Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 77
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 19, 1961
SLOVENIAN
morning Newspaper
ŠTEV. LX — VOL. LX
Mlad mož iz Eudida je primal umor dveh starejših zakoncev!
Jack Rauss, 27 let stari nekdanji odlični študent Ohio Wesleyan univerze, je priznal umor starejšega zakonskega para, ki ga je poznal iz mladih let.
CLEVELAND, O. — Nekdanji odlični visokošolec in nogometaš Jack Rauss s 26480 Parkiawn Dr., Euclid, je v ječi v Cincinnati, kjer je preteklo soboto umoril nekdanjo sodelavko in prijateljico svoje matere, 55 let staro Mrs. Goldie Cunningham in njenega 67 let starega invalidnega
moža.
Mladi Rauss je pred nekaj tedni pripeljal svojo ženo Leolo in njuno dete v Fort Thomas, Ky., predmestje Cincinnatija, da bi skrbela za njegovo mater. Ob koncih tedna se je tudi sam u-stavljal tam. Njegova mati in Goldie Cunningham sta nekdaj skupaj delali pri Kroger Bakery v Cincinnatiju in skupaj potovali. V zadnjem času je prišlo med njima do nekega spora.
Jack Rauss trdi, da se je v soboto ustavil pri Cunninghamo-vih. Ko je Mrs. G. Cunningham dejala nekaj grdega na račun njegove matere, jo je Jack uda-nil. Ko je ležala na 'tleh jo je večkrat zabodel z vijcem. V tem je zaslišal njenega bolnega rno-ža v sosednji sobi. Rauss pravi,/ da je nato “moral umoriti tudi
njega.”
Da bi zakril sled, je razmetal opravo in opremo, zavlekel u-morjena v spalnico ter ju pokril 2 rjuho. Umorjena so odkrili naslednji dan.
Policija pravi, da je izginila iz hiše škatla z okoli $3,000 gotovi-r‘e, o čemer pa trdi Jack, da ne Ve nič. Morilca so izsledili na Podlagi številke njegovega avtomobila, ki si jo je nekdo od sosedov delno zapomnil.
fcezpse!MS$i delno frolic ipišlem šolanju
OSHAWA, Can. — Delavski minister Michael Starr je trdil *°d v javnem govoru, da imajo Pr en ek at eri delavci težavo dobi-^ stalno zaposlitev, ker jim manjka primerne šolske vzgoje, k®1' jim manjka potrebnega znanja.
Povedal je, da okoli 7 milijonov odraslih Kanadčanov nima Veb kot osnovno šolo, nekateri Pa celo te ne v celoti. Da bi se Položaj v bodoče v tem pogledu aJ prida izboljšal, ne kaže, če Pomislimo, da še vedno najmanj ona tretjina otrok zapusti šolo ' največ končano osnovno šolo.
Do mnenju ministra je to razmetavanje človeških sil, ki je Usodno za posamezne Kanadča-le’ Pa tudi za celo deželo. Vsled Pomanjkljivega znanja ostane 119 deisettisoče ljudi brez stalne 2aPoslitve.
v Bolivija se je osvobodila sPanske nadvlade leta 1825.
'^♦WARMER
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in toplo. Najvišja tem Peratura 57.
Novi grobovi
Frank Stupar
Zadet od srčne kapi je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 71 let stari Frank Stupar s 395 E. 162 St. Tukaj zapušča soprogo Ano, roj. Kužnik, doma iz Vrbovca v fari Dobrnič, otroke: Franka, Anno Erjavec, Wil-liama, Stanleya in Eleanor, 6 vnukinj in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Grmada v fari Trebnje, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bil 58 let. Bil je član Društva Waterloo Camp št. 281 W.O.W., Društva Sv. Imena pri fari Marije Vnebovzete in Carpenters Union št. 509. Zadnjih 6 let je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen 35 let pri Independent Lumber Co. Pogreb bo v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Joseph Bartol
Po dolgi bolezni je preminul včeraj zjutraj v Marymount bolnišnici 71 let stari Joseph Bartol z 10101 Elizabeth Ave., doma iz Loškega potoka, iz vasi Hrib. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Bil je frizer in je imel preko 33 let, dokler ni zbolel in moral iti v pokoj, svojo lastno podjetje. Pred leti je bil delaven na društvenem in narodnem polju. Bil je član Društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ. Društva Danica št. 34 SDZ in Balincarskega kluba pri Slov. del. dvorani na Prinpe Ave. Bil je tudi veteran prve svetovne vojne. Zapustil je ženo Jennie, roj. Kocjancic, hčer Julio Mezgec, sina Josef a, vnuke, brata Ludvika (v Sudbury, Ont.) in Louisa (v New Smyrna Beach, Ela.) ter sestri Karolino in Antonijo v Sloveniji. Pogreb bo v petek ob 8:30 zjutraj iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Maria Steinitz
Po dveh letih bolezni je umrla včeraj v University bolnišnici JO let stara Maria Steinitz, roj. Kalish, s 2735 Johnny Cake Rd., Mentor, Ohio, doma v Sloveniji, od koder je prišla 1. 1900. Bila je vdova, njen mož Anton je umrl v Evropi. Zapustila je hčer Maxine A. v Tulsi, Okla. Bila je sestra Edwarda Kalish (Men-:or), Ele Schultz (FJRJ), Louise Dill (New York), Fritza in Viktorja (oba v J. Ameriki) in pok. Stanzi Pirc, teta Mildred Gray in Carmen McBrayer. Pokojna je bila članica Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek zj. ob devetih, v cerkev sv. Marjete ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Lilian Stefančič Danes zjutraj je umrla ga. Lilian Stefančič, žena Stanleya, z 19115 Miuskoka Ave. Pogreb ima v oskrbi Brickman pogreb, zavod na Euclid Ave. Podrobnosti jutri.
-----o------
Jetniki jv Vel. Britaniji
stavkajo .zaradi hrane
LONDON, Vel. Brit. — Koncem tedna so stavkali jetniki v treh velikih jebnišnkah na otoku češ, da imajo preslabo hrano. Oblasti se boje, da bi se utegnil štrajik razširiti še na druge jet-nišnice.	,
Izgleda, da bi nekateri lopovi, razbojniki in morilci živeli radi v jječah kot v — hotelih. Pozabljajo, da so v ječah zaradi svojih zločinov!
Angleži so v Keniji le začeli popuščali
Vse kaže, da bodo skoro izpustili iz zapora Jomo Ken-yatta, ki so ga pred osmimi leti zaprli kot vodnika Mailman gibanja.
NAIROBI, Ken. — Kenija je ena naprednejših pokrajin vzhodne Afrike. Zavzema del Vzhod-no-afriškega jezerskega višavja, ki ima ponekod prav ugodno podnebje. Na visoki planoti se je pred več desetletji začelo naseljevati belo prebivalstvo in u-.vajati tam plantažno gospodarstvo. Najboljši predeli dežele so bili dejansko do pred nekaj leti rezervirani za bele naseljen-
V povojnih letih so se črni domačini začeli naglo prebujati tudi v Keniji. Prišlo je do znanega upora Mau-Mau, ki so ga Angleža le s težavo zatrli. Tedaj je moral v ječo tudi najvplivnejši vodja domačinov Jomo Ken-vatta - Goreče kopje. V zadnjih letih je nacionalizem med domačini še porasel in London se je odločil dati deželi večjo samoupravo. Izvoljen je bil parlament, v katerem imajo črni domačini večinoj večino bodo dobili tudi v upravi dežele. Beli so se udali v svojo usodo in se začeli delno izseljevati. Težava je v tem, da ni kupcev za njihove plantaže.
Angleži so prvotno izjavili, da bo Kenyatta ostal v ječi, dokler ne bo dežela ustaljena. Pod pritiskom domačega mnenja in črnskih političnih vodnikov so ga pripeljali bližje glavnemu mestu, mu nato povečali svobodo, nedavno pa mu dovolili celo tiskovno konferenco. Kenyatta, ki ima že nad 71 let, je pokazal kakim 200 časnikarjem, da ni izgubil še prav nič nekdanje vneme in udarnosti. Poudaril je, da je trd afriški nacionalist, da pa je proti uporabi sile. Zahteval je takojšnjo svobodo za Kenijo, pa obljubil belim kolonistom varnost, če se ne bodo “vmeša-\ ali v politiko.” Izjavil se je tudi proti vmešavanju Afrike v mrzlo vojno. Po njegovem more tako vmešavanje Afriki samo škodovati.
Poznavalci razmer sodijo, da utegnejo Angleži Kenyatto skoro izpustiti in da bo on nemara prvi domači predsednik vlade neodvisne Kenije.
—-----o------
V Združenih narodih so obupali nad proračunskim primanjkljajem
Dirksen se je spodrsnil na balkanski politiki
WASHINGTON, D. C. — Sen. Dirksen ima med svojimi volivci v državi Illinois tudi precej bivših Jugoslovanov. Zato je smatral za potrebno, da je ostale senatorje opozoril, da so Hrvatje praznovali 9. aprila svoj dan neodvisnosti.. Da se nikomur ne zmeri, je pa v svojo izjavo vključil tudi Srbe, Slovence, Črnogorce in Dalmatince.
To je močno razjezilo znanega hrvaškega javnega delavca dr. Pešlja, sedaj ameriškega državljana in svetovalca Republikanskega narodnega odbora za volitve v 1. 1960. V posebni izjavi je poučil senatorja Dirksena in javnost, da je 10, aprila so-trudnik nacistov dr. A. Pavelič proglasil “takoimenovano neodvisno državo Hrvatsko” in izdal Hrvatsko Nemcem.
Pisarna senatorja Dirksena je napako priznala in se opravičila. --------------o-------
Premirje v Kongu
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V ZN bodo skušali ta teden končati letošnje zasedanje. Do takrat bi morali urediti tudi proračunski primanjfclljaj, ki bo za letošnje leto znašal predvidoma $100 milijonov. Pa so Obupali nad to nalogo in sklenili, da se bodo pečali z njo, ko se v septembru vrnejo s svežimi močmi na novo zasedanje.
Da potolažijo lastno vest, so sklenili predlagati posebno resolucijo, ki je značilna za finančno poslovanje te ustanove. V njej .priporočajo “bogatejšim” državam, naj prostovoljno pispe-vajo več, kot jim je predpisano, od Belgije pa kar naravnost zahtevajo večji prispevek za Kongo, češ da je ona kriva, da so Z;N prišli v tako zadrego. Resolucija vsebuje načrt, kako bi se prispevki “malih in revnih” držav za ZN še bolj zmanjšali, kot so že. Predložila jo bosta Pakistan in Tunizija.
Med Vzhodno in Ekvatorsko pokrajino je bilo sklenjeno premirje in vojaštvo v Stanley vidu je priznalo gen. Mo-butuja za vrhovnega poveljnika.
LEOPOLDVILLE, Kongo.— Včeraj je bilo objavljeno, da je bilo na področeju ob meji med Ekvatorsko in Vzhodno pokrajino sklenjeno premirje in da je vojaštvo v Vzhod ,i pokrajini, kjer so na vladi pristaši pok. Lumumbe, priznalo gen. Mobutuja za vrhovnega poveljnika vseh kongoških čet. Namen sporazuma je vzpostaviti v deželi mir in pripraviti tla za njeno novo notranjo u-reditev.
Nekako v istem času je predsednik republike Kasavubu podpisal sporazum z ZN o izgonu “škodljivih” tujih svetovalcev in o reorganizaciji kon-goške armade nsl osnovi, kot jo je predlagal Kongo.
Diplomati upajo, da bo to privedlo do boljših odnosov med vlado v Leopoldvillu in ZN. Ti so prišli v precejšnjo zadrego v pogledu oskrbe, odkar je pristaniško mesto Ma-! adi ob reki Kongo v oblasti congoške vojske. Skozi to mesto je preje redno prihajala vsa oskrba z^ ZN-
Napetost v Katangi ostala
V Elizabethvillu, glavnem mestu Katange, vlada še vedno spor med ZN in tamkajšnjo vlado čombeja, ki zahteva, da mu ZN prepuste nadzorstvo nad letališčem pri Kabalo v severovzhodnem delu pokrajine, kjer je važno železniško križišče.
Združeni narodi zahtevo čombeja odklanjajo. Pri Kabalo je prišlo do spopada med četami čombeja in četami ZN. Ti so tedaj zajeli 28 belih najemnikov čombeja.
-----o—-----
AMERIKA BO NASTOPILA PROT! KOMUNISTIČNEMU POSEGU V BOJ NA KUBI
Predsednik Združenih držav Kennedy je v odgovoru na noto Hruščeva sinoči izjavil, da Združene države ne bodo 'trpele nobenega tujega vmešavanja v državljansko vojno na Kubi. — Washington je znova zanikal vsako odgovornost za upor na Kubi. — ,Sovjetija predložila v ZN prepoved kakršnekoli pomoči upornim Kubancem, zato pa vso podporo Castrovi vladi.
WASHINGTON, D. C. — Sinoči malo pred sedmo je pozval državni tajnik Rusk k sebi sovjetskega poslanika Menšikova in mu izročil odgovor predsednika Kennedya na noto Hruščeva poslano včeraj zjutraj. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je zahteval od predsednika ZDA, naj ZDA takoj ustavijo napad na Kubo in napovedal vso možno sovjetsko pomoč Castru. Predsednik Kennedy je v odgovoru odklonil vsako odgovornost za boje na Kubi in poudaril, da je to vprašanje Kubancev samih; da so se ti dvignili proti Castru, ker jih je prevaral; nato je izjavil, da bodo Združene države nastopile proti vsakemu tujemu vojaškemu vmešavanju na Kubi, kot so dolžne storiti po sklenjenih pogodbah. Predsednika sovjetske vlade je pozval, naj pokaže svojo resnično podporo svetovnemu miru v Laosu, v Kongu in pri razgovorih o razorožitvi.
Kennedy je odgovoril Hrušče-
Eni nadure, drugi brez posla
CLEVELAND, O. — Včeraj so se pojavili pred tovarno Fisher Body v Euclidu piikeiti v protest proti nameravanim naduram že zaposlenih, ko je večje število delavcev še doma brez posla.
Zastopnik protestirajoče skupine brezposelnih je dejal, da delajo v tovarni že sedaj povprečno 9.2 ure na dan, da pa mislijo uvesti šestumi delavnik, namesto da bi poklicali na delo odpuščene delavce.
vu: “Vi ste v resni zmoti glede dogodkov na Kubi... Skrbno sem vzel na znanje sporočilo vaše izjave, da utegnejo dogodki na Kubi vplivati na mir v vseh delih sveta. Upam, da to ne pomeni, da hoče Sovjetska zveza izkoriščajoč položaj na Kubi za izgovor zanetiti plamen v drugih delih sveta... V-slučaju karšnekoli vojaške intervencije od zunaj, bomo takoj izpolnili svoje obveznosti v o-kviru medameriškega sistema za obrambo hemisfere pred zunanjim napadom.”
Predsednik je nato pozval Hruščeva, da naj pokaže, če mu je res za svetovni mir, to v Laosu, Kongu in pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja v Ženevi. Svoj odgovor je nato zaključil:
“Jaz sem prepričan, g. načelnik, da bi morali vi priznati, da svobodni narodi v vseh delih sveta niso sprejeli vaše trditve o zgodovinski neizogibnosti komunistične revolucije.
Kaj vaša vlada misli, je njen lasten posel. Kaj na svetu stori, je posel sveta. Največja revolucija v zgodovini človeštva, preteklega, sedanjega in bodočega, je revolucija onih, ki hočejo biti svobodni...”
Boji se nadaljujejo
Boji med uporniki in kastrov-ci se nadaljujejo na raznih delih otoka. Uporniška letala so baje ponoči ponovno bombardirala letališče pri Havani. Uporniki trdijo, da so kastrovci poslali boj proti njim v pokrajini Las Villas sovjetske tanke in MIG lovska letala. Ta naj bi uničila veliko sanitetskega in drugega materiala.
Na splošno nobena stran ne govori o večjih uspehih na bojiščih. Castrovi predstavniki v komunističnih deželah napovedujejo skorajšnji poraz upornikov, ti pa izjavljajo, da upor napreduje po načrtu. Pri tem je jasno, da uporniki za sedaj, vsaj v kolikor je svetu znano, niso dobili med prebivalstvom za zmago potrebne podpore.
Po nekaterih poročilih ima tudi izkrcanje na južni obali v pokrajini Las Villas preje značaj gverilskih bojev kot široke vojaške operacije. Izkrcalo naj bi se le nekaj sto oborožencev, katerih naloga je organizirati širši upor v sami deželi.
Sovjetska resolucija v ZN
NEW YORK, N.Y. — Sovjet-
Iz Clevelanda in okolice
Pogreb—
Pogreb pok. Johna Smith bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St.
Slovenska pristava kupljena—
Odbor za Slovensko pristavo je preteklo nedeljo podpisal kupno pogodbo za Slovensko pristavo, za katero je prostor že dolgo izbiral. Pristava je kakih 5 milj od Geneve in niti 2 milji od nove zvezne avtoveleceste št. 90.
Rokoborba—
Jutri ob 8:30 bo v Areni razburljiv nastop rokoborcev. Najzanimivejši bo nastop Ilia Di-Paolo proti Satu Keomuka in nastop Fritza von Ericha proti Duku Keomuka. Brata Tolos bosta nastopila proti Herculesu Romero in Bearcatu Wright. ---------------o-----
Kennedy najlrjdobnejši izmed — vseh ljudi?
LONDON, Vel. Brit. — Znani levičarski angleški filozof in pi-
ski zastopnik Zorin je predložili53^ 88 ^t stari Bertrand Rus-
,,	, Isell, voditelj borbe proti upora-
sinoci v političnem odboru glav- ’	, J . r .
,	v..	...	, .	, I bi atmoskega orožja, je v enem
ne skupščine resolucijo, ki ob-1	,	...
.	,.	. svojih zadnjih govorov označil
soja ZDA zaradi priprave in	,	» ,	, .
predsednika angleške vlade
zaradi
podpiranja upora na Kubi in predlaga pomoč Castrovi vladi. Razprava o resoluciji se bo nadaljevala danes dopoldne.
Ameriški zastopnik A. Stevenson je komunistične obdol-žitve odločno zavrnil in opozoril odbor, da se Združene države ne tresejo” zaradi sovjetskih groženj.
Streljanje in zapiranje na Kubi
Kastrovci so sinoči ustrelili enega ameriškega državljana in štiri domačine, ki so bili obdolženi, da so dovažali upornikom I orožje. Danes zjutraj so ustrelili novih devet nasprotnikov Castrove vlade.
Oblasti so prijele in zaprle večje število ameriških državljanov, nad sto katoliških duhovnikov in okoli 900 nasprotnikov vlade, ki so osumljeni pripravljanja upora.
------o------
Macmillana in predsednika Združenih držav Kennedya za “arhi-tekta množičnih pomorov ” Svojim pristašem je dejal v Birminghamu:	“Navadno smo
imenovali Hitlerja hudobnega, ker je moril Jude, toda Kennedy in Macmillan sta veliko h udobnejša. Mi ne moremo poslušati teh morilcev . . . oni so najhu-doibnejši ljudje, kar jih je kdaj v človeški zgodovini živelo in naša dolžnost je, da naredimo proti njim, kar le moremo!” Russell in njegovi podporniki se bore proti uporabi atomskega orožja od strani svobodnega sveta, ne povedo pa, kako naj ta varuje svobodo pred komunističnim nasiljem. Atomska razorožitev za svobodni svet je možna šele tedaj, če se temu orožju odpovedo tudi Sov jetija in njene zaveznice! Enostranska razorožitev je enaka v današnjem svetu — samomoru.
------o------
Hruščev se je spravil nad akademijo znanosti
MOSKVA, ZSSR. — Ruska akademija znanosti ni akademija v navadnem smislu te besede, je znanstvena skupnost, ki je vanjo vključenih cela vrsta znanstvenih zavodov, društev in laboratorijev. Ima dejanski monopol v znanstvenem raziskava-nj-u.
Ker je njen delokrog rekli bi neomejen, se je v njenem sestavu počasi razpasla birokracija, ki je postala tako velika, da je začela spodjedati osnovo akademije. V okviru akademije se e dogajalo zmeraj bolj pogosto da je na istih znanstvenih problemih delalo istočasno po več institutov, da je zavladala razsipnost v uporabi sredstev in da je akademija zanemarjala tudi taka znanstvena vprašanja, ki bi lahko veliko koristila ruskemu gospodarstvu in ruski narodni obrambi.
Tisti, ki so bili nezadovoljni s takim 'stanjem, so vse to no-silj Hruščevu na ušesa. Mož se' je razjezil, ustanovil poseben Državni odbor za koordinacijo znanstvenega dela in mu naročil, naj kontrolira, kaj vse delajo
Albanija “v begunstvu” dobila novega kralja!
PARIZ, Fr. —* Pristaši pokojnega albanskega kralja Zoguja so poskrbeli, da ne ostane albanske kraljevski prestol v pregnanstvu predolgo prazen. Zorali so se v nekem pariškem betelu in tam proglasili sina pokojnega kralja Leka za novega al-\ banskega kralja.
Novi kralj je prisegel zvestobo albanskemu narodu in se obvezal, da bo delal z vsemi silami na to, da bo Albanija čim prej osvobojena izpod komunistične diktature.
Edina dobra plat cele prireditve je bila ta, da je trajala samo dve minuti!
------O-------
Film o poti Gagarina
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska poročevalska služba Tass je objavila, da so začeli sestavljati dokumentarni film o let. majorju Juriju Gagarinu in njegovi poti v vesolje.
znanstveniki v akademiji.
Za znanstvenike je to gotovo klofuta, posebno po hvali, ki so jo doživeli s prvim astronavtom Gagarinom.
Ameriška Domovi ima
/1 /VI F_ RIC/% VIt-HOWIE
•>117 Ut. GUir A ve. — HEndenoa 1-0628 — Clevelaml I, Okle
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Pt&Usher: Victor J. Knaua; Manager and Editor: Mary Dabarac
NAROČNINA i
£a Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 Ea S mesece ga Kanado in dežele izvea Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S meaece Petkova izdaja $3.00 na leto
politiki jih kar odkrito vabijo nazaj. Dogodilo se je še celo to, da nekateri kongoški politiki dolžijo Belgijce za vso se-
trom, da je bila letošnja nagrada za kemična raziskovanja pode j e.
danjo kongoško nesrečo češ, da je bilo za Belgijo brezvest-Va benediktinskemu patru Rev. no, da je prezgodaj zapustila Kongo!
Kdo bi si bil mogel misliti pred letom dni, da bi se moglo kaj takega zgoditi? In kdo bi si mogel misliti, da na take izjave ne bodo energično reagirali komunisti in tisti krogi ZN, ki so šli na komunistične limanice.
Amerika se v svoji politiki do Konga ni odlikovala z dolekovidnostjo. Najboljše bi bilo, da jo usmeri po željah kongoškega prebivalstva. Morda radi tega ne bo Washington žel pohvale pri raznih afriških politikih, zato bo pa njegova politika zopet prišla na trdna tla.
SUBSCRIPTION RATES i
Unit«d States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 77
Wed., April 19, 1961
V Kongu se dani?
Zadnje čase prihajajo iz Konga novice, ki jih je težko spraviti v sklad z nedavno politično preteklostjo te dežele, odkar so od tam odšli Belgijci. Poročila govorijo o tem, da so začeli kongoški politiki misliti, govoriti in celo postopati drugače, kot so bili do sedaj navajeni. Bojevitost jih je minula, iz njihovih izjav prihaja manj bahanje, manj groženj, manj napovedi o nameravanih ‘ junaških podvigih. Na drugi strani se je pri njih pojavila želja ,po razgovorih na štiri oči. Do takih razgovorov bi bilo verjetno že prišlo, ako ne bi bilo toliko medsebojnega nezaupanja. Nikdo ne upa nikogar obiskati, ker se boji, da bo na poti do obiska ali tekom obiska samega izgubil glavo. Nikomur ni nobeno nevtralno mesto za razgovore dosti varno.
Kako je, prišlo do vsega tega?
Ko je lansko poletje razpadla kongoška republika, je bilo tam okoli 115,000 Evropejcev, med njimi nad 90,000 Belgijcev. Zanimivo je, da Belgijci niso bili največ zaposleni v armadi in v kolonijalni upravni službi. V domači armadi, ki je štela okoli 20,000 mož, je bilo zaposlenih okoli 1,000 Belgijcev, ki so seveda bili tudi vsi na vseh boljših mestih. Nad 80,000 Belgijcev je pa delalo v prometu, industriji, trgovini, v šolah, v zdravstveni službi itd. Kar je bilo še posebno važno: delali so v podjetjih, ki jih je ustvaril belgijski kapital. Da so bili vsi skupaj sposobni ljudje, se lahko sodi po tem, da je Kongo imel ravno radi njihovega dela dobro javno upravo in dobro urejeno gospodarstvo. To seveda ne zmanjšuje belgijske krivde, da je namreč Belgija premalo skrbela za vzgojo domače kongoške inteligence in da ji ni dala prilike do napredovanja v javni upravni službi in v gospodarstvu. Le malo domačinov je moglo iti na evropske univerze. Ko so se vrnili, so se največ začeli zanimati za politiko. V upravno službo in gospodarstvo ni šel skoraj nihče, zato ni med domačini bilo nikogar, ki naj bi mogel prevzeti to delo za Belgijci.
Na vse to niso mislili vsi tisti, ki so slepo drvili za komunistično zahtevo, da “morajo vsi Belgijci iz Konga.” Zal je bila med temi tudi naša dežela. Zahteva se je zdela neumna le Belgiji in nekaterim evropskim državam kot Franciji in Zapadni Nemčiji. Toda glas pameti takrat ni prevladoval v krogih ZN. Hoteli so sami prevzeti nasledstvo za Belgijci, pa niso imeli ne upravnega osobja s primerno prakso, ne kapitala, ki bi jim omogočal, da nadaljujejo z obrato-vanjeh tistih podjetij, ki so jih Evropejci prepustili svoji usodi, ko so zbežali iz Konga.
Kako je na vse to reagirala kongoška domača politika, kako je politika ZN padala iz ene slepe ulice v drugo, v glavnem radi tega, ker se je v samem začetku dala zapeljati po komunističnih geslih, o tem smo morali tekom leta obširno poročati.
Kako je na vse to reagiralo tistih 14 milijonov kon-goških domačinov, o tem nismo dosti slišali. V začetku so bili seveda vsi brez izjeme navdušeni nad svobodo in neodvisnostjo, saj so si pod temi pojmi predstavljali čisto nekaj drugega: Vse bo naše, ne bo treba delati, zato bodo pa plače in mezde od dneva do dneva večje. Da bi mogla odpovedati javna varnost, da bi se mogel ustaviti promet, da bi moglo primanjkovati dela in blaga, na i’o ni nihče niti pomislil.
In ravno to se je zgodilo in seveda močno prizadelo vse tiste plasti kongoškega prebivalstva, ki se niso dosti brigale, kdo gospodari v javni upravi in kdo vodi gospodarska in prometna podjetja. Naenkrat so vsi začutili na svoji koži, kaj se pravi živeti brez varstva policije, kaj se pravi trpeti od pomanjkanja dela v podjetjih in blaga v trgovinah. Zvedeli so prvič v življenju, da obstoja tudi pojem inflacije in pojav stalnega naraščanja cen. Vsega tega niso nič razumeli, zato je bilo domačim kongoškim politikom primeroma lahko, da so jih tolažili z obljubami, da bo kmalu “vse boljše” in da so “vsega krivi Belgijci ” Narod je začetkom verjel in molčal, toda kmalu je politikom zastavil zelo konkretno vprašanje: “Belgijci so vam pustili vsa svoja podjetja in vso oblast, zakaj ne znate upravljati dežele, zakaj ne znate voditi gospodarstva?”
Kongoško prebivalstvo ni dobilo odgovora na to vprašanje. Začelo je iskati odgovor nanj drugod in prišlo do spoznanja, da so Belgijci sicer imeli vse polno napak, ampak da so bili vkljub temu dobri upravitelji, dobri uradniki in dobri gospodarji. To spoznanje je postalo “ljudski glas,” ki ga tudi kongoški politiki niso mogli preslišati. Začetkoma so ga hoteli spraviti ob vrednost s trditvijo, da tako govorjenje ni patrijotično. Za tako stališče so želi posmeh. Danes se morajo že bolj ozirati na ta ljudski glas. Morajo mu dati prav. Tako je prišlo do spremembe; Belgijci niso več osovraženi pri kongoškem prebivalstvu. To želi, da bi se vrnili iz Evrope v čim večjem številu. To se dejansko že tudi dogaja. Danes je v Kongu zopet že okoli 28,000 Belgijcev, novi se vračajo in nihče jih ne gleda več postrani, razen komunistov in uradnih politikov ZN. Nekateri kongoški
La Salle, Illinois. — Kakor govore dnevna poročila iz nekaterih južnih držav naše Unije Združenih držav, posebno še v južno vzhodnih državah ob Atlantiku postaja problem med belimi in zamorci vsak dan bolj zapleten, resen pa tudi nevaren. V Atlanti so prišli do prepričanja tudi voditelji črncev, da je zdaj še prezigodaj govoriti o strogem uveljavljenju integracije med belimi in črnimi. Razlagajo, da moralna zavest še daleč ni dovolj ukoreninjena in močna, da bi ljudi vseh barv k temu vodila in jih držala v zavestni disciplini, da je medsebojno spoštovanje med ljudmi vseh barv temelj, na katerem bo še le mogoče graditi pravi mir in pravo bratstvo med narodi na svetu.
Kakor se je v preteklosti civilizacija počasi pomikala naprej in se še počasi porniče naprej in je še vedno od prave vzorne popolnosti daleč, talko je tudi s tem problemom pri uvajanju razumevanja med raznobarvnimi ljudistvi in narodi. Ti problemi zahtevajo časa in potrpljenja. Ne gre na hitro, kakor se da n. pr. o tem lepo pisati na beli papir, ali kakor se da to z lepo izraženimi besedami povedati. V praksi življenja se prikažejo drugi “poanti” tega problema, ki povedo in pokaže-jc, da to ne gre tako gladko in da bo treba truda, kakor ga je treba pri pospeševanju civilizacije in kulture, v katero območje ta problem spada. Kadar bo človek dovolj krščansko kulturno opiljen in se bo pravilno zavedal kaj je njegova človeška dolžnost do bližnjega, tedaj bo ta problem znal še le reševati.
Življenje je polno bodičastega osata in trnja. Mnogi to vedo po raznih izkušnjah — mnogi pa tudi ne, bas za to je še med isto-barvnimi rodovi vse polno prepirov in prerekanj. Kako moremo pričakovati, da bo šlo v večini vise dobro in prav med ljudmi neštetih plemen in barv? Od tega smo še daleč. Toda motiti in ovirati pa ne sme našega upanja, da enkrat bo prišlo do tega, če tudi po dolgih letih. Potrebno je, da vsaka generacija dela v tem pravcu in krepi zavest, da mir in sporazum med narodi je in mora biti naš cilj — cilj vseh ljudstev in narodov, pa naj to stane še toliko žrtev in truda. Z dobro voljo bo človeštvo doseglo tudi to. Za mir ne sme biti nobena žrtev prevelika!
* ZANIMANJE ZA BOLJŠO BODOČNOST NAŠEGA MESTA. — Pred nedolgim se je pojavila med vodilnimi krogi našega mesta ideja, da je treba, da se nekaj ukrene za podvig večjega zanimanja v našem mestu, ki zadnjih par let ne kaže takega razgiban j a na vseh raznih gospodarskih in drugih poljih, kakor bi bilo treba. Padanje zaposlenosti tu in po okoliških mestih in vaseh je eden vzrokov, da ni zanimanja. To čutita zlasti v prvi vrsti promet in trgovina. Da sc temu odpomore in da se gospodarskemu in industrijskemu življenju vdahne več živahnosti, so prišli nekateri vodilni krogi do prepričanja, da je treba glede tega razgibati in razpihati večje navdušenje vseh krogov naše tukažšne javnosti.
Prav vsi moramo sodelovati. potem bo kak uspeh. Zato so setavili na pobudo odbora “La-
ploymenit,” kateri odbor pospešuje zaposlitev nezaposlenih.
Father Bernardu Horžen v ’ne-sku $750. Father Bernard je priznan strokovnjak v kemičnih zadevah. Tozadevne strokovne šole je dovršil na Notre Dame Akademiji leta 1957, kjer je preja! Master’s Degree v kemiji, od National Science Foundation, kjer se bodo vršile raziskave in poiskusi v deset tedenskem programu v Chicagu pod vodstvom Illinois Institute of Technology.
Tega odlikovanja in priznanja Rev. Fathru Horženu moramo biti ameriški Slovenci veseli in ponosni. Father Horžen je Slovenec, sin tukajšne ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. An-
Predsednik omenjenega odbora! ton Horžen, ki biva na naslovu je predlagal, da se izbere in izvo. J 649 — 8th St., La Salle. Novo li odboir devetih članov, kar so mašo je pel v cerkvi sv. Roka. storili in ime odbora je “Big'Iskrene čestitke nadarjenemu
Nine.” V tem odboru so Al. We-beck, Ed. Bartoli, S. Castellano, Ross Waite, Earl Trobaugh, L. Dobovsky, John Nico, Warren Ogden in Frank Gerace.
Glavni cilj tega odbora je vplivati na razne industrije, da zaposlijo čim več mogoče brezpo-sedniih. Na mestne, občinske, okrajne ter državne urade apelirati, da naj razne načrte za javna dela, kot grajenje cest, potov, prenove in razširjenja kanalizacije in vodovodov, itd. začno čim-preje izvajati, da se da brezposelnim priliko do zaposlitve.
K tem ideji in zamisli je zadnje dni več vodilnih krogov izrazilo svoja priporočila. Mestni odvetnik Michael Faletti je objavil izjavo: “Naša občina potre, buje pobude. Cas je, da vsi razumemo razmere tega časa in v tem času, ko kličejo potrebe po sodelovanju nas vseh. Zdaj ni primeren čas, da bi se vodstva industrij in pa vodlstva delavcev med seboj prepirali. Zdaj je čas sodelovanja, da poženemo v pogon obrate in trgovino.”
Rev. L.' Henkel, župnik nemr ške fare sv. Jožefa, je pa pripomnil: “Naša okolica je preveč pocepljena po raznih narodnostih. Nam je treba zdravega programa za amerikanizem, odstraniti je treba vse kar nas deli v razne narodnosti. Znebiti se moremo vsakega znamenja manj vre dnosti — “i n f e riority complex”.”
Drugi zopet so podali razne nasvete kot za razna gesla, s katerimi je treba stopiti na plan in dvigniti navdušenje za podvig vse razne dejavnosti, ki je potrebna k poživitvi in pospešitvi obrata industrij in trgovine.
Načrt je kar dober, da bi le tudi pomagal. Res je, treba je začeti gibati, drugače ne gre. Kjer se le dremlje in spi, ni dosti napredka, to je že star nauk. Upaj. mo, da bo to gibanje razgibalo, da se bo po tej okolici začelo z raznimi deli, pri katerih bo ljudstvo prišlo do zaslužka in denarja. In četo, bo več denarja med ljudmi za potrošek v trgovinah in vsepovsod. Vsak izmed nas lahiko nekaj pomaga, če že drugega ne, da o tem govori in širi navdušenje za te cilje.
*	TO MORA BITI PA “TETA IN POL”! — Kdo in kje? V našem lokalnem “DNT” sem bral pred kratkem, da je neka Dolores Puillard, zamorka v New Orleans, v bolnišnici radi poškodbe na kolenu, ki jo je dobila pri igranju “košarke.” Mladenka je še, stara komaj 14 let. Telesno pa velikanka posebne mere. Visoka je osem čevljev in 2 palca, čevlje za njene ne male noge pa morajo biti velikosti številka 16, pa še trdi, kakor pravi poročilo, da jo tiščijo.
Rojaki njene barve (moški) včasih radi dekletam pojejo: “This is my baby . . .” če je ta dekle res tako velika in taka kakor jo opisuje poročilo, potem je res” “some baby” — po naše “teta in pol”!
*	REV. BERNARDU HORŽEN PODELILI NAGRADO. — St. Bede Academy, benedektinska šola v bližnjem Peru, je bila pred kratkim obveščena iz glavnega
Fathru Bernardu Horžen, kakor tudi njegovim dobrim staršem!
* ZANIMIVOSTI O TEM IN ONEM:
— Katero drevo zraste naj višje izmed vseh dreves na svetu? — Odgovor: V Avstralij rastejo dre vesa, ki j ih imenuj e j j o “Euca-MipItuiS,” ima neko plavkasto perje. To drevo zraste do 400 čevljev visoko in včasih še višje.
— Kakšno ime sta imeli pred leti deželi Iran in Irak v Prednji Aziji? — Iran je imel preje
ime Perzija; Irak pa ime Mezo-potanija.
— Kateri predsednik Z. D. ni imel tekom vsega njegovega u-radnega termina niti enega javnega govora? — To je bil 18. predsednik Z. D. Ulysses S. Grant.
— Koliko otokov šteje skupina havajskega otočja? — Havajskih otokov je vseh skupaj 100, toda le seden jih je obljudenih.
— Katero mesto zavzema država Ohio v zaporedni vrsti držav v naši Uniji po številu prebivalcev in njenem zemeljskem obsegu? — Država Ohio je peta država po številu prebivalstva, po teritorijalnem dbsegu pe šest-in-trideseta.
— Kedaj je bila javnosti predstavljena prva električna ledenica (refrigerator)? To je bilo leta 1913.
— Kdo diha hitreje, žene ali možje? — Pravijo, da ženske dihajo tretjino hitreje od moških. Vzroka zato ni navedegega. Moj sosed Jože pravi, da menda zato, ker nekatere rade tudi hitreje in več govore, kakor moški.
— Katera ameriška zvezna država ima najdaljše obrežje ob morjih? — Florida, katere morska obrežja merijo 1,197 milj dolžine.
— Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj.
Matevž.
| K sodobnim svetovnim problemom
Tekma za vodstvo sveta &‘e nadaljuje
Predsednik John F. Kennedy kateri so med obema vojnama in njegovi sodelavci še vedno stalimo trdili, da ne more živeti,
ocenjujejo položaje svobodnega sveta, njegove sile in možnosti v primeri s komunističnim svetom, njegovimi možnostmi in načrti. Ko iščejo novih poti in sredstev za okrepitev in utrditev položaja vobodnega sveta, skušajo držati postojanke, kjer je trenutno ko-rminističind pritisk največji.
Novi vodniki Združenih držav skušajo biti pri svojih sodbah 'n cenitvah stvarni. Zadnji uspeh Sovjetske zveze v vesolju jih je brez dvoma hudo vznejevoljil, čeprav so z njim računali. Izgloda, da jih ne bo premaknil od zamišljenih načrtov, kvečjemu bo
te malo pospešil.
*
Svobodni svet je v glavnem gospodarsko trde n, politično ustaljen in tudi vojaško do neke mere pripravljen za skrajno potrebo. To velja za Ameriko in njene atlantske zaveznike (NATO), za Japonsko in ameriške zaveznike v SEATO. V vrenju so države v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, ki so v gospodarskem razvoju zaostale. Ti narodi zahtevajo boljše življenje, več znanja, naglejši napredek. Če jim do tega ne! bodo pomagali domači vodniki s podporo gospo-dansiko razvitih in finančno tr-dinjib držav, Zahoda bodo iskali pomoč v komunizmu, ki se ljudskim množicam ponekod v Aziji, Afriki in Lat. Ameriki še vedno zdi kot čudodelno sredstvo k boljšemu življenju.
Svobodna Evropa, ki je bila v prvih letih po drugi svetovni vojni gospodarsko, politično in vojaško popolnoma odvisna od Združenih držav, se je postavila trdno na noge. Zah. Nemčija je prepolna življenjske sile, saj je postala gospodarsko poleg Amerike najtrdnejša sila svobodnega sveta. Francija se kljub dolgotrajni vojni v Alžiriji dobro drži. Njeno gospodarstvo se je okrepilo, njegovo vodstvo je v rokah mladih, sposobnih ljudi. Tudi biološko doživlja francoski narod preporod. Med tem ko je med obema vojnama dejansko izumiral, je pokazal po drugi svetovni vojni novo življenjsko silo in začel zopet naravno rasti v skoraj večjem obsegu kot njegovi sosedi. Italija v goispodar-
se je postavila na noge. Od držav severne Evrope ima še največ težav Finska, ki je morala odstopiti del svojega gospodarsko najbolj razvitega ozemlja Sovjeti ji in tej poleg tega plačati še precejšnjo vojno odškodnino.
Španija in Portugalska se ne moreta iztrgati iz “starih časov” in se priključiti novemu življenju, ki polje po vsem ostalem svobodnem svetu.
bor-Citizens Committee on Em-1 urada National Science Founda-
Komunistični svet se veseli sovjetskega prodora v vesolje. Jurij Gagarin je postal simbol komunistične zmage. Hruščev sam ga je označil za plod komunizma in njegovo pot v vesolje pripisal prednostim komunističnega sistema. Ob tej priložnosti je Hruščev priznal, da so Združene države v gospodarskem pogledu še pred Sovjetsko zvezo, pa napovedal, da jih bo ta tudi na vseh ostalih področjih kmalu ujela in prehitela.
Ta naloga ni tako lahka, kot Hruščev govori, — misli brez dvoma drugače. V vsem komunističnem svetu obstoja še vedno pomanjkanje vsakdanjih stvari, na Kitajskem je kot v letih po prvi svetovni vojni v Rusiji nastopilo tolikšno pomanjkanje hrane, da vlada v celih pokrajinah prava lakota. V Peipingu trdijo, da so temu vzrok naravne nesreče, iki so deželo lani obiskale v nenavadnem obsegu, tuji poznavalci razmer pa povedo odkrito, da je večji vzrok v zgrešeni agrarni politiki. Težave v prehrani so se pojavile tudi v nekaterih drugih komunističnih državah, celo sama Sovjetija ni brez njih. Predsednik vlade Nikita Hruščev je več tednov potoval po raznih delih dežele in u-gotavijal, kje so vzroki neuspehov v poljedelstvu.
*
Nove cenitve sovjetskih gospodarskih zmožnosti so pokazale, da je svobodni svet sovjetsko gospodarsko in industrijsko moč hudo precenjeval. Uspehi v znanosti in zlasti v gradnji raket, ki so pripomogli Sovjetiji do prvega Športnika in do prvega človeka v vesolju, so ob spretni propagandi Moskve ustvarili v svetu vtis, da je Sovjetija napravila
žali na nekaj ducatov in trdijo, da jih niti ne grade v obsegu, kot bi to zmogli.
Doslej so na zahodu trdili, da imajo Sovjeti pod orožjem 175 polnoštevilnih in najmodernejše opremljenih divizij. Sedaj so prišli do prepričanja, da je to število veliko previsoko in da tudi onih 80 do 100 divizij, s katerimi naj bi Sovjetija resnično razpolagala, nima modernega orožja. S tem so opremljene le one enote, ki so na pogled javnosti. Ker so Sovjeti spretno dali nekaj modernega orožja satelitskim armadam, so v svobodnem svetu sodili, da ga imajo na pre-astajanje. Novi računi in novi podatki obveščevalnih služb dajejo precej drugačno sliko.
Že nekaj let so nam stalno zatrjevali, da ima Sovjetija okoli 450 modernih podmornic. Sedaj trdijo v Pentagonu na temelju novih podatkov, da ima Sovjetija kvečjemu kakih sto modernih podmornic, ki so sposobne za operacije na visokem morju.
Računi so pokazali, da Sovjetska zveza vsega tega, kar so ji pripisovali doslej, ne bi mogla izdelati z vsemi razpoložljivimi silami, četudi bi njeno gospodarstvo v resnici rastlo v obsegu, kot trdi Hruščev.
*
Hude težave ima takozvani nevtralni svet, ki Skuša sedeti med dvema stoloma in vleči koristi od obeh taborov. V tem pogledu sta bila doslej najbolj uspešna Naserjeva Združena a-rabiška republika in Titova Jugoslavija. Indija, poleg rdeče Kitajske po številu prebivalstva naj večja dežela sveta, sprejema pomoč od obeh strani, pa se tudi sama prizadeva z vsemi močmi, da bi se iztrgala iz zaostalosti. Manj uspešna je v tem pogledu Indonezija, iki nekam nevarno škili proti Peipingu in Moskvi kot svojima vzoroma.
Cela jugovzhodna Azija je bojišče, kjer merita komunistični in svobodni svet svoje sile. Borba še ni odločena, bliža pa se naglo svojemu višku.
Afrika je v vrenju. Preteklo bc več let, morda celo desetletij, da se bo ustalila. Politično, gospodarsko in vojaško še dolge ne bo pomenila veliko, ker je v gospodarskem in kulturnem oziru najbolj zaostal predel sveta, pri tem pa je politično razbita v blizu 30 držav, katerih nobena ue more veliko pomeniti.
Glede razcepljenosti je Afriki podobna Latinska Amerika. Vrsta državic, ki se med seboj prepirajo, je v dobri meri zavirala kulturni in gospodarski napredek tamkajšnjih ljudstev. Vladajoča plast je množice držala v nevednosti in nemoči. Te so se sedaj začele buditi in zahtevati svoje pravice. To razpoloženje komunistični agenti spretno izrabljajo. Nova vlada Združenih držav je predložila velikopotezen načrt za nagli napredek tega dela sveta. Če bo načrt dobil oporo v sami Latinski Ameriki, P°' tem bosta od tam postopno izginila nevednost in pomanjkanje, največja pomočnika komunističnih propagandistov.
skem pogledu še ni bila nikdar tako velik korak naprej na vseh
tako trdna. Polagoma so se začele izboljševati gospodarsko-socialine razmere tudi na njenem jugu, ki je spadal do nedavnega med najbolj zanemarjene predele Evrope. Celo Avstrija, o
poljih.
Med tem ko so preje sodili, da utegne imeti Sovjetija ob koncu letošnjega leta že okoli sto med-* celinskih raket pripravljenih za vztrelitev, so zdaj to število zni-
Poštnine za tujino bodo povišane s 1. julijem
WASHINGTON, D. C. Naša poštna uprava nima pra' vice povišati poštne pristojbine za našo deželo brez odobritve Kongresa. Poštne pri' stojbine za tujino pa lahko poviša kar sama, tako pravico ji dajejo mednarodne pogodbe o poštnem prometu. Poštna 11' prava je sklenila, da poviša pristojbine za tujino. Prizadete bodo pri tem skoraj vse vi-ste poštnega prometa, toda najbolj poštni paketi-
Za dopisnice in pisma sU predvidena : povišanja 1-3 centov, tako za navadni kot za zračni promet. Za Kanado i11 Mehiko bo pa ostalo to, ^al je sedaj v veljavi: poštne Prl stojbine so bodo ravnale za obe sosedni deželi po naših do muči h.
JOSIP STARE:
Lisjakova hči

Skoro da je Lovro pozabil svojo ženo; toda saj ni bila brez druščine in kar nič ni pogrešala okornega moža, ampak še bolj se je kratkočasila in kihala svobodneje, ko ji ni on vedno sledil z zaljubljenimi
očmi.
V tem napoči čas velikega odmora. Matere in hčere gredo iz dvorane ter iščejo mož in očetov. Po dve tri skupaj dohajajo v gostilniško sobo, kjer se sedaj vse izpremeni. Možje, ki so prej svobodno kramljali po svoje, ločili so se, Zakaj vsak je imel skrb za svojo rodbino. V splošni gneči se pokaže med zadnjimi tudi Klotilda, katero pod pazduho vodi nadporočnik Ahnenfels. Nič se jima ni mudilo, zato nista silila naprej, ampak mirno sta čakala zadaj ter se prav živo in glasno menila in smejala. On je uprl črne oči v njo, kakor bi jo hotel prebosti, ona Pa je povzdignila svoje medle oči proti njemu, da ji je videl v dno razburjene duše. Ko so se ljudje nekoliko razšli, da se ni bilo treba riniti, zapazi ona moža in prosi Ahnenfelsa, naj 3o odvede k njemu. Lovro je, kil ves srečen in ni vedel, kako ki zahvalil prijaznega kavalirja.
Gospod/ nadporočnik, prisedite k nam,” povabi ga vljudno k sebi; in ko prideta še dva druga častnika, s katerima se je seznanil že prej v dvorani, Ponudi tudi njima prostor kraj sebe. Tako je imela Klotilda Po nerodnosti svojega moža tudi pri večerji tri kavalirje, da so se ji dobrikali. Bili so vsi prav dobre volje; sedaj so se šalili in se dražili, sedaj je kdo povedal kako, da si se moral smejati. Lovro je bil vesel, kakor še ni bil vse svoje žive dni. V velikem blaženstvu je naročil šampanjca in ž njim gostil nove znance, ženine častilce, dokler ni iz clvo-rane zazvenela godba ter mladih nog in mladih src zopet zvabila na plesišče.
VI.
Drugo jutro je Lovro Mrak °b navadni uri prišel v proda-Jelnico, zgovoren, da ga podočniki in učenci niso še pom-dli takega. Nikogar ni prigan-Jsl na delo, sam se pa tudi ni ^°til pravega posla, ampak sedaj je sedel k pisalni mizi, Sedaj zopet vstal in hodil po Pnodajalnici. Kadar je prišel ^0 kaj kupit, vsakomur je 'vedel prijazno besedo, in če je kil star znanec, rekel mu je tudi kakšno za smeh.
V tem je njegova žena še trdno spala. Radovedna teta •d že često pogledala čez uli-Co> ali pri Mrakovih so bila °kna dobro zagrnjena. Hote ‘dl nehote je morala potrpeti. !7a bi laže čakala, vzela je ko-sek in šla na trg kupit kaj ma-°ka, zajedno pa — in to je mm imenitneje — pobirat no-?ice. Srečavala je to in ono Zenieo svoje vrste, ki so rade P0Praševale in še rajši pripovedovale, poleg tega pa znale UlU kaj dodati iz svoje do-V^išljije, da jim novice niso de presuhe. Ali tudi z vsemi ^uharicami veljavnejše gospo-e ljubljanske je bila teta Brijta znana in z vsako je vede-a začeti pogovor.
Kaj gospa? Kaj gospodič-Ve’ vpraševala je, “ali so Zdrave? Ali so bile sinoči na ^tielišču? Ali so prišle pozno °mov? Kdo se kaj bliža naj-starejšiv Ali je bila gospa pri ^ajutrku dobre volje? Ali je tmela koga v mislih?”
„ lako in podobno je izpra-^evahi sedaj to, sedaj drugo in ^vedela vse, kar je želela. Pri-tedei domov je odložila košek
in zopet pogledala čez okno, toda pri Mrakovih je bilo še zmeraj vse zagrnjeno. Pogledala je na uro, kazala je že pol enajstih. Sedaj ni mogla več strpeti, pa je stari dekli hitro dala potrebna naročila zaradi obeda in zopet šla zdoma naravnost čez ulico k Mrakovim v prvo nadstropje. Najprej se je oglasila v kuhinji, in ko so ji rekli, da gospa še spi, kramljala je s kuharico in jo izpraševala, kdaj in kako so prišli gospoda domov, široko je razprla usta na smeh in zadovoljno kimala, ko ji je hišna pravila, kako sta bila gospod in gospa na vso moč dobre volje. Sedaj ni imela več miru in je šla v prednjo sobo. Tu je tiho odprla vrata in zvedavo pomolila glavo v temno spalnico.
“Kdo je?” oglasi se Klotilda v postelji.
“Jaz sem, jaz,” odgovori teta tiho, zapre vrata za seboj in hiti po prstih k postelji.
“Dobro jutro, draga Klotica moja!” pozdravi jo še zmiraj tiho, “ali sem te vzbudila? Ne bodi huda.”
“Dobro jutro, teta,” odzdravi ji bratranka, “zakaj naj bi bila huda; saj bedim že dalj časa, pa se mi nikakor ne da vstati. Po glavi mi kar šumi od sinočnje zabave, pa je tako neznano prijetno sanjati o lepih trentkih. Teta, bodite tako dobri in odgrnite zagrinjala, da vas vidim.”
Teta hitro skoči k oknu in odgrne težke zavese. Ravno je padala gosta megla in slabi žarki poznega jesenskega sobica so zasijali v sobo ter posvetili na razmetane spomine minule veselice na strelišču. Tu je ležalo belo krilo, tam je visela čez naslanjač dolga svilena obleka, po stoleh pa so ležale razne druge skrivnosti ženske oprave. Takisto je bilo po mizah in mizicah; tu je ležala ena rokavica, tam druga; tu si videl pahljačo iz slonove kosti, tam zlate zapestnice in drug lišp iz zlata in dragih kamenov, a videl si tudi tanki čipkasti robec, iz katerega je še zmeraj puhtela močna vonjava. Teta Brigita se je zadovoljnih oči ozirala po tem razkošnem neredu, ki ji je vzbujal spomin na minule čase; primaknila je stol k postelji svoje bratranke, ki se je tako lepo razvijala po njenih nazorih.
“No, kako pa je bilo?” vpraša jo nestrpno in se nekoliko nagne proti nji, da bi ji videla v očeh, ali ji kaj zamolči.
“Lepo je bilo, lepo!” vzklikne Mrakova gospa, ležeča v mehkih blazinah, in se tako bd srca nasmehne, da se ji kar oči zaiskre od sladkih spominov.
“S kom pa si kaj plesala?” vpraša jo zopet nepotrpežljiva zavodnica.
“S kom?” ponovi Klotilda, kakor bi se obotavljala povedati. “Kdo bi jih vse naštel? Najljubši so mi bili pač častniki; največ so se me držali Fuchs in Wolf, tista dva, ki sta v gledališču zmeraj skupaj na desni sti’ani, in nadporočnik Ahnenfels. Prihajali so tudi domači gospodje pome, ali ž njimi človek ne ve kaj početi, in bila sem vselej vesela, kadar so me zopet odvedli na moj sedež. Nič niso boljši od mojega Lovra; ako le zine. i takoj spoznaš, ali meri na '■ vatle ali tehta na funte.”
Teta Brigita ni mogla za-! tajiti zlobne radosti; razširila je usta na smeh in rekla;
(Dalje prihodnjič)
------o------
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 5S. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17ST5 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 1S900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH GRDINA, 6205-St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fu’ilerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O,
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — iv 1-3345
Človek se sam zastruplja
Strokovnjaki se zavzemajo za vestnejše nadzorstvo nad raznimi kemičnimi pripomočki.
Kakih sto .let je tega, kar so angleški zdravniki nadzorniki prvič zapečatili pipo iz vodnjaka v nekem londonskem predmestju in kmalu potem presenečeni ugotovili, da se je občutno znižalo število primerov kolere. Ob tem so ljudje spoznali, da je lahko tudi voda prav kot mnoge druge snovi vir okužbe. — Kljub napredku zdravstvene službe človek tudi v našem modernem času tako ali drugače nehote oku-žuje okolico, v kateri živi. Novi, mnogo bolj zapleteni in zato občutno bolj nevarni povzročitelji bolezni imajo zdaj eksotična imena, od nekdanjih pa jih loči to, da so nezaželeni stranski proizvodi splošnega tehničnega napredka.
Vzemimo primer iz ZDA, kjer ljudje zbirajo vse mogoče statistične podatke. Tako so ugotovili, da uvede ameriško gospodarstvo na tem ali onem področju vsako leto vsaj štiri sto novih kemičnih proizvodov, na primer za uničevanje mrčesa in zajedalcev, za odstranjevanje madežev s preprog in drugih tekstilnih izdelkov, za pomivanje posode ipd. V trenutku, ko ti pripomočki izpolnijo svojo nalogo in nehajo biti koristni, odhajajo v obliki odpadkov v zrak, ki ga človek vdihava, ter v vodo ali v hra-
no. Ti proizvodi, ki so odporni proti bakterijam, lahko prodre v rastline in v ribe ali pa okužijo zrak nad naseljem. V oblakih nad nekim ameriškim mestom so se nabrali v oblakih hlapi žveplenega dvokisa, zaradi katerega je zbolelo kakih 5,000, umrlo pa 18 ljudi. Seveda niso vsi ti proizvodi izrazito strupeni, vendar se posledice delovanja mnogih pokažejo v tej ali oni obliki, pa čeprav čez dvajset let. Dr. Heller z newyorskega inštituta za proučevanje raka je iz;-javil, da je 15 odstotkov te bolezni posledica škodljivih sestavin v človekovem stalnem okolju.
“Tehnologija je postregla človeku s številnimi kemičnimi pripomočki, ki pa jih je treba nadzorovati tudi drugod, ne le na kraju trenutne, očitno zelo koristne uporabe,” ugotavlja neki univerzitetni profesor. “Prej ko mogoče morata tehnologija in biologija delati skupaj, ker sicer zlahka nastopijo neprijetne posledice. Premalo previden človek lahko na primer z zapraševan-jem posevkov sprosti sile, ki potem ogrožajo tudi njega.”
Prebivalci nekaterih ameriških mest tožijo, da nebo nad njimi ni več tako sinje in da jih bolijo oči. V Los Angelesu
na primer izpuhti v zrak na leto okoli 12,500 škodljivih snovi, od tega štiri petine izpušnih plinov motornih vozil ip drugih naprav na naftni pogon. Strokovnjaki so povzročili raka na koži laboratorijskih podgan, ki so jih določen čas mazali s koncentratom iz industrijske megle. Izraziti primer škodljivosti industrijskih plinov je London, znan po svoji megli, ki se kot zvon povezne nad mestom in veter ne more odnesti oziroma razredčiti škodljivih plinov.
Razen zraka okužujejo brez nadzorstva in premalo prečiščeni uhajajoči industrijski plini pitno vodo in vsaj posredno tudi hrano. Mnoga kemična sredstva ohranjajo hrano svežo, preprečujejo izgubo vitaminov itd. Takih zaščitnih kemičnih pripomočkov je zdaj že kakih 4.000 in so večinoma neškodljivi oziroma vsaj trenutno se zaradi njih ne kažejo posledice na človeškem organizmu. Kronično uživanje teh snovi hkrati s hrano pa je že nekaj drugega. Nadzorni organi ameriške živilske industrije zahtevajo od tovarn, ki uporabljajo trenutno neškodljive snovi, tudi otipljive dokaze, da se niti po daljšem časovnem obdobju oziroma po dolgotrajni uporabi tako konservirane-ga živila ni bati posledic. To je seveda težko, ker niti najboljši laboratoriji še nimajo vseh potrebnih pripomočkov za takšno delo.
Po nekaterih podatkih so zastrupitve te vrste nevarne zlasti pri uporabi določenih proizvodov živilske industrije. Tako na primer Američani pijejo mleko krav, katerih krmi dodajajo živinorejci penicilin, ki ga je potem mogoče ugotoviti tudi v njihovem mleku. Nekateri dajejo penicilin neposredno v mleko, da bi si zagotovili dovoljenje zdravstvenih oblasti za prodajo na trgu. Penicilinska injekcija potem ne deluje pri ljudeh, ki stalno uživajo takšna živila. Razen tega bo treba vestno nadzora-vati tudi uporabo raznih kemičnih pripomočkov za zatiranje mrčesa, ker se posledice poznajo v organih ljudi, ki uživajo tako zaščitene rastline, sodijo zdravstveni strokovnjaki, ki nedvomno nimajo lahkega dela, saj se pokažejo posiledice šele čez čas, večina teh zaščitnih sredstev pa je starih le deset ali nekaj več let.
-------o-------
DIMNIK V PENZIJI
Čnpalna postaja v Kovinu, ki so jo zgradili pred 63 leti, je vse do nedavnega namakala bližnja polja.
Doikler ji je dajal pogonsko energijo preemog, so kurili pod velikim kotlom, nad katerim je bil visok dimnik, ki pa je doživel “upokojitev,” ko so napeljali elektriko. Iz njega se ne kadi več, ljudje ga označujejo kot upokojenca.
NEV ARN A ZABAVA — Prirodoslovec Gary Hartz seje spravil v živalskem vrtu v. Chicago v kletko, kjer'uta: bila dva štiri meseca stara tigrica m prav toliko star IginČ. Kot izgleda, se kar dobro zabavajo.
Bela koža še ni zadostno spričevalo
Vsak mesec sprejema oddelek južnoafriške Ivlade za rasno klasifikacijo sklepe, ki uničujejo prihodnost mnogih belih družin.	>
V	daljšem sestavku je dopisnik agencije Reuter iz Cape-towna z vrsto primerov pokazal, do kod sega južnoafriški rasizem.
V	večini primerov začnejo o-
tedni,” je dejal eden izmed advokatov dopisniku Reuterja, “sem naletel na primer, o katerem sodim, da bi ga marali v korist ne le črnih, temveč tudi belih ljudi v naši deželi nujno ob-
blasti na podlagi anonimnega javiti. Toda klienti so mi izrec-
pisma preiskovati rasni izvor kake družine ali rodbine, kije imela dotlej popolne državljanske pravice. Potem se lotijo akcije uslužbenci oddelka za rasno klasifikacijo. Pogosto pridejo v hi-
šo družine, ki jo je kdo ovadil, močju Capeto'wna kakih 50,000
‘primerov na skrajni meji.” To pomeni, da je tam 50,000 ljudi, ki za rasiste niso zadosti beli. Od tedaj naprej žive mnoge družine v strahu, da bodo lepega dne dobile poziv, naj se oglasijo pri pristojnih organih zaradi raziskovanja rasnega izvora.
Zahtevajo, da se zberejo vsi člani z otroki vred, jih zaslišujejo in preiskujejo, kdo so bili njihovi dedi, kakšne družabne navade imajo in s kom se družijo.
Potem preide preiskava na barvo in kakovost las, obliko oči in telesno rast. V drugih primerih vse te procedure ni, pač pa človek lahko lepega dne najde v domači pisemski skrinjici list papirja v uradni ovojnici. Na listu piše, da ta in ta človek ni več na spisku volivcev. V volil, nem imeniku so namreč samo imena belcev.
Nekateri izmed tistih, ki so jih nepričakovano izbrisali iz volilnih imenikov, so napravili samomor. Nekatere družine so se zaradi tega razkropile, druge pa zapustile državo. V vsakem primeru pa je doživel tisti, ki se mu je pripetilo kaj takega, to kvot naj večje ponižanje in hud udarec.
Če ti v tej deželi vzamejo status “belega človeka,” to pomeni, da lahko čez noč izgubiš zaposlitev, družbeni položaj, moža ali ženo, perspektive za prihodnost, nekaterih območjih pa celo pravico do življenja. Zakoni so namreč taki, da vse to opletajo z gosto mrežo. Cela vrsta zaposlitev je pristopna samo belcem, kraj, kjer sme človek stanovati, je odvisen od barve njegove kože, pa tudi od črte obrvi in vrste las, čeprav je koža bela. Seveda je tam prepovedana zakonska zveza med pripadniki različnih rasnih skupin.
Na prvi pogled je videti prav čudno, da o tem v javnosti ne govorijo dosti. To nam pa postane razumljivo, če upoštevamo, da večina ljudi, ki jih zadenejo taki ukrepi, ne mara javno razglašati svojih težav in problemov, ker bi imelo to še hujše posledice. Novi rasni klasifikaciji bi podvrgli vse njegove bližnje in daljne sorodnike. “Pred nekaj
.
no prepovedali, da bi prišlo kar koli v tisk.”
Pred dvema letoma, ko so časopisi prvikrat pisali o akcijah rasne klasifikacije, so pristojni organi sodili, da je samo na ob-
Spremenljiva teža
Vsak predmet ni enako težak kjerkoli na zemeljski obli. Vsak. do ve, da je predmet tem lažji, cim bolj se oddalji od Zemlje, vendar je različno težak tudi na zemeljskem ravniku in na tečajih, ker je naš planet sploščen in je torej predmet na ravniku bolj oddaljen od zemeljskega središča kot pa na tečajih.
Ladja, ki bi tehtala na tečaju 20,000 ton, bi bila na zemeljskem ravniku 30 ton lažja. Vendar to tako rekoč nič ne pomeni, ker je tudi vse drugo- sorazmerno iažje, na primer oceanska voda.
------o-------
ZA SLABE ŽIVCE
Na ženskih oddelkih angleških klinik za živčne bolezni so uvedli kozmetiko kot sestavni del zdravljenja.
Članice britanskega Rdečega križa delajo na klinikah kot maserke in sploh skrbijo za zunanjost pacientk, ki se počutijo mnogo bolje in je potem baje tudi zdravljenje uspešnejše, če se lahko osebno prepričajo o negovani zunanjosti.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258. Odprta za ogled vsako nedeljo popoldne.
(84)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 13:’>4 E. 55 St.	(x)
Stanovanje se odda
5 neopremljenih sob, zgoraj, se odda odraslim v St. Clairski naselbini. Kličite po 4. uri: 431-9488.	 (77)
Naprodaj v Euclidu
zidan bungalow s tremi spalnicami, polna klet. Prodaja lastnik. Pokličite po 5. uri popoldne IV 6-4511.	(78)
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA
V najem
5 sob in garaža se oddaje E. 72 St., južno od St. Clair i spodaj. Kličite EX 1-4566 10. in 8. zv.	___
Išče sobe
Vdova, mirna in čista, bi
Frank Valenčič ^k.®,e‘4 ™lie"
ki je izročil Bogu svojo blago dušo-
dne 19. aprila 1960
Že leto dni žalujemo, proti nebu pogledujemo,
Tam je sedaj sedež Tvoj,
Saj vsi pridemo za Teboj.
Ko sc v nebesih zopet snidemo, veselje naše veliko bo.
Ko bomo na veke združeni, radost nebeško vživali.
Žalujoči: y *
ANTONIA, soproga OTROCI, SORODNIKI
Cleveland, O., 19. aprila 1961.
Soba se odda
I v najem starejši ženski, si lahk | tudi kuha. na 954 East 228 St. — Pokličite RE 1-5677.	(79)
Hiša naprodaj
6-sobna hiša v fari sv. Fran čiška, plinski furnez, garaža. C) glasite se na 7411 Myron Ave.
—•(19. 21, 27 apr;
Stanovanje se odda
Pet-sobno neopremljeno stan j vanje se odda na 7605 Superioi j Ave. Za pojasnila pokličite Wi: 2-7405.	—(79)

ČS Karel Mauser:
i
LJUDJE POD BIČEM
1. del
i
s
I
I

Skušal se je nasmehniti.
“Kaj je bilo s človekom, ki te je izdal?”
“Umrl je. Na skrivaj se je najedel in je umrl za grižo. Videl sem ga mrtvega in ga nisem preklel. Takrat je bil lačen.”
Silvine roke so se tresle.
“Težko so grešili tisti, ki so se spozabili v času, ko si ti trpel. Tudi Marijina mati. Vidim njen greh in me je groza.”
Sedela je nepremično in gledala vanj.
“Nisem bil sam. Ko bi bil sam, bi vsem odpustil. Najtežje je, ker mrtvi ne morajo odpuščati. Da, zavoljo mrtvih je greh velik. Toda Marija je lep otrok, čist in dober. Tako dobre oči ima.”
Zalarjeve oči so strmele v steno.
“Kaj bi naredil, ko bi ti pokazala žensko, ki je padla?”
Silva se je naslonila na mizo.
“Tuja mi je, kaj naj bi ji rekel?”
V Silvinem srcu so besede u-rejene, toda kakor da je grlo zakleto. Ne more razodeti greha na ta sveti večer, ne more umazati praznikov, ki so se pričeli.
Besede v srcu so zmedene, plašno se porivajo nazaj in Silva čuti pot med lasmi.
“Bič je odnehal in rablji so minili. Nocoj bi rad obiskal vse, ki sem jih spoznal za bodečo žico, žive n mrtve in z rokami bi presipal pepel tistih, ki so jih sežgali. Morda je njih zadnja misel vsaj živa v pepelu. Velikokrat sem mislil, kako so nekateri ljudje veliki, toda v Dachau-u sem spoznal, da so vsi majhni, tako majhni, da je iz slehernega komaj za drobno žaro pepela. Dobro, da niso mogli sežgati ideje, misli, hrepenenja, duše, v katero moreš skriti ves svet, z vso lepoto, ves dom s hišo in z gmajnami, Silva, sem takrat poklical vase in sem te nosil na tisočkrat prekleti in tisočkrat žegnani zemlji s seboj, v kamno-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN
North side. Good location. Excellent business. Priced for quick sale. DE. 7-9443.	(79)
DRY CLEANING PLANT Mod., fast service. New eqpt. Ideal loc., western sub. Gd. oppty. for driver with cleaning rte. Will sell all or part. Low down pymt. Bal. 5 yrs. RO. 3-1360.	(78)
REAL ESTATE FOR SALE
ISLAND LAKE
5 Rm. cust. built ranch. Lge. lot, nr. lake. Rec. rm., IVt car gar. Low taxes. $17,500.
T. H. WILLIS
CE 6-4086	NE 1-7828
(77)
MT. PROSPECT
3	Bdrm. brick bi-level, attached 2
car brick gar. 2 baths, carpt. in Liv. rm. and din. rm. Large kit. 82’xl22’ lot. $24,700. 226 Hatlen Ave. HEmp-stead 9-0723.	(78)
VILLA PARK — OWNER.
4	years brick ranch. Attached gar-
age. 2 bedrooms, plastered. Oak floors, cabinet kitchen and utility room, vanity bath. $16,800. TE. 4-6474.	(78)
PROSPECT HEIGHTS — BRICK RANCH
lOtfe’ liv, rm., sep. din. L., kit. built-in oven/range, 2 bdrms., lOOx 300’ cor. lot. By owner. $17,250. CL. 5-4742.	(78)
lorn in v ure, v katerih sem mogel misliti kot človek.”
Zalar se je razgrel.
Silva je pustila, da so ji solze pritekle do ust. Zdelo se ji je, da jih ne sme obrisati. Ni se branila, ko jih je Viktor obrisal z dlanjo.
“Ne govoriva več o tem. Težko mi je zavoljo tebe.” Zadržala je Zalarjevo roko. Poljubila mu jo je, preden jo je izmaknil.
“Neumnica, saj nisem škof.”
Potlej ji je z obema rokama obrisal oči in ji nalil čaja.
“Pij in pozabi, kar sem govoril. Na sveti večer ne smeš biti žalostna.”
Trudno se mu je nasmehnila.
Vzdignila sta se ko j po zvenenju. Viktor je zaklenil duri. Zunaj je bilo mrzlo, sneg je škripal. Noč je bila tako jasna, da so se gore razločno videle.
“Vidiš, takih noči ni nikjer. Ce zaprem oči, vidim pred seboj vse kakor pri belem dnevu. V tujini z odprtimi očmi nisem videl ničesar.”
Trdo jo je stisnil za roko.
“Nocoj sem neumen, ne bodi huda.”
Cerkev je bila nabito polna, ko je gospod župnik Vaclav stopil iz žagrada. Viktor je pritisnil na tipke. Slepi Tonej je gonil meh in rožni venec, ki ga je držal v desnici, je opletal po rjavkasti deski. Note v Silvini roki so se tresle.
Orgle so zabučale, šumenje je oplazilo mrzle stene, se umirilo, Viktor je igral melodijo, Obra-mov Fronc je nastavil lok na gosli.
Taka muzika je v Podbrezjah samo na velike praznike.
Silvi so se meglile oči. Pela je, slišala gosli, ki so kakor jokale s kora, toda njeno srce je bilo kakor iztrgano iz nje na tleh in se plazilo proti Viktorju, ki je sedel na klopi in igral.
Da bi preklical svojo sodbo, da bi odpustil in pozabil, kar je bilo.
Ko je pela solo, se je Viktor obrnil, in se nasmehnil. Z rosnimi očmi je strmela vanj.
Vračala sta se tiho. Šele pred
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Mary Šega
ki je preminula dne 19. aprila 1960
Truplo Tvoje pod gomilo že počiva leto dni, duša Tvoja pa raduje se v srečni večnosti.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v kraju tam — nad zvezdami! Žalujoči ostali:
JOHN ŠEGA, soprog MARY PETRICH, ZOFI PETRICH, hčerki
TONY, JOHN in LENART, sinovi
ZETI, VNUKI in OSTALO SORODSTVO Barberton, O., 19. aprila 1961.
Kočarjem je Viktor izpustil njeno roko.
“Tako lepo mi ni bilo še nikoli, Silva.”
“Tudi meni ne.”
Do šole nista spregovorila več besede. Viktor je znova poiskal njeno roko. Silva mu je ni izmaknila.
Pred vrati sta se poslovila. Silva je stopila v predsobo, toda vrat ni zaprla, dokler ni slišala, da je Viktor zaklenil za seboj.
Legla je koj, zakaj bila je u-trujena, toda zaspati ni mogla.
“Nov greh delam,” je obstal strah pred posteljo. Z zamolčanim grehom sprejemam njegovo ljubezen. Že obsojena se obnašam kakor čista.”
Misli so bile jasne, toda srce se jih je otepalo.. “Samo čez praznike bom uživala, kar mi bo naklonil. Potlej bom pričela staro življenje. Samo prijatelja si bova, dobra znanca. Nič več.” Srce se ji je z vso silo oklepalo sladkosti, ki je vrela iz razodete ljubezni.
Toda misel je bila mrzla kot kamen izpod ledenika,-“Zakaj varaš njega in sebe? Nekoč boš morala povedati.” “Vse bom povedala, do pike vse. Toda zakaj bi ne pila od sreče, ki se mi ponuja? Še dovolj bo bridkosti, še dovolj samote.”
Sirce se je upiralo pameti, toda misli so prevpile poslednjo voljo, ki se je še oklepala upanja.
Silva je vekala. Na samo sveto noč, ko je Viktor mirno spal in se v sanjah veselil sreče, da se je razodel in odprl pot.
Do jutra je mraz na zunanja okna naslikal ledene rože. Zjutraj Silva ni videla na dvorišče. Trudna je pristavila mleko za zajtrk.
Viktor je moral še spati, zakaj nobenega koraka ni bili slišati. Zajtrkovala je sama.
»Ji »S*.	»S«
Na Štefanovo sta prišla Andrej in Anica. Silva jih je bila na moč vesela. Koj je poklicala še Viktorja.
Andrej je prišel precej z besedo do dan. “Na ohcet sva prišla vabit. Za svete Tri Kralje. Vaju bi kar težko pogrešil. Mislim, da mi ne bosta odrekla.” Anici je bilo nerodno. Ni mogla skriti rdečice.
Silvo je novica zadela, čeprav jo je pričakovala. Vendar je povabilo sprejela. Tudi Viktor. Že zavoljo Silve.
Gosta sta se na večer vrnila. Silva in Viktor sta ju spremila do Podnarta. Nazaj grede nista šla po bližnjici. Časa sta imela dovolj in pot je lepša naokrog.
Silva ni vedela, kako bi načela pogovor. Čutila je, da ne
more mimo tega, kar je zvedela, toda bala se je, da bi Žalar z odkrito besedo ne prišel na dan. Kaj mu reče, če se do krajo izpove. Ljubezni ne more tajiti, resnice povedati mu zdaj še ne upa.
“Andrej je prav storil,” je prvi dregnil Viktor. “Človekovo življenje brez skrbi je tako na moč plitvo, da se bojim misliti nanj. Bolj sem se cenil v taborišču, kjer si vsak dan s smrtjo hodil vštric, kakor sedaj, ko mi dnevi teko v brezskrbnosti. Živiš in skoraj ne veš, da živiš. Družina te priklene na dom, skrbi se gromadijo in kak dan imaš dovolj posla, da jih zmaguješ. Bridke ure so zato, da čakaš na vesele, da ne opešaš za bridke. Andreju ne bo žal.”
“Anica je dobro dekle in dovolj staro, da bo Andreja lahko razumela. Tih je, nič vihravega ni v njem, dober in rad ima otroke.”
Silva ni hotela več reči. Pa je imela že na jeziku, da je tudi njo že prosil. Radovedna je bila,
kaj bi Viktor rekel na to.
Tudi meni se bodo stekla leta. Moral bom najti pristan. Dovolj sem se onegavil po svetu.
Žalar je odkrito meril na Silvo.
“Še imaš čas. Moški ne ostarijo hitro.”
Silva noče po Viktorjevi poti.
Čutil je; da ji pogovor o tem ni ljub. Zamračil se mu je o-braz in do Grma skoraj nista rekla besede.
Šele, kot sta šla proti šoli, je nenadoma rekla Silva:
Marsikdaj bi nekatere manj spoštovali, ko bi poznali njihovo življenje tudi v skritih urah. So ljudje, pred katerimi se odkriješ na cesti. Ko jih spoznaš, bi jim pljunil v obraz in jih najraje slep srečaval. Mar ni res?”
“Res, toda kakšno zvezo naj ima to s tem, kar sva govorila?”
“Nobene, toda spomnila sem se samo te misli. Zakaj bi je ne povedala na glas?”
Žalar je začudeno strmel vanjo. Večerjala sta tiše kakor
Vse trajno kodranje
SAMO ENA CENA
Izberite od
COLD WAVES •
465
1 ▼fill
najbnljiih
MACHINELESS • MACHINE
vključiv&i umivanje laa kodranje in rezanje laa Garantirano
Reg. $10 do $25
NajboljSi lieenzlrani operatorji Posebna raztopina za težke lase
Izberite si iz naše velike. nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja!
406 Euclid, drugo nadstropje. SIJ 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu
z samo eno ceno.
ANDRE DUVAL
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.l'J002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: .............................
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

MODERN PESJAK — Harold Kyser v Austintovon, Ohio, je izdelal iz umetnega materiala, ki ga uporabljajo za konico letal z nadzvočno brzino,pasjo hišico, kot jo kaže slika.
po navadi. Kakor da tehtata besede. Silvi je bilo žal, da je izrekla besede, ki so Žalarja začudile. Mogoče jih je napak razumel, morda celo nase obr-
nil. Toda ni imela moči, da bi jih zdaj razložila. Nekoč se bo spomnil na to, kar je rekla danes.
(Dalje prihodnjič)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z.a prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
MDY K06EVM in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ Ijuboznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
IP
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglost!.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi elan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ !
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.



1887
1961
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po 6-tedenski bolezni v St. Alexis bolnišnici večkrat previden s sv. zakramenti izročil Bogu blago dušo, dne 15. marca 1961, naš oče in stari oče
ANTON ŽELEZNIK
Po pogrebni sv. maši v cerkvi sv. Lovrenca smo telo izročili materi zemlji dne 18. marca na Kalvarija pokopališču.
Blagi naš oče je bil doma iz vasi Straški hrib, fara Boštajn na Dolenjskem.
Z veliko hvaležnostjo se zahvalimo vsem, ki so blagega očeta obiskovali v bolnišnici, ga tolažili in molili za zdravje.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega očeta.
Hvala vsem, ki so ob krsti položili krasne vence in šopke ter tako lepo ozaljšali njegovi zadnji dom na zemlji.
Prav iskrena hvala Rt. Rev. Msgr. Omanu za opravljene ganljive pogrebne obrede.
Hvala Father Slapšaku in Father Cimpermanu za asistenco pri sv. pogrebni maši. Hvala Father Slapšaku za spremstvo do groba.	j
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili, molili za njegovo dušo in jo priporočali božji milosti.
Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili do groba.
Hvala Father Slapšaku in Father Cimpermanu za molitve ob krsti.
Hvala članom dr. sv. Imena za molitve sv. rožnega venca. Hvala veteranom Post No. 553 in Knights of Columbus za molitve ob krsti.
Hvala vsem, ki so dali na dan pogreba brezplačno avtomobile na razpolago.
Hvala Louis Ferfolia pog. zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in naklonjenost.
In Vi, naš dobri in nepozabni oče! Kako ste žalovali za mamo, ki so umrli pred štirimi leti. Sedaj sta združena na Kalvariji in združena so Vajini duši v nebeškem raju. Saj ste Vi in mama tako lepo katoliško živela. Naju ste vedno učili: Ne P°; zabite Boga in Bog ne bo vaju zapustil. Veseli ste bili vnuka, ki sedaj študira v St. Mary’s Seminary. Prosiva Vas in mamo, prosita Boga, da bi dopolnil 'učenje in dosegel čast oltarja. Prosite tudi za nas, da bi tako živeli, da kadar se še mi ločimo iz sveta, da se združimo z Vama V nebeškem raju. Počivajte mirno v Ameriški zemlji in na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
ANTON, sin
MARY, por. HARVAN, hči VNUKI, VNUKINJE, SORODNIKI
Cleveland, O.. 19. aprila 1961.