.00 Gala-
predstava baletnih umetnikov — 21.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Vas Cekoviči — 21.50 Dnevi Jazza '85
Četrtek, 9. januarja:
14.45 Test — 15.00 Smučajmo vsi — 16.00 Vroče-hladno — 16.30 Košarka — 18.00 TVD — 18.15 Znanost — 18.45 Rock festival Montreux '85 — 19.30 TVD
—	20.00 In življenje se nadaljuje
—	21.00 Poročila — 21.05 Umetniški večer
Petek, 10. januarja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Daj mi krila — 18.15 In tudi letos — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD —- 20.00 Resna j glasba — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.50 Nočni kino: Lola
Sobota, 11. januarja:
12.05 Test — 12.20 Kako biti skupaj — 12.50 Nekoč v prihodnosti — 14.20 Miti in legende —
14.35	Otroška predstava —
15.35	Debitantka — 17.05 Kosta-na — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavna glasba — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.30 Glasbeni večer
PRIREDITVE
•	Celovec
35. SLOVENSKI PLES Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Čas: v soboto, 4. januarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: v Domu sindikatov (bivši Delavski zbornici) v Celovcu, Bahnhofstraße 44 Za ples bosta igrala: BIG-BAND — VELIKI PLESNI ORKESTER RTV LJUBLJANA pod vodstvom Jožeta Privška solista:	Oto Pestner, Meta
Močnik
napovedovalec: Vili Vodopivec Moped-shovv: Janez Hočevar-Rifle, Maja Boh Planinski sekstet Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga“ v Celovcu.
Tudi tokrat je možna rezervacija miz in sicer za društva in organizacije. Rezervacije sprejema tajništvo SPZ tel.: (0 42 22) 32 5 94
•	Železna Kapla
16. SMUČARSKA TEKMA Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: nedelja, 5. januarja 1986 Kraj: pri Kežarju v Lepeni disciplina: veleslalom štartne številke se dobijo do 11.30 ure štart: ob 12. uri
•	Št. Primož
NOVOLETNI KONCERT Prireditelj: SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni
Čas: v ponedeljek, 6. januarja 1986, ob 14.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Sodelujejo: mlajši mladinski zbor SPD „Danica“; MPZ SPD „Kočna,, Sveče; MePZ SPD „Danica“
•	Obirsko
OBIRSKO SANKARSKO PRVENSTVO
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Čas: v nedeljo, 5. januarja, start: ob 10. uri
Kraj: Proga Pistotnik Štartnina: odrasli 40,— šil., otroci, mladina 30,— šil. Tekmovalne kategorije: šolarji I: 1973—1979 šolarji II: 1967—1972 dekleta: 1969—1979 žene: 1968 in starejše starostni razred I: 1939—1949 starostni razred II: 1938 in starejši
moški — splošno: 1950—1966 športne sanke: en razred za vse dvosede
UDELEŽBA NA LASTNO ODGOVORNOST
• Tinje
od sobote, 4. 1., 14.30 do nedelje, 5. 1., 16.30 uri PRIPRAVA NA ZAKON Voditelj: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, duhovnik, jurist, zdravnik
od sobote, 4. 1., ob 18.30 uri do ponedeljka, 6. 1., ob 12. uri
NENASILNO RAVNANJE V PRAKSI AKCIJSKIH SKUPIN
„preden bo ukinjena dvojezična šola“
Voditelj: Toni Stelzhammer,■ Inter. Versöhnungsb. Soprireditelj: Förderungsstelle des Bundes
od torka, 7.1., ob 9. uri do sobote, 11. 1., ob 13. uri IZOBRAŽEVALNI TEDEN za fante (od 18. leta)
„Jaz in moje življenje“
„Jaz in moje razmerje do drugih“
„Jaz in družba“
NAGOVORI TUDI SVOJEGA PRIJATELJA IN PRIDI SKUPAJ Z NJIM V TINJE!
v torek, 7. 1., od 18.—20. ure
SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, II. del
Kraj: v Celovcu: Kapucinerklo-ster, Waaggasse 15, Vodi: učit. Krištof
v četrtek, 9. 1., 18.—20. ure
SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, II. del
Kraj: Celovec: Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26/2. nadstropje.
Kraj: v Domu prosvete v Tinjah Vodita: ravn. Mirko Srienc in Franc Krištof
v četrtek, 9. 1., od 14. do 17. ure
STROKOVNO PREDAVANJE ZA KMETICE IN KMETE
„Delitev in predelava svinjskega mesa“
Predavatelj:	učiteljica Karin
Schlieber, specialistka za predelavo mesa. Bo pokazala na licu mesta praktično!
v petek, 10. 1., ob 19.30 uri
Predavanje: ASTROLOGIJA ALI ZNANOST?
Predavatelj: Radivoj Woschitz, Graz
v soboto, 11.1., od 8.30 do 12.30 ure in od 13.30 do 17.30 ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: rezbarjenje
Voditelj: akademski kipar Arnulf Pichler
od sobote, 11.1., ob 14.00 uri do nedelje, 12. 1., ob 13.00 uri
SEMINAR V DVEH DELIH: JAVNE FUNKCIJE DA — AMPAK KAKO?
za kmečke fante in dekleta, za odbornike posojilnic, za odbornike občinskih svetov, za odbornike prosvetnih društev Spored: Delo v organiziranih skupinah (dr. Pavel Apovnik), pogled na krajevno zgodovino (dr. Janko Zerzer), vaje v diskutiranju — „Govoriti in se pogajati“ (univ. prof. dr. Moser), novejša zgodovina Koroške (dr. Janko Zerzer), pomen pravil (statutov) in poslovnikov (dv. sv. dr. Apovnik).
Voditelj tečaja: dv. sv. dr. Pavel Apovnik
Soprireditelji: Klub slovenskih občinskih odbornikov, krajevna prosvetna društva, Förderungsstelle des Bundes für Erwachsenenbildung
od sobote, 11. 1., ob 15. uri do nedelje, 12. 1., ob 13. uri
IZRAŽANJE BIBLIČNIH SCEN V PLESU
Voditeljica:	Elisabeth Sefcik
Arnreiter
od ponedeljka, 13. 1., ob 18. uri do četrtka, 16. 1., ob 13. uri
DUHOVNE VAJE ZA ČLANICE ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA „Evharistija — naša življenjska zahvala“
Voditelj: misijonar Ciril Demšar
iDpspat
SKD v Globasnici in globaški puabi
vabijo na
KONCERT
ODMEV MLADIH GLASOV
v nedeljo, 5. januarja 1986, ob 19.30 uri v ljudski šoli v Globasnici
Nastopajo:
Dekliški zbor Slovenj Gradec, Suški oktet, Globaški puabi
To jeiilo športno leto 1985
3. 1. 1985: Justin Polanšek nogometaš leta 1985. Nogomet turnir v dvorani; Hexenkeller ph Norea Repro drugi.
6. 1. 1985: Regina Smrtnik dr ga na koroškem prvenstvu.
10. 1. 1985: Franci Wiegele sei
Nykä-
Medriärodni odbojkarski turnir v Pliberku.
10- 2. 1985: Naraščaj SAK na Pripravljalni turneji po Sloveniji.
1'■ 2. 1985: Koroško sankarsko Prvenstvo na Obirskem.
iv. i. ■ wv. i taiivi vwicycic pru *	Tek na smučeh SŠD
mi član avstrijske reprezentance 'berk: tekači iz Slovenije odnesli svetovnem prvenstvu v SeefeldJ mesta.
13. 1. 1985: Franci Wiegele se1 He9ina Smrtnik osma na med-mi na turneji treh dežel.	aL° .ni Karavanški turneji.
Koroško nogometno prvensb a26'110 prvenstvo DSG v v dvorani: SAK na tretjem mest1 smučanju: Selani dobili skoraj vse
naslove.
17. 1. 1985: Škocijan se poteg ^am SŠD Št. Janža najboljši je za svetovno prvenstvo v kol okrajnem šolskem prvenstvu, šarjenju 1987.	F mučarski poleti v Harahovu:
19./20. 1. 1985: Koroški ml nathC|'-Wiegele postai 7' in ie bil dinski prvak Norbert Mörtl zmag i.° i®' Avstrijec, valeč „Postrane“-pokala v Celovt čakanje za svetovni pokal na in skakanja na Vrbi.	menkolmu: Wiegele za Nv
25. 1. 1985: KFV skrči število I nam odlični drugi, gionarjev od sezone 1985/86 pr ' ^ "1985: 184 metrov! — prvem in drugem razredu in v p0' st ..J?. Wiegele dosegel nov av-ligi na enega legionarja. V korož * Kl rekord. Na svetovnem ligi smeta igrati še dva legionarj F nstvu v Planici je zahomčan 27. 1. 1985: Sedma mednarodf nci Wiegele s 184 metri skočil tekma za Atomic-pokal na OP . v avstrijski rekord. Na koncu se skem: Štefan Hribar (SŠK Obl ^vrstil le na 21. mestu.
Peter Rausch (Zahomc) in Martnni Müller-Klemenjak avstrij-Wiegele najboljši domači sk^teku"1	Prvakinja v cross-
Jozi Partl (SŠD Št. Janž) že tr« k ^ol®rji SAK najboljši na Koroš-jič dobi slalom na Kostanjah. r .' '■ mesto v pokalu KFV v dvo-Selani tretji na Koroški
prvenstvu Union v dvorani. |.a| Karničar zmagovalec po-3. 2. 1985: Odbojkarji iz Doba' 'a 0blria. padli iz koroškega pokala. 29. P'Q ' 3' 1985: Začetek nogometne-kal mesta Jesenice:	Regil ^ndPryenstva: SAK premagal Št.
Smrtnik odlična tretja.	v az,5:'1- Božansko prvenstvo
9. 2. 1985: SŠK Obir prir0j(S(5p.učaniu — Angelika Hübner mednarodno tekmo za pokal raSj ' ln Joži Partl (Št. Janž) roje Koroška-Slovenija.	13 a Prvaka.
Pavel Errath najboljši zahof q .,	■ 1985: Črn dan za SAK:
čan pri skokih za Ziljski pokal.
Proti KAC.
21.	4. 1985: Franci Wieser koroški in avstrijski viceprvak v boksu.
Anni Müller-Klemenjak avstrijska prvakinja v teku na 15 kilometrov.
5. 5. 1985: Veliki slovenski derbi SAK — Sele 2 : 0.
Šahisti SŠZ gredo za razred više.
16. 4. 1985: Slovenski derbi — DSG Sele — Šmihel 0:3.
19. 5. 1985: SAK je zopet v koroški ligi — 10 točk prednosti.
Anni Müller-Klemenjak postala deželna prvakinja v teku 15 kilometrov in avstrijska prvakinja v teku 10 kilometrov.
1./2. 6. 1985: Drugi mednarodni odbojkarski turnir v Dobu.
Danilo Prušnik zopet predsednik Slovenske športne zveze:
15. 6. 1985: Slovenski derbi: SAK — Šmihel: 1 : 0.
29.	6. 1985: SAK praznuje 15-letni jubilej obstoja.
DSG Sele z novim šponzorjem v novo sezono.
Šmihel premagal Weißenstein s 4:1 in se kvalificiral za podligo.
30.	6. 1985: Drugi mednarodni avstrijski triatlon v Škocijanu.
7. 7. 1985: NK Maribor in NK Ljubljana izpadla iz II. zvezne lige.
Anni Müller-Klemenjak prva na koroškem prvenstvu na 1500 metrov.
22.	7. 1985: Konec prestopnega roka v nogometu: Roman Rac-zynski (SAK) odide k Avstriji.
SAK ima pet novih igralcev. Jagodič tudi v koroški ligi trener SAK.
Jakopič novi trener v Selah.
Fera odšel v Klopinj.
Avdič trener Globasnice.
28.	7. 1985: Slovesno odprtje kabine v Selah.
4.	8.	1985:	Anni Müller-
Klemenjak avstrijska prvakinja v teku na 1500 metrov.
11. 8. 1985: Igralca SAK Peter Stern in Ivan Ramšak igrata za koroško reprezentanco.
17.	8. 1985: Prvi mednarodni cross-tek na Stari grad (Jepa-Baško jezero).
18.	8. 1985: Začetek jesenskega prvenstva v nogometu.
23. 8. 1985: Jože Fera in Janči Hribar (oba bivša igralca SAK) napravila trenerski izpit za A-licenco.
7. 9. 1985: SAK prvič v dresih Našega tednika — prva zmaga v koroški ligi.
22. 9. 1985: Karel Preschern (SAK) se težko poškoduje in izpade za jesensko sezono. V sedmi tekmi prva zmaga za Selane.
29.	8. 1985: 900 gledalcev v Pliberku: SAK premagal Pliberk 4 : 2.
5.	9. 1985: SAK premaga ASK in je za Avstrijo najboljši klub v Celovcu.
20.	9. 1985: Nov rekord: 1500 gledalcev na tekmi SAK (SAK — Trg 0 : 1)
27. 10. 1985: Slovenski derbi Šmihel — Sele 2 : 3.
9. 11. 1985: Konec jesenskega prvenstva: SAK v koroški ligi odlični četrti, Selani v podligi 2., Šmihel le predzadnji.
21.	11. 1985: Franci Wiegele uspešno začel sezono in zastopa avstrijske orle v Kanadi. Slovenska boksarja Franci Wieser in Marjan Oraže dobila turnir v Innsbrucku.
Triatlonska zveza za Koroško
Pretekli teden so v Celovcu ustanovili zastopniki Škocija-na, Gospe Svete in Loč prvo avstrijsko triatlonsko zvezo. Deželna zveza naj omogoča bolj profesionalni pristop k izvedbi tekem, ki so jih prvič organizi-fali 1983 v Škocijanu. Nova športna panoga je nastala na Havajskih otokih in jo sestavljajo plavanje, kolesarjenje in tek na dolge proge.
Samo najboljši atleti se upajo na tako disciplino. Prva zmagovalka (ženske tekmujejo na isti progi kot moški) v Avstriji je bila Katarina Pasterk iz Železne Kaple. 1986 bo v Avstriji že 20 tekem. Škocijan pa povrhu še skupno z Bledom in Devinom (kjer je župan Slovenec Bojan Brezigar) prireja tro-državni pokal Alpe-Adria. Tudi v deželnem vodstvu so močno zastopani občani Škocijana. Župan Holzer, novinar Weis-sensteiner (Škocijan) in direktor adidas Themessl so prezi-denti, posle vodi Hannes Sor-ger.
Kot funkcionarji so bili izvoljeni na ustanovnem občnem zborutudi še Friedl Sorger, Irena Jansche, Franc Skoff, Franci Fantič, Herbert Rauter, Gerhild Sorger in Klaudi Sommeregger (vsi Škocijan), Dr. Helmut Sommer (Gospa Sveta) in mag. Wolfgang Staunig (Loče).
SŠD Št. Janž v novo sezono
Nova sezona se je za športno društvo Št. Janž v Rožu že zdavnaj začela, z Letnim poročilom 1985 pa so Šentjanžani napravili bilanco pretekle tekmovalne sezone. V sezoni 1984/85 je pomanjkanje snega delalo precejšnje preglavice vsem organizatorjem, kljub temu pa je bila sezona na vseh področjih za naše Šentjanž-ane uspešna.
Šport
V sredo ob 12. uri konec izbora — kdo bo postal nogometaš leta 1985?
Reinhold Schatz iz Pliberka na drugem mestu — bo kljub temu zmagal igralec SAK?
V sredo, 8. januarja, se bo ob 12. uri (vse glasovnice morajo do 12. ure dospeti na uredništvo NT) končal izbor leta 1985. Napetost je izredno velika, kar pet nogometašev ima več kot 1000 glasov in navijači z največjim delom glasovnic čakajo do zadnjega trenutka. Zato lahko že z napetostjo čakamo na sredo, kjer se bo verjetno šele nekaj minut pred dvanajsto izkazalo, kateri nogometaš je imel več navijačev.
Uvrstitev po zadnjem tednu:
1. Miha Kreutz (SAK)	2426 glasov
2. Reinhold Schatz (Pliberk)	2128 glasov
3. Kristijan Wölbl (Globasnica)	1940 glasov
4. Silvo Užnik (DSG Sele)	1504 glasov
5. Phillip Petschar (Bilčovs)	1123 glasov
6. Marijan Velik (SAK)	690 glasov
7. Justin Polanšek (SAK)	615 glasov
8. Jože Gregorič (SAK)	384 glasov
9. Nanti Olip (DSG Sele)	245 glasov
10. Franc Sadjak (SAK)	233 glasov
11. Albin Dlopst (Globasnica)	203 glasov
12. Willi Berchtold (Šmihel)	190 glasov
13. Janez Lubas (Šmihel)	185 glasov
14. Helmut Kräusler (Šmihel)	181 glasov
15. Aleksander Čertov (DSG Sele)	134 glasov
Zadnji rok: SREDA, 8.	1., ob 12.00
Kristijan Wölbl je trenutno na tretjem mestu. Navijači pa so prepričani: Kristijan bo prvi!
Norea Repro brez poraza le na 5. mestu
Slovenski nogometaši namahali elito kor. nogometašev
Na vsakoletnem nogometnem turnirju DSG v dvorani se leto za letom srečajo najboljši nogometaši iz Koroške in Slovenije. Letos je celo celotno moštvo Avstrije Celovec pod imenom „Unterkärntner Sport“ nastopilo in presenetljivo zasedlo le tretjo mesto. Najboljše je bilo kot, že v zadnjih letih, moštvo Branka Oblaka NK Brinje. Premagalo je „Unterkärntner Sport“ in v finalu tudi
NK Črnuče, kjer so igrali mdr. odlični nogometaši kot Matjaž Jakopič, Bele idr. Dokaj nešportno je potekla tekma za tretje in četrto mesto med „Unterkärntner Sport“ in „Moda Pepone“. V tej tekmi je Ce-lovčanu Mandiju Hrstiču uspelo dati kar 12! zadetkov, s tem je postal tudi najboljši strelec turnirja. Gledalci so to očivid-no nešportnost honorirali z žvižganjem in zahtevali odstop
NK Brinje: (od leve) Katanec (Din. Zagreb), Hrovatič, Škulj, Oblak, dr. Ogris, Stojilkovski, W. Ameršek; (spodaj:) Goleč, Oblak, P. Ameršek.
Slike: Höher
obeh moštev. Ta tekma je bila dejansko vse drugo kot reklama za celovško Avstrijo.
Zelo razočaran pa je bil tokrat Seppi Loibnegger — Norea Repro (Kreutz, Luschnig, Velik, Pacher, Sadjak ...) se je uvrstila namreč brez poraza le na 5. mestu. Moštvo Cartrans (Hobel, Gregorič ...) pa je posta-
lo odlično deveto. Že v predko-lu pa je izpadlo moštvo Kärntner Landei (Jagodič, Rauscher, Stern ...).
Končna uvrstitev:
1.	NK Brinje
2.	Črnuče
3.	Unterkärntner Sport
4.	Moda Pepone
5.	Norea Repro
Franc Sadjak (Norea Repro — levo) in Kueß (Cartrans) v dvoboju. Iz tekme Norea Repro — Cartrans 3:2.