Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 14.
JOLIET, ILLINOIS. 12. JANUARJA 191?
LETNIK XXYI
Jugozapadno od Rige zopet Ijuti boji
Rusi zopet pridobili otok Glavdom, a Nemci odbili druge številne napade.
NADALJNJI BOJI V RIMUNIJL

Zrakoplovci delavni na francoski in italijanski fronti.
Rim, 8. jan. — Naše topništvo je krepko protinapadalo sovražne baterije ob celi fronti. Na trentinski fronti je bilo razgledovanje s spopadi v zraku. V soboto zvečer je italijanski zrakoplov letel čez Trst in se vrnil ob brežini. Bombe so bile spuščene na / postajo v Nabrežini ter v okrožju hribov Kverčet in Grmada. Zrakoplov se je vrnil varno vkljub silnemu streljanju po sovražnih baterijah.
Zrakoplovci delavni.
Rim, 9. jan. — V nedeljo zvečer so se mali sovražni oddelki bližali našim postojankam na Griču 208 na Krasu, ■i so bili prepodeni po našem streljanju.
Včeraj so bili topniški boji s pre-stanki ob celi fronti. Naše baterije so motile delavnost sovražnih delajo-čih skupin in bombardirale sovražne obrambne linije v ozadju.
Sorražni zrakoplovi so poskušali več napadov na naše ozemlje. Bili so prepodeni po naših obrambnih baterijah in zasledovani po naših zrako-plovcih.
Eden naših zrakoplovskih oddelkov je uspešno bombardiral vojaške predmete v Rihenbergu, Sv. Danielu in Kobdilju, v dolini Branice (pritoka Ipave). Ko so utekli sovražnemu o-brambnemu streljanju in odbili vse napade po sdvražnih rzakoplovih, so se naši stroji vrnili varno v svoja opira-lišča.
Makedonska fronta.
Berlin, 8. jan. — Med Ohridskim in Presbajskim jezerom je močan sovražen razgledni oddelek podjel napad, a >ii pridobil nobenega uspeha.
Rumunska fronta.
Berlin, 8. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Fronta nadvojvode Jožefa: Vkljub snežnemu viharju in hudemu ■nrazu smo potisnili sovražnika med Putno in Ojtuzom dalje nazaj.
Armadna skupina feldmaršala von
Mackensena: Dan 7. jan. je prinesel deveti armadi nadaljnji uspeh, zlasti zmagovitim nemškim in avstro-ogr-skim četam pod generaloma Krafft von Dellmenfingenom in von Morge-nom. Vrgle so Rumune in Ruse iz močno utrjenega glavnega prelaza O-dobešti v Putensko dolino.
Dalje proti jugu je bila postojanka Milcovu, ustanovljena v oktobru in branjena trdovratno, osvojena z naskokom in v spopadu od moža do moža. Zasledovali smo sovražnika neprestano in jnu nismo dali časa, da bi se zbral v svoji drugi liniji ob vodotoku med Fokšani in Jaresteo. Tudi ta postojanka je bila predrta, gnali smo sovražnika pred seboj in predrli čez železnico iz Fokšanov ,v Boloteste.
Davi smo osvojili Fokšane, ujeli 3,-910 mož ter uplenili 3 topove in več strojnih pušek. Poražene Ruse zasledujemo.
Novi važni uspehi.
Berlin, 9. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Današnje vojno poročilo se glasi:
"Fronta nadvojvode Jožefa: Sovražnik se brani trdovratno po dolinah, držečih iz Bereškega gorovja v Moldavsko ravnino. •
"Vkljub neugodnemu vremenu in težavnemu terenu potiskajo naše čete sovražnika korak za korakom in dan za dnem nazaj. Včeraj smo naskočili nekaj nadaljnjih močno utrjenih, z žičnimi zamoti zavarovanih postojank na obeh straneh Kasinske in Sušičine doline.
"Armada generala von Mackensena: Pridobljene uspehe v prid obračajoč, so čete nemških zaveznikov prodirale dalje proti severu, porazile sovražno zadnjo stražo in dospele do reke Put-ne, na katere onostranskem bregu se je sovražnik ustanovil v novi postojanki.
' Na obeh straneh Fundenija so bili Rusi potisnjeni nazaj do linije Cran-geni-Nanes'ti. Galreaska je bila vzeta z naskokom in obdržana proti silnim ponočnim napadom.
"Dosedaj dovedeni plen znaša 99 častnikov, 5,400 mož, 10 strojnih pu-i šek in 3 topove."
Položaj vobče neizpremenjen.
Berlin, 10. jan. (Brezžično v Šay-ville.) — Veliki glavni stan je nocoj objavil sledeče poročilo:
"Na zapadnem bojnem torišču ži-
vahnejši topniški boj severno od reke Ancre.
"Položaj na rumunskem bojišču je vobče neizpremenjen."
Ruska fronta.
Petrograd, črez London, 8. ^jan. — Zapadna (ruska) fronta: Naši oddelki so osvojili neko vas v soseščini severo-zapadnega vogala Tirulske močvare. Po trdovratni borbi smo zavzeli sovražne okope severno od vasi Kajn-zem, in južno od zapadnega konca Babitskega jezera smo dobili v naše roke nekaj ujetnikov, strojnih pušek, okopnih možnarjev in eno. težko baterijo. Vsi ljuti protinapadi po sovražniku so bili odbiti.	^
V bitki južno od Babitskega jezera, ki se je začela v soboto, smo uplenili 16 topov in ujeli kakih 800 mož.
Naši zrakoplovci so spuščali bombe na Kovel in v vas Goloby jugovzhodno od Kovela, na postajo Zabloce, za-padno od mesta Brody, in na vasico Jasenov, jugozapadno od mesta Brody.
Po topniški pripravi je sovražna stot nija dvakrat poskušala ofenzivo proti našim oddelkom vzhodno od Porhelni-kov, severno od Zborova, a vsakikrat je bil napad ustavljen po našem streljanju.
Zvečer v nedeljo so Nemci podjeli napad s plinom na odsek v okraju vasi Novo-Sclki, Sojec in Krovo, v katere so spustili tri plinove vale, in obenem so bombardirali naše zakope s topovi in minskimi metalnicami. Napad je bil pričakovan in smo se zavarovali proti njemu o pravem času. Po za^ijem plinovem valu se je sovražnik pojavil v kolonah. Takoj je bil pognan nazaj v svoje zakope.
Rusi napadajo.
Berlin (brezžično v Sayville), 9. jan. — Fronta princa Leopolda: Jasno vre me je zelo pospeševalo delavnost topništva.
Novi sovražni napadi na obeh straneh reke Aa so bili popolnoma odbiti. Ponočni napadi po ruskih o*3delkih med Friedrichstadtom in železnico Mi-tava-Olaj so bili brez uspeha.
Rusom se je med hudim snežnim viharjem posrečilo zopet pridobiti mali otok Glavdom, severn6 od Iljuksta, ki ga je bil sovražnik osvojil dne .4. jan. Vsi poskusi sovražnikovi, prodreti na zapadni breg Dvine, so se izjalovili.
Jugozapadno od Rige.
Berlin, 10. jan. (Brezžično v Sayville.) — Veliki glavni stan poroča o novih ruskih mnoštvenih napadih jugozapadno od Rige, a vsi so se izjalovili. Poročilo se glasi:
"Močni ruski napadi jugozapadno od Rige in številni sunki manjših oddelkov vojakov med brežino in Naro-škim jezerom so se izjalovili in niso
prinesli sovražniku najmanjšega uspeha."
Francoska fronta.
Pariz, 8. jan. — Na desnem bregu reke Meuse je bilo topništvo delavno v okraju ob vznožju Meuških gričev. Naše baterije so pogubonosno obstreljevale nemške organizacije ob reki Woevre in Bois-Des-Chevaliers. Dan je bil razmeroma miren na ostali fronti.
Na celi fronti ob Yseri je bila velika topniška delavnost na obgh straneh, zlasti okrog Dixmuda in Steenstraeta.
Berlin^, jan. — Po uspešnih spopadih v zrJku in po streljanju naših o-brambnih topov je sovražnik izgubil šest zrakoplovov.
Topniški boji.
Berlin, 9. jan. — Ker je jasno vreme dopuščalo opazovanje, je bilo topniško streljanje na dolgo daljavo na obeh straneh živahno na mnogih točkah.
, Trepov podal ostavko.
London, 10. jan. (2:07 zj.) — Po ravnokar iz Petrograda dospeli brzojavki je Aleksander Trepov, ruski ministrski predsednik, izročil carju svojo ostavko.
Važne izjave pričakovati.
Amsterdam, 9. jan. (Črez London.)
"Tij(V;' je baje izvedel iz Berlina, da bo državni kancelar dr. von Bethmann Hollweg, kakor je pričakovati, sredi tega meseca priobčil važno izjavo.
Brž ko bode odgovor na mirovno noto predsednika VVilsona znan, bo menda kancelar v državnem zboru dalje razpravljal vedenje Nemčije. Nemška vlada baje namerava nadalje, "o-brniti se na tiste nevtralne vlasti, ki priporočajo mirovne predloge g. Wil-sona".
R imunski begunci umirajo.

4
Odgovor zaveznikov na Wilsonovo noto.
V Beli hiši mislijo, da pride v dveh mesecih do zaželene mirovne konference.
ITALIJI OBLJUBLJEN TRST.
In dalmatinska brežina tudi obljubljena za večjo udeležbo v vojni.
Washington, D. C., 10. jan. — Iz vira, ki izhaja naravnost od francoske vlade, prihaja v sedanjih okoliščinah nekoliko čudna vest, da se vojskujoče se vlasti v šestdesetih dneh snidejo h konferenci v posvetovanje o možnosti skorajšnjega sklepa miru. Ob istem času so baje osebnosti, ki so v zvezi z ostSlimi ententinimi vladami, izrazile slična mnenja. S tem se da tolmačiti pač tudi v Beli hiši vladajoči optimizem, ki pokazuje na hitrejše dokončanje vojne, nego se je sploh mislilo.
V Wilsonovih rokah.
Pozno popoldne je postalo znano, da se nahaja posnetek zavezniškega odgovora na mirovno noto predsednikovo že v rokah g. Wilsona in da u-tegne nota lama, ki je bila danes izročena poslaniku Sharpu v Parizu, dospeti v državni urad jutri. Prejkone bode objavljena šele v dveh dneh, menda iz Londona.
Po njegovi želji.
Na vsak način lahko rečemo, da se po vtisku, ki ga ae dobi! predsednik, .položaj' polajjoni a razvija	miru
*irt
Berlin, 9. jan. (Brezžično v Say-'~ ville.) — Na tisoče rumunskih beguncev umira na cestah v Besarabiji. Ru-munijo je doletela ista' usoda kakor Srbijo. Po odredbi ruske vlade ne smejo rumunski begunci ostati v Besarabiji, ampak morajo dalje proti vzhodu. Železnice pa prevažajo samo vojaštvo in begunci so torej prisiljeni, Odhajati dalje peš, ker nimajo niti vozov, niti konj. Po slabih cestah umira ob strašnem mrazu na tisoče žensk, o-trok in starcev. Vse moške v starosti od 16 do 60 let pridržujejo ruska obla-stva za vojno službo.
Ultimatum.
UUT CONSTRUCTED OF SKIS BY f)USTfSlftN SOLDIERS IN CRRPRTHIRHS
'"'Milu li»
I'M
AMHorlullon.
KOLIBA, ZGRAJENA IZ SKIJEV PO AVSTRIJSKIH VOJAKIH V KARPATIH.
1'i'ejkonc nikjer v veliki vojni ni bistroumnost vojakov pozimi huje preizkušena, nego v Karpatih, kjer so vremenske razmere okrajno ostre ob tem lctn^pi času. Karpati so glasoviti glede svojih snežnih viharjev in zame-tov> z nizkimi temperaturami, dostikrat pod ničlo. Cest in poti je malo in so daleč narazen, in steze čez gorovje so dejansko neprehodne v tem času. Vojakom vojskujočih se armad prede huda za zavetja, katerih si izkušajo "»Praviti na vse mogoče načine, kadar niso v boju. Skupina avstrijskih vojakov, ki jo kaže slika, je zgradila za-vetišie ali kolibo s svojimi skiji kot strešno ogredje.
Pirej, 9. jan. — Poslanci ententinih zaveznikov so izročili danes grški vladi ultimatum, po katerem mora Grška v 48. urah izpolniti vse zahteve, ki so jih stavile dne 31. dec. Francija, Anglija in Rusija.
Britanske izgube.
London, 9. jan. — Skupne britanske izgube na častnikih izza početka vojne do dne 1. dec. 1916 znašajo 53,122. Od tega števila jih je bilo 15,696 usmrče-nih, 33,970 ranjenih, in pogrešanih je 3,456.
Španska novica.
Madrid, 9. jan. — Grof Romanones, izza decembra 1913 španski prvi minister, je danes izročil kralju Alfonzu svojo ostavko.
Washington osušen.
Washington, D. C., 9. jan. — Shep-pardov nasvet zakona, ki prepoveduje prodajo opojnih pijač v distriktu Columbia, a dovoljuje uvoz za osebno porabo v malih množinah, je bil danes v senatu sprejet s 55 proti 32 glasovom, ko je bil poprej odklonjen predlog, predložiti vprašanje v obliki referenduma prebivavcem distrikta v glasovanje.
Zakon zadobi veljavo z dnem 1. novembra in določa, da se smejo alkoholne pijače prodajati in rabiti samo v znanstvene, zdravstvene, mehanične in slične svrlie.
Od mehiške meje.
San Antonio ,Tex., 10,
— V
i jan
armadi nad 150,000 miličarjev in regularnih vojakov se je pripetilo samo 274 smrtnih slučajev v zadnjih sedmih mesecih.
Thaw zopet obtožen.
New York, 9. jan. — Harry K. Thaw je bil danes po veliki poroti obtožen nekega "napada" na Fred Gruneka, vi-sokošolca v Kansas City.
ložriost, pospešiti stvar v toliko, da utegne posredovati izmeno mirovnih
pogojev. Čeprav v diplomatskih ali vladnih krogih ne pričakujejo, da se da miroena konferenca uresničiti samo po izmeni tistih not, ki se naznanijo svetu, vendar mislijo, — ali po pravici ali krivici, pustimo nedoločeno, — da bo zavezniški odgovor nanovo spravil naprej mirovno gibanje in omogoqil sestanek konference še' pred začetkom nove vojaške kampanje.
Odgovor "ultrasenzačen".
Pariz, 10. jan. — Marceli Matin, znan časnikar, je odgovoren za poročilo, da bo odgovor entente na mirovno noto predsednika Wilsona "ultrasenzačen" in objavljen v kratkem. Odgovor obsega kakih 1,500 besed.
Italiji dana poroštva.
Washington, D. C., 10. jan. — Italiji so dali ententini zavezniki v poplačilo za večjo udeležbo v evropski vojni, zlasti na balkanskem bojnem torišču, sledeča poroštva:
1. Posest avstrijske provincije (?) Trst na čelu Jadranskega morja, ki jo je Avstrija odvzela Italiji pred petdesetimi leti (?).
<- 2. Posest južne Albanije, vštevši lu-ko Valono, ki jo zdaj obdržuje italijanska vojaška ekspedicija.
3. Morski obmejek ali rob Dalmacije, tako dja se odvzame Avstriji vsa obrežna črta.
V svrho, da dobi ta poroštva, je Italija obljubila, postaviti "prav veliko število vojakov" na razpolaganje en-tentinim zaveznikom. Kolikor kažejo tu prejeta zaupna poročila, je italijan-
da bo imel g. Wilson nadaljnjo pri- ska velika .ekspedicija nameoj/>^jpisri- -i
Vsem za pogun proti »verj in vzhodu od solunske fronte.
Sumničenja.
Washington, D. C., 8. jan. — V več-urnem zasliševanju je Thomas W. Lawson iz Bostona vztrajal pri odklonitvi, navesti končno veljavnih dokazov za govorico, da je Wall Street skozi neki "leak" (razpoka) izvedel o mirovni noti predsednikovi pred njeno objavo in da je gotova skupina finančnikov obrnila to vednost v svoj prid in nekaj milijonov "zaslužila". Vroča razprava, ki se je vršila pred zborničnim odsekom za pravila, je spravila na dan samo nebroj sumničenj.
Preiskava?
Washington, D. C., 10. jan. — Po dveurni izvrševalni seji se je danes pozno popoldne zbornični odsek za pravila odgodil do jutri, ne da bi bil končno veljavno odločil o Woodovi resoluciji, ki zahteva preiskavo namišljene zlorabe mirovne note.
Proti Tom Lawsonu.
Dasi priporoča večina demokratskih članov odseka pretrganje razprav in neugodno poročanje resolucije, vendar je bil imenovan pododsek, ki ima izdelati načrt obtožbe zaradi preziranja, katero mislijo podati proti Thomas W. Lawsonu. Obtožba pa se menda predloži zbornici samo potem, če bostonski finančnik ne bo hotel imenovati imen v zvezi z omenjenimi govoricami in sumničenji.
Buffalo Bill mrtev.
Denver, Col., 10. jan. — Col. William Frederick Cody (Buffalo Bill) je v tukajšnjem domu svoje sestre danes opoldne umrl.
Col. Cody je bil eden najslikovitej-ših značajev ameriških. Bil je pionir omike na zapadu, lovec, skaut, vojak, šerif, ranchman, gledališki igralec in imetnik glasovitega cirkusa, ki se je kazal tudi v Evropi.
Rojen je bil Col. Cody v Iovvi 26. febr. 1846.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Ainer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja.
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, tei vse^države in vse. dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
Policijski načelnik aretiran.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom Chicago, 111., 9. jan. — Chicaški po-1 kolikorkoli kdo želi poslati, od naj-
licijski načelnik Charles C. Healey je bil prijet snoči pod peterimi obtožbami zaroti* in podkupnosti. Aretacija
manjše (5 kron^ vsote do tisočev kron. lirezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo
je bila izvršena, ko je državni pravd-. v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirnik Hoy ne poprej nepričakovano pri-1 ne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošel v urad "Tom" Costella, namišlje- šta zopet poslovala.
bega kolcktorja podkupnin, ter je dal zadnjega in še tri.druge osumljene n-. radnike prijeti.
Schuettler naslednik Healeyev.
Chicago, 111., 11. jan. — Herman F. Schuettler, dolgoletni pomožni policijski načelnik, je bil imenovan po županu Thompsonu policijskim načelnikom in naslednikom aretiranega Hea-leya.
Smrtna kosa v stari domovini.
Dne 2. dec. 1916 je umrl v Ljubljani uinirovljeni deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Frančišek Leveč, rojen 4. jul. 1846.
Dne 4. dec. je umrl v Ljubljani dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v p. Franc llubad, rojen 28. jan. 1849.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 krou sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 | 100 K za.. .$ 13.50 25 K za...$3.75 | 1000 K za...$135.00 50 K za.. .$7.00 | 5000 K za.. .$675.00
Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
[f 11
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 10. jan. -— V nedeljo smo lahko gledali na odru Sternove dvorane popoldne ali zvečer Meškovo "Mater", kakor smo na kratko že poročali. Veseli nas, da smo igro videli, kajti že davno smo želeli, da spoznamo Meška tudi kot igropisca. Kot pesnika in pripovednika smo ga poznali in cenili še v stari domovini, a kot igro-pisec je nastopil, ko smo bivali mi že v Ameriki; od tega je že nekaj let. Me-škova najbolj znana igrokaza sta "Na smrt obsojeni" in "Mati"; prvi je bil izdan leta 1907, ko so tudi prvikrat igrali v Ljubljani njegovo dramo "Mati". O Meškovi "Materi" je pisal neki starokrajski kritik med drugim sledeče: "Ksaver Meško je mehka, sanjava duša, ki išče povsod ljubezni, velike in tople, a je ne more najti nikjer. Tudi glavna misel njegove 'Matere' je ljubezen, in sicer ona do domovine, ki mora vzplamteti v vsakem srcu v tak ogenj, da so vse druge ljubezni v primeri z njo le zublji, ki se ogrevajo ob nji in rede od nje. Kdor izgubi ljubezen do domovine, ta izgubi svojo opo ro in tla pod seboj, da pade." — Dejanje se vrši v Strelčevi vili ob večjem trgu na Slovenskem. Gospo Strel-čevo, inženirjevo vdovo, ki ima tri la stne otroke Milana, Ivana in Tinko ter rejenko Silvo, je predstavljala gdčna. Ana Mutz tako, da smo z ozi rom na njeno mladost morali biti zadovoljni. — Milana, ki je umetnik-sli-kar in se je izneveril očetovim in ma terinim nazorom o dolžnosti glede domovinske ljubezni ter se odtujil domo ▼ini, nam je prav imenitno predstavljal g. Martin Rakar, prvak vseh dile-tantov v "Triglavu" in obenem izbo-ren igrovodja, navdušen za slovensko dramatiško umetnost; če je zlasti v zadnjem dejanju nekoliko preveč in predolgo govoril o samih idealih, zato je odgovoren igropisec in ne igralec. Le naprej po začrtani poti, mr. Rakar! — Ivana je predstavljal g. Fran Laurič prav dobro. — Tinka je bila gdčna. Mary Kostelc, ki je med nami dobro £nana kot izvrstna predstavljav-ka komičnih ulog že izza prejšnjih let in gledaliških predstav. — Silvo je predstavljala gdčna. Frances Culik, ki je od svojega lanskega nastopa v igralski umetnosti neverjetno napredovala, da smo se kai čttdili. Le tako naprej! —G. Franc Ltišina je predstavljal župnika kot propovednika domovinske ljubezni in zvestega svetovalca Strel-čeve družine deloma prav imenitno. — G. Franc Zupančič je bil kot Križnik, grofov logar, zadosten; g. Ferdinand Ferlin kot cigan Šandor istotako. — Originalna klepetulja je bila gdčna. Mary Markelc, ki je vzbujala kot nervozna tržanka mnogo zasluženega smeha. In tako dalje. Skratka: še si želimo takih iger in predstav, ki nam vzbujajo spomine na staro domovino in njeno trpljenje ter nas kličejo — na pomoč nesrečni domovini!
Omenjamo še, la je pred igro in med dejanji igrala na piano gdčna. Elizabeth Grahek tako lepo in z občutkom, kakor zna samo ona.
—	"V koradskih gorah ali na divjem zapadu" se imenuje igrokaz, ki ga pripravlja društvo sv. Cecilije za uprizoritev dne 18. febr. na odru Sternove dvorane. Uloge bodo v najboljših rokah.
—	Takozvana 'wheel tax ordinance" ali mestna odredba za kolesni davek, proti kateri so krožile peticije za refe-rendum-glasovanje, je mrtva. Pokopana je bila v ponedeljek popoldne, ko
plini zadnjega tedna, je razpršilo nedeljsko poročilo zaveznega vremenskega urada, ki se je glasilo 2a okrožje Velikih jezer: "Vreme bo oblačno pogostnim krajevnim sneženjem med tem tednom. Temperatura bode povprečno pod normalno ali pravilno za ta letni čas." — In res je bilo že predvčerajšnjim in včeraj oblačno, a danes pa sneži prav prijetno.
je mestni odbor sprejel p eklicno ali razveljavilo odredbo. Prel lic je zado-bil veljavo takoj. Potemta kem ne bo treba posebnega glasovanj od strani volivcev. Dotične peticije so nosile nad 1,900 podpisov.
—Tlakovanje North Hickory streeia med Marble in M oran streetoma z o-peko je precenjeno na $23,950.77. S tlakovanjem bodo pričeli spomladi.
—	Sestinštirideset let je delal v jo-lietski tovarni Illinois Steel Co. in 33 let pod enim foremanoni neki Thomas Fewtrell, ki je umrl v soboto zvečer v svoji hiši, 200 Henry st. Bil je po svojih službenih letih najstarejši za-poslenec v tovarni.
—	Cena mehkemu premogu se bo tekom tega tedna znižala za 25 do 50 centov pri toni, >o izjavili jolietski premogotržci v ponedeljek.
—	Vsakih 15 minut vozi sedaj kara na pocestni železnici po Hickory streetu in dalje do tovarne General Refractories Co. Prva kara odhaja iz notranjega dela mesta ob 5:30 uri zjutraj in od omenjene tovarne ob 5:52 uri zjutraj, a zadnja ob 11. uri zvečer.
—	Prav lepo vreme nam je prineslo Sovo leto, tako da je kar omamilo vrabce in druge ptiče, da so začeli radostno čivkati in peti v pozdrav namišljeni spomladi. Pa kmalu bodo razočaraui vsi tisti, ki so sanjali, da je pomlad že tu. Se daleč je kraljica Vesna. Vse omame in iluzije, povzročene po solnčnem siju in zmerni to-
Aurora, Nev., 1. jan. 1917. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.! Starka zima nas je že obiskala s svojo belo oddejo, saj pa tudi ni čuda, ker se nahajamo na visokih hribih, namreč blizu osem-ti-oč čevljev nad morsko gladino.
Glede verskega življenja po tem po pravici imenovanem "divjem zapadu", vem, da Vam je znano, g. urednik, vendar naj še jaz nekoliko pripomnim. Tukaj ni nikakoršne cerkve, so bolj redke zlasti po teh pustinjah države Nevade. Tukaj ni nikakoršnega "kolektanja' za cerkve. Morebiti že mislite, g. urednik: "Aha, to vam rao rajo pa denarja imeti tamošnji prebivalci." Toda motite se, g. urednik, ravno narobe. Tukaj je, skoro bi re kel, delavec s kakim prihrankom bela vrana. Tukaj je samo en rudnik in iz tega rudnika se vse tukajšnje prebivalstvo, katerega število je blizu dvesto, živi. Sedaj pa premislite: za tako malo število prebivalstva pa je tukaj šest salunov, med tem ko bi eden popolnoma .zadostoval. Tukaj se torej podpirajo saluni namesto kot po vzhodu, če se da včasih kakšen cent za cerkev. Jaz sem n. pr. živel precej let v slov. naselbini na vzhodu in tisti, ki so kaj darovali za cerkev, niso bili nikoli brez denarja, med tem pa so tisti, ki niso dali ficka v cerkvene namene, bili vedno "broke". Tukaj po zapadu so plače nekoliko večje kot po vzhodu, in tudi dela se vsaki dan, tudi ob nedeljah. Tukaj nismo še celo božičnih praznikov nič obhajali, ampak smo morali na delo kot po navadi. Ko sva pred kratkim z mojim tovarišem odhajala iz Californije, sem mu pripomnil: "Sedaj greva v Nevado med same nfanteriste." Moj prijatelj me je pa začudeno pogledal, češ, kaj da s tem mislim. Nato sem mu razložil, da tiim nosijo delavci vetinoraa "overalls", in to v petek in svetek, na delu in doma. Vzrok je, ker so na plačilni dan preveč "busy": brž v salun, pa kvarte v roke! ko napoči jutro, se že s tremi piše, namreč "Suh".
Pa naj zadostuje za sedaj. S pozdravom	John Bartol.
Op. ur. Jako poučen dopis za vse sovražnike cerkve.
L. Mihelič, bivši notar in tolmač. Izpit za advokata je presta! z dobrim yspe-hom. — Božična cerkvena kolekta je znašala pri sv. Vidu $2,205.50; pri sv. Lovrencu (Newburg) $856.96, in pri Mariji Vnebovzeti (Collinvvood) $780, povsod več nego kdaj prej. — Omrli so: Frank Škulj, samec, 39 let star; Karolina Komec, 32 let stara, ki zapušča soproga; Josip Gorišek, zapušča ženo in eno hčer.
Calumet, Mich. —• V tukajšnj? slovenski cerkveni občini je bilo v preteklem letu 17 porok, ravno 100 novorojencev in 28 pogrebov, med temi 15 otrok in 13 odraslih (8 moških in 5 žensk).
Yukon, Pa. — Umrla je tu dne 25. dec. Ivana Žnidaršič, 37 let stara, doma iz Begunj pri Cerknici na Notranjskem; zapušča soproga in pet otrok.
Valley, Wash., 28. dec. 1916. — Cenjeno uredništvo Amer. Slov. Prosim, odmerite mi malo prostora v priljubljenem časopisu Am. Slov. v novem letu 1917. po Kristusu. Poročati Vam pač nimam kaj posebnega. Zima in mraz, kot zmerom zimski čas.
Božični prazniki so minuli. Obhajali smo jih tukaj še dosti lepo. Na sv. Božični dan smo imeli 3 sv. maše: prva je bila ob 6. uri, druga ob 8. in tretja ob 10. uri.
Nastopilo bode kmalu novo leto s svojo neznano prihodnjostjo. Vsakdo želi, da bi v tem novem letu človeštvu prisijali boljši časi, posebno tam v naši lepi domovini, v krvaveči Evropi, da bi tudi tam kmalu zadoncli oni težko že pričakovani glasovi: Mir — mir — mir ljudem na zemlji!
Zapustil je to dolino solza in žalosti ter zaspal za večno naš rojak Slovenec Anton Plemell, in sicer v torek Ine 19. dec. 1916, previden s sv. zakramenti /a umirajoče. Sv. maša zaduš-nica, katero je daroval Rev. F. Fredrick, in pogreb je bil na slov. katoli-keni pokopališču dne 21. dec. ob 10. uri dopoldne ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. ,— Pokojni je bil dne 17. dee. star 70 let. Zapušča žalujočo ženo v >tarosti 74 let ter 3 sinove in 2 hčeri ter veliko rugih sorodnikov. Sožalje prizadetim, a pokojnemu naj sveti večna luč! Počivajo naj mirno tvoji zemeljski o-stanki!
Pokojni g. Anton Plemell je bil rojen dne 17. dec. leta 1846 v vasi Pod-liolm, fara Gorje na Gorenjskem, blizu Blejskega, jezera. Prišel je v Ameriko svojo malo družino leta 1873, kamor so zahajali takrat najbolj Slovenci, namreč v severno Minnesoto, v Brockway, kjer so takrat ustanovili faro sv. Štefana. Bival je kakih 16 let v Minnesoti, potem je šel za delom s svojo družino v The Dalles, Oregon, a sedaj je pa bival že 14 let v Valley, Wash. In sedaj nas je zapustil za vedno. Naj končam.
Pozdravim vse Slovence in Slovenke širorji Amerike, posebno one, ki so doma blizu Blejskega jezera.
Marie Torker.
Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O. — Prvi Slovenec v Clevelandu je postal advokat g. John
ODQOVOR LASALLSKEMU MA-
ZAČU V "PROSVETI" ŠTEV. 2.
l.a Salle, 111. — Denar si izposoje-vati po stari metodi, da se istega zopet pošteno vrne z •obrestmi vred ob določenem času, je za sedanji moderni čas in naprednjake — preneumno. Denar si izposodi, kolikor ga zamoiieš le dobiti, ter ga vtakni v žep; kadar pride čas vračila, pa upnika ozmerjaj in povej ljudem, da je goljuf, oderuh in ničvrednež, da sploh s takim človekom nočeš imeti nič opraviti. To je po novi napredni metodi, po "rudeče'.
Danes pošiljati potom brezžičnega brzojava stane $4.00 ter da nakazano svoto stranka prejme, to je po katoliško.	,
Denar pošiljati po brezžičnem brzo-javu, da ne stane nič in stranka ne »dobi nič, to je po "rudeče".
Pišete: "Slovenski narodni dom (v La Salle, 111.) je že precej v oblakih."
—	Verjamemo, verjamemo; ne bo dolgo, ko ga bodemo vsega videli, in zopet ne bo dolgo, ko ga ne bomo videli.
—	Nikar se pa ne bojte, da bi se prekucnil, saj vaši bogovi so močni. — Dokler je bil denar v blagajni lige; je bila liga; kakor hitro je pa vaš "bos" blagajno izpraznil, ste ji pokazali — figo.
"Delničarji doma pridno kupujejo in plačujejo delnice." — Poglejte no, dasi smo si tako skupno kakor v enem gnezdu, pa nismo popolnoma nič čuli o tem že delj časa. Torej se ta imenitnost prodaja nekako tajno in ves srečen se človek počuti, če jo dobi, pa še za delnico mu ni nič, je dosti, da je tako srečen, da zamore kaj darovati zajto prekprtsrno stavbo.-
"'Qjda nasprotniki, kateri so. plačali po eden ali dva dolarja,,1 vpili so na vse grlo v svet, da bode vse propadlo."
—	Oj ti bedaki, kako so se motili! Dokler bo miljonar gospodar, ne bo pa ne bo propadlo! On ima denar, vi pa delnice. Umrli boste vi in mi in naši o-troci, propadle bojo naše hiše, ali tako poslopje kot je ta dom, s tako mogočnim gospodarjem, to bo skoraj za večno.
"Nekateri so tudi zahtevali — na povelje vrh. glavarja — potom odvetnika denar nazaj." — Oh, kaka nesramnost! Koliko je to povzročilo razburjenosti, žalosti, skoraj bi bil prišel obup, težko je bilo prestati krizo, pa hvala Bogu, kako se je vse lepo na boljše obrnilo, tako da danes smo lahko vsi veseli: vi, da tacih hinavcev ni več med vami, mi pa z našimi denarji.
lil kaj ste tudi čitali od enega nasprotnika v G. N., da je vam ponujal nekako $25 nagrade, oziroma tistemu, ki mu dokaže, da je kedaj nasprotoval S. D.; vkljub temu, da pa imate toliko prič kot teh dolarjev, da je to istina, vendar ste tako velikodušni, da ga nočete po katoliškem (?) načinu spraviti ob isto svoto. O, gospodek, (kako se vam sline cede,) kako ste vendar velikodušni, človekoljubni, pa nočete $25, ker kakor je Bog v nebesih, ste jih vi še bolj potrebni kot tisti revež, ki pravite, da komaj toliko zasluži, da se do sitega naje. Seveda, .saj verujemo, kedor ima lastno skušnjo, ta že ve, kaj je hudo. Vendar pa. gospodek, $25 bi se vam tako prileglo, kakor najbolj izstradanemu psu klobasa. Torej, priče so, denar na ponudbo, če ni druge ovire, poskusite srečo: če že nočete po katoliškem načinu — pa po "rudečem", saj je veliko lažje in se vam bolj pristoja.
No, da bi to revše, kakor ga vi imenujete, hotelo vas še podučiti? To pa že ne to! Tako zalupatie bukove zaslepljene štore bi kedo skušal kaj podučiti? Tacih se vendar nobena stvar ne prime, nič druzega kakor — uši!
Aha — gospodek pripoveduje svojo povest izza otročjih let. — Knjižico je kupil pod pritiskom duhovna, toda po glavi mu je rojilo, da bi si kupil za onih 20 vinarjev kaj bolj koristnega, "kar sem tudi storil," pravi. Kaj si pa vendar kupil, nič .ne poveš? Nam se zdi, da si kupil — mirkuco! — Bili smo še glupi, zaslepljeni, seveda nekoliko, toda, toda veliko veliko manj, kot na primer ste sedaj vi, gospodek in vaši bratci.
Ko zvemo, da pride v našo naselbino neki — rudeči misijonar, je bilo zanimanja obilo. Slika je bila razobešena po javnih prostorih. Slika je predstavljala neko čudno, ameriški modi jako neokusno postavo. Eni so govorili, da je antikrist, drugi, da je srednjeveški čarovnik. Nekega večera
se nenadoma pojavi tista postava med nami v spremstvu nekaterfih. Podoba postave je popolnoma odgovarjala sliki. Reklo se je, da bo tista smešna postava nam govorila in poučevala moderno civilizacijo. Zberemo se v dvorani. Postava se prične zgibati na levo, desno, zre navzgor in zopet navzdol. Potem prične vpiti, se zvijati, srpo gledati, da so pričeli otroci kričati, mi smo pa mislili, da postavo krči vijejo.
Nekaka skrb se mu je vedno brala iz oči; tiste oči so nekako preplašeno zrle naokrog in iskale, česa se najbolj boje. Naenkrat zakriči: "Zopet tukaj črna suknja!" Ali oči so se prevarale; bil je tujerodec, gladko obrit, v črni suknji, z očali in črnim robcem krog vratu. Ko je postava zaznala, da ni nevarnosti, je nadaljevala svojo karijero naprej. H koncu konca je zavil svojo moderno civilizacijo v priporočilo- samomora.—Ljudstvo je pričelo godernjati in z glavami majati, in postava je umolknila. Pričela se je običajna fehtarija in prodajanje rude čih knjig. Nekaj se je stržilo, nekaj "nafehtalo".,Nekdo si je pa misli "Kupil si bom rajši nekaj boljšega", in storil je tako. Naročil se je na 1. Ave Maria in danes je zadovoljen. —
No, kar se tiče Miliata, pa ne naredi pod nobenim pritiskom ničesar, ako ni to njegova lastna volja, za isto in drugo vse je pa možak. Da bi se pa Mi ha vam klanjal in prosil vas za svoj denar, je pa preponosen; saj ste vendar uradno naznanili v listu, da nobeden nič nazaj ne dobi. Ali je potem čudno, da smo mamici (advokatu) povedali, kaj hočemo?! lil ista mamica še danes vas opominja, ker še niste vsega dali.
lil čujte, kaj ste čitali v listu A. SI. o g. Kristanu: "da je večkrat prišel shode obdržavati" v La Salle, "na stroške Slov. D." — Oj, kako grda laž! Saj slov. doma ni in blagajne ni, torej tudi denarja ni. — Da so se pa shodi obdrževali za agitacijo Slov. D. in da je bil skoro vselej Kristan navzoč in potem, d% se je vselej "tehtalo" za njegov "strup" in vožnjo, to je vendar že stara običajna metoda. — In potem zopet trdi dopisnik iz La Salle, 111., da si naredil iz št. 2 št. 3 ter tako vas naredil za en tisoč bogatejše kakor ste, vi pa v svoji skromnosti nočete te časti! Ponižnost je res lepa lastnost.
Oho! Kaj pa še v Glasilu K. S. K. J., tudi ti so vam priskočili na pomoč?! Naš lastni služabnik nam je dal — "šnofati"! Le samo dvakrat na mesec nam dajajte, g. urednik, "šnofati" v tej ■meri, in pridobili nam bodete veleuče-nega, duhovitega rudečega mazača za naročnika glasila K. S. K. J. Izvrsten napredek, najboljša agitacija za katoliški list K. S. K. J., kaj? Še par tacih "šnofancev", pa si boste bratci podali roke in se preselili — kam? Bog ve!—
Pa kaj še? "Vsak človek z zdravim razumom mora spoznati," da nam jc žal (?), da nimamo več besede pri slov. domu. — Gospodek, (radujte se, ker vam dajem tako častno ime,) torej ste vi za to kupili očala, ker niste popolnoma pri zdravem razumu, da ste šele s pomočjo istih spoznali naš kes? O, kako smo se motili! Mi smo pa mislili, da vi in nekaj vaših pristašev je pričelo nositi očala zato, ker jih nekaj zelo zbada v oči, da iste kar skrivajo in se poštenemu človeku ne upajo pogledati naravnost v oči. — Resnično povedano: Ni nam žal, da nimamo besede pri SI. N. D., ampak žal nam je, da je še vi nimate, oziroma tisti, ki so kaj več žrtvovali in bili zapeljani. Mi smo jako zadovoljni, ker smo si v svesti, da ista sramota ne bo zadela nas, katera ima priti.
Resnica je, da dom rudočkarjev ni res doni rudečkarjev, ne odpadnikov in ne polovičarjev, to so nekako le vaše skupne sanje, dom je pa gospodarjev. —
Da jc vas tako ogromno število (za našo naselbino) skupaj, pa vam tako verujemo, kakor pri tisti slovesni uzi-duvi vogelnega kamena, koje slovesnosti se je udeležilo ogromno število občinstva. Velikanska parada je prikorakala iz "Kast enda", bilo jih je ogromno število — skoro 30 domovcev, reci: do trideset! — Oni pa, ki so naokrog stali, so bili pa radovedno občinstvo, največ drugoroijcev. Ker je prostor na obljudenem kraju, so se tudi mimo idoči ustavljali ter radovedno gledali, kaj se godi. Med temi si opazil tudi — "trempe". Ali so ti vsi vaši? Pa naj bojo! Zupan je imel govor. Kako je bilo to za njega kislo zelje, mi vemo; govoril je mož malo, posiljeno, ker je vedel, komu govori, namreč svojim sovražnikom. Izrazil se je tudi, da ima — toothache. —
Vidite, v naši župniji se ta razkol popolnoma nič ne pozna; pač je pa navzlic kričanjem nasprotnikov v fari napredek. Kolekta je vsaka boljša od prejšnjih, in to je dovolj dokaz. Pa kaj še? Ali smo že videli kedaj prej tak duševni užitek in napredek v naši fari, kakor zadnjič na Božič 25. dec.? Ne! Vi niste videli ni čuli, kako so nasi šolski otroci v milem domačem slov. jeziku igrali, peli in deklamirali, da nam se je srce smejalo in v prizorih nas ganilo do — solz. Kaj tacega še ni bilo pri nas in ostalo nam bo v spominu. Čast slov. sestram! Njih delo je težavno, mučno, ali blago, ki že
rodi neprecenljivi sad. To je naš pravi koreniti slov. dom.
Kar se pa tiče Kristusovih nado-mestnikov, tam pa vi prste stran, ker so preumazani! Tam, vidite, vi nimate nobene besede, kakor mi ne pri tistem domu. Vi imate pravico "raporte" pošiljati le vašemu rudečemu "pumpežu" v Chicago; "reporterja" pa lahko oše-mite kakor se najbolj pristoja, — po vaši narodni noši, z repom odzadaj. —
"Slov. narodni dom bo stal, ako vsi še tako glasno rigajo", tako ste se ko-nečno izrazili. Mi pa rečemo: Slovenski narodni dom stal ne bo, ako vsi ptički še tako lepo pojo. — Zal, da ne bo stal kot tak! In zakaj ne bo stal? Prvič so velikanske gmotne zapreke, in drugič, ko bi ne bilo teh, so duševne zapreke. — Vsaki Slovenec narodnjak, ako se hoče imenovati tako, mora imeti v svojem srcu dve svetinji, t. j. vero in narodnost. — Ako je zgubil prvo svetinjo, zgubil je z isto tudi drugo. —
Sedaj pa brivnica, moderna brivnica s kopališčem v N. D., to pa to! Rojaki, tekmujte zanjo! Tam bode dela preobilo in že sedaj je določeno, kedo se bo smel tam čistiti, seveda najbolj umazani; radi prevelikega navala je drugim že vstop prepovedan.
Sedaj pa, gospodek dopisnik in delničar, vam nekaj na uho povem, in to naj ostane med nama, ker ni za v javnost, sicer bi se vam vse krave smejale. Vi, — kot praktični sociji, ako-ravno vas je malo, faktum je, da je vodstvo tistega doma v vaših rokah;
—	vi kot smrtni sovražniki kapitalistov in neizmerno ljubeči angelji (?) ubogih delavskih trpinov: in vi ste se tako daleč spozabili, da ste to ubogo slov. paro izželi za dobrih 5 tisoč dol. in — kapitalistu podarili! Kdo bi zamogel to vrjeti? To je resnično!
Kako vi slepite ljudi s tem vašim domom, je nam in vam znano. Mi dobro vemo, da vi sami tega ne verujete in ne morete upati, da bi bil ta dom,
—	katerega za vas (?), pardon: za sebe zida kapitalist miljonar — kedaj vaša lastnina. Za tega moža je jako ugodna prilika to; dobil je zemljišče — |ia lepem prostoru v vrednosti dobrih 5 tisoč dol. — zastonj! Postavil bode tam hišo jako lepo, vredno krog 40 tisoč dol. Denar je investiral za svojo hišo, od katerega bode vlekel 4 odstotke obresti; izključno le njegovo pivo se bo moralo tam prodajati, ako ne, b6 6 odstotkov obresti od ogromne svote. Kakor se" čuje, tudi za nekaj
tisoč poroštva so prevzeli nekateri na svoje rame, ki imajo svoja domovanja. Sedaj pa računajte stroške: obresti od ogromne svote, davek, zavarovalnina, poprave, vzdržavanje hiše i. t. d., in to breme naložite na peščico zmešanih rojakov, — bojo to zmogli? Redne stroške že sedaj lahko računate, dohodkov pa ne. —
Ni torej čuda, da ljudje, ki dajo — kakor vi pravite, mi ne verujemo — še kak denar za delnice, ne marajo istih. Kaj bojo pa tudi z istimi papirji, ker dividende nikdar ne bo, niti istega denarja ne, kar je kedo vplačal. Kakor rečeno, vi dobro veste to, ali tisto vaše kričanje po listih: "zidali bodemo, pa bodemo," je vas privedlo tako daleč, da ste trdno sklenili zidati pod vsakimi pogoji toliko razvpiti dom, pa magari, ako že v enem letu propade, samo da boste rekli: Naredili smo! Napis S. N. D. je gori, sedaj, ako ga hočete imeti, vzdržujte ga, peščica Slovencev, ako ne, — saj ima gospodarja. Ne bo dolgo, ko bomo imeli pri tisti hiši vsi jednako besedo — nič!
Pravi narodni Slovenci v La Salle pa imamo svoj dom, pravi dom: cerkev in slov. šolo. — Za ta dom bodemo vedno delovali. Le edino ta dom nam bo vzgojil in ohranil — bodočo slovensko generacijo v veri, narodnosti in milem slovenskem jeziku. Usoda vašega doma je pa zapečatena z do 40 tonov težkim kamenom in ne ta in ne prihodnja slov. generacija ga ne bode mogla odvaliti! Naj v miru počiva. —
Dolinski.
1
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
GREGORJA PETROVČIČ,
izrekamo tem potom za izkazano sočutje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, zlasti slavnemu društvu sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., ter vsem, ki so darovali prekrasne cvetlice. Bog povrni! Joliet, 111., 9. januarja 1917.
Mary Petrovčič, soproga. Frank, Joseph, Edward, Anthony in Anna, otroci.
Severov Almanah za Slovence
za leto 1917 je sedaj gotov. Vprašajte vašega lekarnarja zanj. dobite ga zastonj. Ako ga on Dima, pišite nam.
Kašelj
je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajt«
Severa'8 Gothard Oil
(Severovo Gothard-sko Olje) je domai liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatlzma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov.

SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci-Cena: 25 in 50 centov.
L"11
Vprašujte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tel i da vedno zahtovate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni, jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
A. Neinanich, St.	A. Neitianich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich 6c Soil
B-A-HSTK:
Rear Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St,, Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
ifif

STARA VEDNO NOVA POVEST.
L
Slika iz francoske okupacije. — Spisala L. F.
»i
m
is
Considerant qu'il est d' une ne cessite urgente de reorganiser 1' instruction publique.. .*)
Marmont due de Raguse.
*) Uvažujoč, da je nujno potrebna reorganizacija ljudskega šolstva. Gu-ver. Arretee, 4. julija 1810.
I.
Zima stresa svoj plašč črez sedež guvernerja Ilirije. Tujci iz toplega juga se čudijo in vriskajoči dečki se kepajo. Ali marsikatera ženica gleda žalostno otročjo radost in očetje vzdi-liajo, vzdiha tudi Urban Jesenovec, ujitelj mestne normalke. Kaj bo, kaj? Zima ima volčje zobe... Draginja drv in živeža je velika, kot nikoli poprej Poleg prej neznanega sijaja se je naselila v Ljubljano prej neznana revščina. Dolga leta vojne, prostovoljni darovi, vzdušni napori, da se rešijo Francoza, denarni polom in kontribu-cija, so obremenile mesto črez mero. Trikrat so prišli Francozi, trikrat so izpraznili blagajne. Magistrat pa hrani nikdar sito francosko vojsko. Gospoda ne vpraša s čim. Cesarjevi dekreti, guvernerjevi arretees ukazujejo. Sole so potrebne za blagor države in njenih podanikov, je rekel Marmont, šola naj bo! In bila je... Ravnatelj normalke, Valentin Vodnik, je nasve-toval intendantu stare učne moči, in-tendant jih je potrdil, in začelo se je novo trpljenje učiteljev. Morali so se prilagoditi novim razmeram. Preu-strojen je učni načrt, premenjen učni jezik. Učitelji starega kopita zmajujejo glave, meščan se čudi, ž njim vred kmet, da se uči zdaj v šoli v jeziku, katerega zna vsak otrok na Kranjskem. Pa mora biti tako. Kdor lioče jesti kruh novega vladarja, naj se pokori novim naredbam. O križ božji! Učiti se na starost! Hudo je to, še huje pa je, da ukazuje nova vlada šole, ne skrbi pa za plačo učiteljev.
Šolska komisija, ki se je bila zbrala na Marmontov ukaz 8. novembra 1. 1810, je pač spodbudila učitelje, da začno kar s poukom, povedala pa jim ni, s čim jih bodo plačali, določili so sicer učiteljske plače, a razveselil se jih je samo pomožni učitelj, drugi niso bili nič na boljšem od prej, 10. novembra se je začelo poučevanje na nor-maiki. Za plačo bomo prosili inten-danta, je rekla šolska komisija. Mesec za mesecem je pretekel. Monsieur d' Auchy, glavni intendant Ilirije, je rabil denar za druge stvari, ne za Mar-montove naprave. Marmont je tožil vojnemu ministru v Parizu, da mu meče d' Auchy polena pod noge, ker mu ne daje denarja za deželne in vojaške potrebe, dočim dobe liferanti, ki se mu znajo prikupiti, od njega velike vsote. — Prišel je monsieur Belleville. Tudi on ni iztaknil vira za plačevanje učiteljev, če tudi je romala prošnja za prošnjo do gospoda intendanta.
Skrb za ljudske šole je izročila francoska vlada občinam, in magistratove blagajne so prazne. Zato je minil prvi tečaj, ne da bi videli učitelji Napoleonov obraz — minil drugi. Učenci ^o se razšli na počitnice. Na prošnjo učiteljev, da se jim da vendar njili krvavo zasluženo plačo, je odgovoril intendant, da ni še izdelana nova organizacija. — Šola mora biti, je rekel Marmont, gotovo bodo skrbeli francoski gospodje za njen obstanek. Tako so se tolažili učitelji in jeseni leta 1811 >o stali Golob. Dorfmeister, Sicherl, Vinšek, Strobmeier, Jesqnovec, Kopitar in Matija Klander, zopet na svojem mestu, da "blaže" duha mladih Ilircev. Tisto jesen je prisijal žarek upanja v Meglo učiteljskega življenja: Vlada je odobrila nasvet ravnatelja Vodnika, da se plačujejo učitelji iz šolnine učečih se in iz prihodka mestnega daca.
Tako je napočil res dati, ki je obetal učiteljem, da so se uredile njih razmere za stalno. Od prvega januarja do zadnjega septembra. Na flolgu je ostala vlada še november in december 1 1810. — Vesel je bil dan plačevanja. Izpraznil se je kak bokal, razvedrilo lice soprog in upnikov. A svetlobo tistega dne je zagrnila kruta tmina strahu. Kaj bo? Minilo je Novo leto, minil mesec za mesecem — plač za učitelje ni od nikoder. Intendant je od-Kovarjal na prošnje, da je poslal proračun stroškov za 1.. 1812 v Pariz, da Ka pregleda in potrdi cesar in da ma-nistrat ne more in ne sme dati niti vinarja brez cesarjevega dovoljenja. Tr-<la je predla učiteljem. Sicer »o dobili šolnino in ravnatelj Vodnik jo je učiteljem razdelil. Pa to je bilo komaj *a sol. Nekaj učencev je plačevalo fes po deset frankov na leto, večina pa le po franku, in nekateri so bili popolnoma oproščeni.
Kaj bo? so tarnali učitelji, tarnal Vrban Jesenovec. Kurir je prihajal in °<lh»jal. Cesar skrbi za postiljonc, določa barve našivov raznih uniform, Ustvarja in podira države, se pripravlja na Rusa, se tepe t Angležem —
proračuna ljubljanskega magistrata pa ne pogleda.
Bilo je adventnega dne popoldne. Snežilo je. Pri zeleni peči so sedele tri predice, na zeleni peči je sedel Vrban Jesenovec, po tleh sede Vrbanovi štirje dečki, mala Anica je zlezla pod veliko mizo, kjer pestuje v miru svojo punico iz cunj. Kolovrati brenče. Dečki si drgnejo ozebke na nogah, starejša sestrica Leniča pa prede s staro materjo in teto ob peči.
Kolovrati brenče. Vrban Jesenovec pomika črno čepico na sivečih laseh. Vrban Jesenovec je mož, ki šteje 57 let življenja, 37 učiteljevanja, šest nepreskrbljenih otrok, ženo, mater in nespreskrbljeno sestro. Večkrat pogleda Vrban od knjige na otroke in se vpraša: Zakaj si se ženil Vrban? Ali naj se učitelj sploh ženi? Mar ni bolje, da ostane Leniča na veke sama, kot da vzame pomožnega učitelja Klandra?— Historijo o lepi Magdaleni in Edel-petru čita Jesenovec. Koliko težav sta prestala ona dva, predno sta se vzela v sveti zakon. Tudi Jesenovec je prestal mnogo, ko se je naveličal, že zrel mož materine in sestrine družbe, in se poročil s svojo Polonico. Tudi žal mu ni bilo prejšnja leta, da se je trudil za rdečelično, ozkojezično Polonico. Saj ni stal tako slabo, dokler je imel denar kaj veljave in je dobival letno plačo 400 frankov. Sorodniki iz kmetov so nanesli ženi letine, v jeseni je kupil par prašičev, in živelo se je pozimi ob ječmenu in krači, pogači in žgancih. Pridna žena je skrila še kak tolar — in on ga je izpil kak poliček. A odkar je vse tako narobe, izliva žena o vsaki priliki ploho priimkov in o-čitanj nanj. Kar je nemir in pomanjkanje v hiši, je Vrban jako pesimističnih nazorov o možitvah sploh in še posebej o učiteljskih.
Roka od mraza rdeča potrka na okno. Rdeč nosek pokuka skoz motno steklo: "Tomažek, Boštjan, Balant, Nejče! Alo! Pejte! kepo, veliko kot Krim smo navalili v Kravji dolini, pa so nas prepodili kmečki pobje!"
Grdo pogleda Jesenovec in zažuga s pestjo'. Dečki zarde, in pogledajo žalostno čevlje, ki se suše nabasani s slamo na peči. Slama ji mgleda skoz luknjo na prstih.. . Oče je ukazal: Ko pridete iz šole se sezujte, da se ne povečajo pri skakanju luknje. Čevlji so dragi.. . Ne drsajte se po klopi, sedite mirno! Da se ne odtržejo krpe. Mirno! Mirno! Mirno! Kako more biti zdrav deček miren? Mirna naj bo Anica in lena Leniča!
"Tiho!" zakriči Anica izpod mize. Kolovrati brenče, zunaj pada sneg, Jesenovec čita. Iz kuhinje prihaja duh primetene kaše. V povest o lepi Ma-daleni se je vrinija Jesenovcu misel, če je skuhala žena dovolj veliko skledo kaše. Ženina botra iz Dravelj je pripeljala kaše in ajdove moke, stric je dal žakelj fižola. A kaj bo to za toliko ust! Ko ni masti, ni drv, mesa. Sneg pa naletava kot za stavo... Vrag vzemi Francoze!
Kot bi ugenila sinove misli, je mati vstala, ustavila kolo in pogledala na polico ob steni, in na lesen zakajen križ nad mizo. Zlim duhovom naj brani razpelo vhod, šiba za njim pa opominja, da sledi grehu kazen. Zaslužili smo tvojo šibo o Gospod! Na Brezje sino jeli hoditi, da nas Bog reši... Naj nam izprosi Marija Pomočnica, da se vrne stari cesar, stara vera, star denar... Fej nad katekizmom, ki govori o gnoju, o njivah in krompirju... Fej nad brezverci, ki zapirajo cerkve, pode pobožne patre v svet. Prepovedani so prazniki, romanje, pro cesije. Lačnemu Francozu so na mislih same veselice. Oh že hodi Antikrist... Prav pravijo bukve... Reši nas Gospod Francoza in peklenskega brezna! — Na materin vzdih je vstavila tudi teta Špela kolo, in si otrnila solzo iz očesa.
"Ste zaspale?" se je oglasil glas iz kuhinje in kolovrati so se zopet zavrteli. Polonica, Vrbanova žena, ne trpi postajanja. "Že tako hudo, pa še lenariti počnite! Platno pride vedno prav, če se že omoži Leniča z Matijem, ali pa ne!" — Če se ali pa ne! Leniča je ustavila svoj kdlodvrat, spustila lakti na kolena in glavo v dlan. Dolgi plavi kiti sta ji padali po rdečem krilu, in oko se je zagledalo v metež.
Mirno okna je šinila konjska glava, in voznik pokrit z žakljem. Leniča se je zamislila. Tiho in belo je zunaj. Sneg bo zamedel ceste, zamedel proračun v Parizu, očetovo in Matijevo plačo, in I.eničino možitev. Oh kako je hudo! Čakati že dve leti, čakati Bog ve do kedaj, ko bi se pa Leniča možila raje danes ko jutri! Matija je tako priden fant, ravnatelj Vodnik ga hvali in priporočuje. Od pomožnega učitelja in šolskega sluga se je pomaknil zdaj do učitelja prvega razreda normalke, od plače stodvajsetih goldinarjev se je pomakrfil na tristo goldinarjev. Lahko postane še ravnatelj, morda še kaj višjega, saj je obiskoval li-cej, hodil na Dunaj. A smrt očetova, Leničine oči, so ga ustavile v Ljubljani. O Matija je priden! Petindvajset let šteje, a poučuje že pet... Oh, da bi že prišla plačal Oče pravi, da ne bo nič s poroko, dokler se ne urede razmere učiteljev za stalno. Na skrivnem namigujejo ljudje, da francoska vlada ne bo dolgo trajala. Če se le ne motijo... Velik, mogočen je cesar Napo-
leon in kdo bi ga strahoval? Zet je dobrega cesarja Franca, že zato mu ne morejo kaj. Kadar hoče, hite milijoni v smrt, in kadar nima on časa, da bi pregledal račune ljubljanskega magistrata, tedaj stradajo učitelji, četudi govori vladni list o vsaki priliki o cesarjevi naklonjenosti do Ilircev. Oh sam Bog vedi kaj bo! Madalena in E-delpeter se ob koncu povesti vzameta, a sam Bog ve, če se vzameta kedaj Matija Klander in Jesenovčeva Leniča?
Zunaj se je čedalje bolj mračilo. Oče je zaprl knjigo in zlezel raz peči. "Mati gre!" so zavpili dečki in "kaša je kuhana," se je zaslišalo iz kuhinje. Leniča je skočila, pokrila mizo, vzela žlice in odzdravila sramežljivo mlademu fantu. "Boš zajel z nami Matija?" je vprašala mati in postavila skledo na mizo. "Kaj nas bo gledal?" se je nasmehnila Leniča. Oče Jesenovec je pa potegnil velik križ črez čelo in nos in začel zajemati.
II.
Tako je bilo pri Jesenovcu skoraj vse adventne večere. Mati in teta sta predli, Jesenovec je zlezel na peč, razlagal otrokom in ženskam, in se prič-kal z Matijo Klandrom.
Sneg je padal vedno gostejše in pritisnil je hud mraz.
"Zima se je obregnila," je dejala stara mati. "Proračun je v Parizu zmrznil," se je smejal Matija Klander in štel, če mu bo kaj ostalo, kadar dobi plačo za vse leto in svoje dolgove poplača. Vesele nravi njegove in zdravega humorja, ni potrla vsaka malenkost. Vendar je sredi adventa opazil, da Jesenovčev oče niso več tako dobri proti njemu kot so bili svoje čase. V njegovi navzočnosti je postal mož siten, žena zadirčna in Leniča je postala zamišljena in hladna. V šoli se ga je Jesenovec ogibal in doma je govoril samo o učiteljski beračiji. Nekaj ni v redu, je sodil snubec in vprašal večer pred zadnjo adventno nedeljo, kaj da ni v redu.
Jesenovec je odpodil dečke iz sobe, žena se je oblastno obrnila okrog škri-nje s platnom, predice so zavrtele ur-neje kolesa in Klander se je zavedel, da izve nekaj neprijetnega.
"Matija," je začel Jesenovec, "kaj misliš, kako dolgo poj de stvar z našo plačo tako naprej. Cesar Napoleon se pripraylja na vojno. Odšel bo iz Pariza, ne da bi pogledal proračuna našega magistrata, in magistrat nam ne da brez cesarjevega dovoljenja niti centa.'
"Ne bo tako hudo, cesar skrbi za svoje Ilirce," odgovori Klander, ne vede kam so merile Jesenovčeve besede. Kaj pa more on za to če ni proračuna iz Pariza?!
"'Vem Matija, vem. Ti ne misliš slabo. Si pač še mlad, poučuješ šele pet let. A kadar boš glodal 37 let trd učiteljski kruh, takrat boš sodil drugače. Poglej mene. Star sem, zdelan. Kopa nepreskrbljenih otrok in žensk okrog mene. In še pokojnine nam ne privošči francoska gospoda... Moja dolžnost je, da preskrbim otroke. Gledati moram, da spravim saj Lenico k kruhu."
"Lenico?! Saj smo vendar dogovorjeni. . . Jaz bi jo vzel najraje še danes. Ne vem, kaj hočete?"
"No kaj! Ženi se, če že misliš, ^da bosta dva lažje stradala kakor eden. Rad te imam Matija, pošten fant si. A če pogledam na naše pomanjkanje, me vedno srce zaskeli, da bi izročil svojo hčer siromaštvu. No reci Matija: kdaj pa bi mogel vzeti dekle?"
"Ne bodite sitni. Saj veste sami, kako stvar stoji. Mlada sva, počakava pa lahko.' Vse se bo uredilo. Saj veste, da imam zdaj 300 goldinarjev plače in pridem naprej. Pod novo vlado bo učitelj ugleden mož. Kaj bi se kisali! Saj živimo v Napoleonovi dobi! V dobi, ko nosi vsak prostak maršalsko palico v tornistru, v taki dobi se vspne tudi pomožni učitelj do visoke stopnje. Učitelj, širitelj omike, prosvete."
"O ti prismuknjeni Matija! Vojak nosi res palico časti v svoji torbi, — a učitelj je nosil in bo nosil na veke v svoji torbi samo pomanjkanje."
"Vidiš Matija," je nadaljeval Jesenovec, "le preudari naš položaj. Slabo je bilo vedno za učitelje, in bo. Pasterki smo usode in države. Na prestolu mislijo, da je treba širiti o-miko in prosveto, a na to, kdo bo plačal ne mislijo. Za kmeta je dosti, da dela in plačuje davke, pravijo grašča-ki. Kdo bo delal? Vprašujejo kmetje. Po čitanju slabih knjig se zatrosi kriva vera, in ta rodi še več revščine in nezadovoljnosti. In meščani pravijo, da so trgovali daleč po svetu, ne da bi hodili v šolo. V takih razmerah ne bo užival učitelj nikoli uvaževanja."
"Seveda," prekine nestrpno Matija, "prej niso marali ljudje za šolo, ker je bila le zavod za učenje nemškega jezika, mučilnica otrok. Zdaj pa, ko zidamo na podlagi materinega jezika..."
"F.j, ej, Matija! Doživel boš še čudne reči. Dozdaj so vzgajale šole Nemce, zdaj bodo pa Francoze. In naša dežela se bo še prej pofrancozila, kot ponemčila. Saj je postal iz Ljubljane že mali Pariz. In naš svet nima zaupanja v nove šole. Kdor more pošilja otroke raje v Avstrijo, da sd vzgoje po starem. Tu jih plaši najbolj novi katekizem, domači jezik se jim zdi nepotreben. Kranjec se ne prerodi črez noč, Matija. Tudi ti si vnet za novo-
tarijo. Mlad si... Pa povej: kaj so ti prinesli Francozi? Dali ti so pač lep naslov "regent d' ecoles..." Razveselili ste.se mladi, ko so vzeli Francozi šolstvo v roko, kot bi bila prišla res zlata doba za nas. 'Francija pomeni mir,' pravi Napoleon, 'Francija je pro-sveta.' Sreča za Ilirijo, da je dobila napredno vlado, trobijo Francozi vsak dan v svet in pišejo o ilirski zaostalosti in poudarjajo potrebo plemenitih mož, ki bi narod preobrazili. Lepe besede, a za plačo teh plemenitih mož se ne zmenijo. Če pojde tako naprej, morajo tudi učitelji normalno šolo na klin obesiti, kot sta že naredila trnovski in šentpeterski učitelj. Guvernerji pa prirejajo na cesarjev god veselice, in človek mora kazati veselo lice. Telegraf piše, kaka sreča vlada v Iliriji pod naPoleonovo vlado, ti, blažitelj duha srečnih Ilircev, pa nimaš niti poštene obleke."
Matija je zardel do ušes. Res, da mu ni vkrojil ohlapne jankete monsieur Galli, tailleur rue de Ponte d' hopi-tal Nr. 777, res, da je sukno preprosto, domačega dela, da je že oguljeno in čevlji pošvedrani, a zakaj mu eseno-vec to ravno nocoj očita, ko je vendar videl in vedel to že toliko časa? — Jesertovec se je ozrl po svoji ženi, ki se je moško postavila pred moža in rekla:
"Urban, ti hodiš kot mačka okrog vrele kaše. Pusti mene, da povem jaz. Enkrat mora tako zvedeti. Vidiš Matija: Vsi te imamo radi. A sam vidiš, da si je dolžan vsak človek pomagati do boljšega kruha. Ne smeš nam zameriti. Nam je treba kruha in od cesarja ni nobene plače. Kaj naj čaka Leniča in rjavi za pečjo? Tako dekle! No vidiš, tako je: Drugo adventno soboto jo je videl gostilničar iz Vrhnike, tisti bogati Italijan, pri katerem se u-stavljajo vsi brodniki. Samo na mizo bo nosila bokale, na ognju bo pečenka in v dimniku klobase...
Prišla je k nam Jeršičeva Franca iz Vrhnike, poizvedovala in povedala, kdo jo je poslal. Tu ni nič za premišljevati, sem rekla Leniči, kadar zvoni, se gre k maši. Na tak dom se zateče vedno lahko eden in drug... Na Šte-fanje gremo na ogled, v pustu bo poroka. Fantu se mudi, ker je obolela mati, in pri nas bo eden menj pri skledi."
Kot bi vanj treščilo, je obstal Matija Klander. Pogled mu je begal od očeta na mater, od matere na Lenico. Pa dekle je molčala in gledala v tla. Stara mati je vzdihnila in teta je pogledala plašno odpravljenega snubca. Tedaj je res! Leniči so ljubši bokali na mizi in klobase v dimniku, kot lju-bezi.n pomožnega učitelja. Če je tako — Matija prosil ne bo. Z drhtečo roko je segel po plašču, se ogrnil in rekel: "Z Bogom hiša!" Jesenovčevi so vzdihnili in Leniča je skočila' od peči, prijela z desnico Klandrovo roko in si obrisala solzo.
"Matija, ne huduj se, moralo je tako priti."
"Kaj bom hud," je rekel mladenič, "vino, klobase in dom za vse... Pri učitelju beraoija... Adijo!"
Klander je stopil venkaj v gosto meglo in razburjen hitel v temno noč, in klel cesarja Napoleona in vse Francoze, ki so ga spravili ob njegovo nevesto.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125'
Louife Wist
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Poom.
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
VALENTIN FAJNIK, JR.
BILLIARD PARLOR
Tržim fine smodke in vse vrste duh an.
DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni.
Za njegov god.
Žena: "Zdaj imam novo obleko, nov klobuk, nove črevlje, — kaj ne, moži-ček, za svoj god mi pa kupiš še nov solnčpik?"
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. ns 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, ka kor sem vam doslej, s fino pijačo vset vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111
R. F. K0MPARE
»LOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

v So. Chicago, Ills.; Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
ANTON ZABUKOVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. ]
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Jprimeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
JOLIET, ILL.
901 N. Hickory St.
PROTIN (REVMATIZEM)
Domače zdravilo ponuja mož, ki je bil ozdravljen.
Spomladi 1. 1893 sem bil napaden od živčnega in vnetega protina ali revma-tizma. Trpel sem tri leta. Dopovem lahko onim, ki so isto skusili. Skušal sem zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasno polajšanje. Konečno sem našel zdravilo, ki mi je pomagalo popolnoma in odstranilo bolečine. Dal sem že to zdravilo mnogim prizadetim, ki niso mogli s postelje radi trganja in ozdrav Ijenje je sledilo v vsakem slučaju.
Priporočam vsakemu trpinu od rev-matizma to vrednostno lečilo. Ne pošljite centa, le svoj naslov mi naznanite, pošljem je zastonj. Ko ste ga rabili in ste prepričani, da vam je pomagalo, mi boste poslali en dolar. Jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni ga poslati. Ali ni tako prav? Zakaj trpeti, če dobite zdravilo zastonj? Ne odlašajte! Pišite danes!
Mark H. Jackson, No. S21 C, Gur-ney Bldg., Syracuse, N. Y.
Mr. Jackson je odgovoren za resničnost gorenje izjave.—Pub.
10 S i P I/LE P EC
%3 Javni Notar l\z lOlet. skušnjo
izdeluje vse pravno in postavnovoljavne listine za vso slučaje. Če vam kdo plato gamiSira; če potrebuje otrok certifikat za delo; le imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na nujne 1000N.Chicago St., Joliet, 111.
Antonija Rifel
izkušena in diplomirana
BABICA
907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W
Joliet Steal Die House
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cast
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo is dajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago'., Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL
Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti k ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi. tel. 2588.
I. BERZAK & CO.
Dopeljemo na dom v zavitku bree vsake gube.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejemat raznovrstne denarne sloga ter pošilja denar na vse dele ml«.
Kapital in preostanek 1300,00(1.08
C. E. WILSON, predsedaik
Dr. J. W. FOLK, podpredie«bdk. HENRY WEBER. kaJir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo twh lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo y zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki 1* trdi les, lath, cederne stebre, desk is šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tO bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Dr. Richter's Pain Expeller
j' zoper rermati-zeni in trganje bolečine in o-jtrpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo Je T JK; zavoju, kn koriti ega vt-dite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na
FiOlter
& Co. 74-80 Wash-ington Street New York.
Garnsey, Wood & Lennou
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
John Grahek
...Gostilničar...

i Točim vedno sveže pivo, fino krnit. fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodoSlil
Prodajam tudi trdi in mehki prem»%
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča pro'simo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
14.	jan. Nedelja	Hilarij, spozn.
15.	" Pondeljek Pavelj, puščav.	
16.	Torek	Marcelj, pap, m.
17.	" Sreda	I. J. Anton pušč.
18.	Četrtek	Kanut, kralj.
19.	Petek	Fabijan in Sebast.
20...	"• Sobota	Friska, dev. muč.
II. NEDELJA PO SV. TREH
Spomnil te bom vseh svojih let v grenkosti svoje duše. — Iz.
Zakrament svete pokore je zakrament, v katerem se odpuste po sv. krstu storjeni grehi. Zakrament svete pokore nam odpusti grehe, nas napravi prijatelje Božje z odvezo, katero podeli mašnik. Odveza, katero da duhovnik, odpusti greh. S tem pa še ni rečeno, da grešniku ni treba ničesar storiti. Tri stvari so potrebne, da je spoved dobra: grešnik mora grehe obžalovati, se jih odkritosrčno spovedati in imeti mora resno voljo zanje zadostiti. Če -c vprašamo, kaj moramo storiti, da prav opravimo zakrament svete pokore, dobimo odgovor: K zakramentu svete pokore je potrebno pet reči. — Če hočemo prav opraviti zakrament >vete pokore, moramo obžalovati svoje grehe s svoji mrazu-mom, s tem, da dobro pomislimo, kaj smo storili; s srcem, s tem, da greh^ obžalujemo; s svojo voljo, s tem, da trdno sklenemo nič več ne grešiti; z listnicami, da se grehov čisto spove-mo; z rokami in celim telesom, da o-pravimo naloženo pokoro.
Vsakdo je dolžan obžalovati 'svoje grehe in se jih spovedati. Kdor se pa hoče grehov spovedati, mora pa tudi vedeti, kolikokrat in kako je grešil.
Marsikdo si bo mislil, da bo spovednik izpraševal in poslušal grešnika, kakor sodnik pri sodbi. Če bi bito to res, bi bila spoved dolga, brez konca in človek bi sploh ne mogel pravilno odgovarjati če bi si preje ne izprašal vesti. Spovednik mora izprašati spove-dunca, če vidi, da je spoved nepopolna, da spovedanec ne zna ali ne more spovedi prav opraviti. To pa ne spremeni pravila, da bi ne bilo spovedancu treba izpraševati vesti.
Mnogi napačno izprašujejo svojo vest in store pri tefn veliko napak.
Prva napaka: Izpraševanje vesti je resna stvar in treba jo je tudi za tako imeti. Izpraševanje vesti je težavna stvar, zato je treba preje pobožno poklicati sv. Duha na pomoč. Kralj David, ki je objokoval svoj greli noč in dan, pravi v sv. pismu: Kdor naj razume Njegova razžaljenja? Ali bo grešnik sam razumel, kako zelo je žalil lioga? Težko je spoznati, kedaj človek stori velik greh, kolikokrat ga j t storil. Ali zna vse okoliščine, kaj je bil
namen in kakšne so posledice greha? Kar pa je težko za nas, je lahko sv. Duhu. Duh preišče vse stvari, da, glo-bočine Božjih reči, zato mu bo tudi lahko preiskati globočino našega srca in naše duše.
Druga napaka. — Nekateri ljudje ne pomislijo dovolj v preteklost, ko izprašujejo svojo vest. Ni vselej dovolj, če človek pomisli grehe od zadnje spovedi. Morda je bila zadnja spoved samo en nov greh. Morda ni bila odkritosrčna, s trdnim sklepom pobolj-šanja, s pravim kesanjem po natančnem izpraševanju vesti. Brezkoristno bi namreč bilo delati visok stolp brez prave podlage. Treba je namreč iti tako daleč nazaj, da pridemo do zadnje, dobro opravljene spovedi.
Tretja napaka. Mnogi ne pomislijo toliko, da bi se spomnili vseh grehov. Kako se izprašuje vest? Ni dovolj premisliti, kaj je kdo grešil zoper vsako Božjo zapoved z besedo, mislijo in dejanjem. Imamo tudi cerkvene zapovedi in poglavitne grehe. Pri smrtnih grehih je treba pomisliti tudi število. Kar ljudje večkrat spregledajo, so tuji grehi. Treba je pomisliti, kaj je kdo storil, kar je povzročilo, da so drugi grešili in kako so drugi grešili. Pomisli grehe, katere so storili zavoljo tebe mož, žena, otroci, tovariši. Ali ni tvoj zgled druge zapeljal v greh; morda si jim pomagal h grehu z zapovedjo, svetom ali hvaljenjem ali jih morda nisi posvaril. Kjer so drugi grešili, kolikokrat si bil zraven. Prerok David je molil: Grehov drugih reši svojega služabnika, o Gospod. Če ti ne bodo imeli nikake oblasti nad menoj, bom brez madeža in rešen bom največjega greha. Kdor hoče opraviti dobro spoved, mora pomisliti tudi ne samo, kaj hudega je storil, ampak tudi, kaj dobrega je opustil. Vsakdo ve, da se ne sme opustiti jutranje in večerne molitve, molitve pred jedjo in po jedi. To pa še ni vse. Včasih je treba tudi kaznovati, treba opraviti svoje delo, dolžnosti svojega startu in dajati miloščino.
Četrta napaka. Veliko ljudi ne izpraša vesti dovolj globoko. Iščemo, odkrivamo in štejemo grehe, kateri so na površju, ne pogledamo pa korenine začetek greha. Naš Zveličar sam pravi, da ima ropanje, nečistost in u-mor začetek v srcu. Kakor ne vidimo več duše, katera se je ločila od telesa, tako pozabimo tudi grehe, kateri niso bili storjeni z besedo in dejanjem. Takih grehov je veliko. Napuha in nečistih misli ni jezik nikoli govoril. Maščevalnost in neubogljivost niso bile storjene v dejanju, ampak se skri-ata v srcu. Ali to ni greh? Izpraše-anje vesti mora preiskati globočino rca in duše.
Naše izpraševanje se mora začeti visoko s prošnjo k sv. Duhu; iti mora daleč nazaj, do naše zadnje dobro o-pravljene spovedi; mora biti obširno, da vsebuje vse tuje grehe in grehe v sled opuščanja; biti mora globoko, da doseže naše grehe v mislih in željah.
Koliko časa naj se porabi za izpraševanje vesti? Določenega pravila sploh ni mogoče postaviti. Vse je odvisno od tega, kedaj je bil kdo zadnjič pri spovedi. Kdor ni bil pri spovedi celo leto, bo moral vest dalje izpraševati, kakor tisti, ki gre redno vs.ak mesec ali vsak teden. Preje se spleve mal vrt, kakor žvelika njiva. Število in velikost grehov tudi podaljša izpraševanje vesti. Kdor ima smrtne grehe na vesti, mora dalje premišljevati, kakor oni, ki .ima samo nekaj malih grehov. Madež na lepi beli obleki se takoj pokaže, treba pa je dobrih očij, da -e vidijo različni madeži na zamazani obleki. Nekateri ljudje so boječi. Sveta cerkev zahteva, da se vest na-lančno izpraša, vendar pa ne zahteva, da se spomnimo vseh grehov. So ljudje, kateri bi lahko sprašali vest v par trenutkih, vendar se pa mučijo z izpraševanjem in si tako škodujejo. I'red spovedjo zgubljajo čas, katerega bi lahko porabili, da obude kesanjc. Med spovedjo pa postanejo zmešani, po spovedi pa nimajo miru, katerega mora prinesti skesana spoved in ne čutijo -tiste pobožnosti in zaupanja po svetem obhajilu, ker se vedno boje, da so nekaj izpustili. Izpraševanje vesti naj tudi ne bo predolgo.
Prosimo vedno sv. Duha, predno začnemo izpraševati svojo vest, da bi nam dodelil ,da vidiiho grehe, kakor jih Bog vidi in da se jih spovemo, kakor jih vidimo. Dobro izpraševanje vzbudi resnično kesanje, katero nas pripravi na dobro spoved, prvo stopinjo k odpuščanju grehov. Zavoljo Tvojega imena, o Gospod, mi boš odpustil moj greh ker je zelo velik.
REV. J. PLAZNIK.
ČEŠČENJE BOŽJE.
Piše Rev. J. Plaznik.
(Dalje.)
Boga lahko častimo na veliko različnih načinov. Gotovo pa mu je tudi dopadljivo, če Ga kličemo na pomoč. S tem pričamo o Njegovi vsemogočnosti in vsevednosti. Klicati Boga za pričo, da je res, kar govorimo, pa se pravi prisegati.
Da stvar bolje pojasnimo, vzemi si za zgled dogodek, kateri se prav lahko zgodi. Dve ladiji trčite skupaj in
ena se potopi. Z njo pa so šli na dno morja tudi vsi potniki, razven nekaterih ali samo enega. Kdo je kriv ne ✓sreče? Samo en tujec je, ki lahko pove, kako se je nesreča prigodila in kdo je kriy. Ali moremo verjeti nje govi izpovedi? Morda ne. Bog pa ve vse natančno. Na Njega se lahko ta potnik sklicuje, da je resnica, kar govori.
Na isto težavo naletimo pri oblju bah. Samo Bog ve, če človek res misli, kar obljubuje. Ko je kralj Savel zvedel, da bo David njegov naslednik je moral David obljubiti Savlu, da ne bo preganjal njegovega rodu po Savlo-vi smrti. Kdo bi mogel videti v Davidovo srce, razven Boga? Zato mu je Savel velel, da mora priseči.
Prisegamo toraj tedaj, kedar hočemo potrditi stvar, katero smo povedali in kedar hočemo potrditi svojo obljubo. Kadar prisegamo, kličemo Boga za pričo, kakor govori večkrat sv. Pavel: "Bog mi je priča." Lahko pa kličemo v potrditev druga imena, katera so z Bogom v tesni zvezi, kakor križ, svetniki ali nebo. Prisega pa ni, če kdo rabi samo besede: res, moja častna beseda i. t. d.
Prisega je veljavna, če prisega slovesno pred križem in svečami, na sveto pismo, ali ne. Vseeno je tudi, če prisegamo na sodniji ali samo pred navadno osebo.
Namen prisege je potrditi to, kar govorimo. Res je, da četudi se človek sklicuje na Boga, Bog ne pride in odgovori. Saj so nam znane krive "prisege. Kako naj torej prisega potrjuje resnico? Kaj pa je večji greh, navadna laž ali laž, katero kdo potrdi s prisego, gotovo. Laž je premnogim že v navadi. Kriva prisega pa ni tako v navadi in se zgodi le tuintam. Krivo prisežejo le do skrajnosti spačeni ljudje. Kriva prisega se tudi jako ostro kaznuje. Laž je mali greh, kriva prisega je velikansko žaljenje Božje. Navadna beseda daje malo poroštva. Preveč je lažnikov. Prisege pa potrjuje jako veliko, ker jg le malo ljudi, kateri bi se ne zgrozili nad krivo prisego in kazniio zanjo.
Naj bo pa stvar še tako resnična, treba je pa tudi pomisliti, če je prisega dovoljena v vsakem slučaju.
Prisega ni nikak greh pod gotovimi pogoji ,ampak samo pričanje naše vere in spoštovanja do Boga. Prilega pomaga določiti resnico, varovati nedolž nost, kaznovati krivico in pospeševati dobro delo. Klicati vsemogočnega za pričo, kadar jenja človeška znanost, se pravi, pripoznati Boga za povsod pričujočega in vsevednega poznavalca vseh stvari, pred katerim ni nič skrito.
Ali pa se prisega strinja z besedami Zveličarjevimi, ko je rfkel: "Jaz pa vam pravim, ne prisegajte pri ničemur... Naj bo vaš govor da, da, ne, ne. Vse, kar je več, prihaja od zloD-nosti." Spoved je tudi zavoljo človeške slabosti, vendar ni slaba reč; tako je tudi prisega. Potrebna je zavpljo človeštve zlobnosti, ni pa zlobnost.
Da pa sme kdo prisegati, mora go-oriti resnico in imeti zadosten vzrok za priseganje. Vsalvi obleka ni pripravna za vsako delo. Kaj bi rekli o nevesti, katera bi delala v kuhinji in kleti v svoji poročni obleki! Jme Božje je najsvetejše in ne spodobi se je. klicati za vsako malenkost. Človek greši zoper češčenje Božje, če utori kaj takega.
Stvar, katero potrjuješ s prisego, mora biti pravična. Prisegati, da bo kdo storil kaj napačnega ,je velik greh. Le prepogosto se take reči dogajajo. Ali se ne sliši brezbožneže rotiti se, da ne bodo več prestopili praga te ali one cerkve, odpustili temu človeku in podobno?
Kdor krivo prisega, prisega, da bo storil kaj, kar ne misli storiti, je kriv krive prisege. Kaj je bolj oddaljeno od Boga, kakor neresnica, ker je On resnica sama. To se resnično pra.i zaničevati Boga, kakor so Ga zaničevali Judje, ko so poklekovali pred Njega rekoč: Pozdravljen kralj judovski! Dali so mu kraljev plašč, žtszlo in krono, a vse skupaj je bilo najpodlejše zaničevanje. Krivoprisežnik časti Boga na zunaj, v svojem srcu pa pravi: Saj ne ve. "Bog se ne pusti zaničevati," pravi sv. Pavel.
S krivo prisego človek kliče Božje maščevanje na samega sebe. Navadno se končajo prisege pri nas: "K temu naj mi Bog pomore." To pa se [?ravi: Bog mi naj pomaga, če je to res, kar prisegam, če ne, naj me kaznuje. S tem se reče tudi toliko, kakor: Kaznuj me,'če me moreš. Kaj čuda torej, če se kriva prisega tolikokrat kaznuje na tem svetu. Neki župnik je bil poklican k bolniku, o katerem so vsi govorili, da je nekoč krivo prisegel. Ni ga mogel pregovoriti, da bi se spo-vedal. V smrtnem boju pa so se stegnili trije prsti, katere je dvignil pri prisegi in niso jih mogli več stisniti.
S krivo prisego človek škoduje bližnjemu. Če hoče dobiti odpuščanje grehov, mora se ne samo kesati greha in iti k spovedi, ampak mora tudi poravnati krivico na premoženju, svobo di in dobrem imenu. Za to pa se je navadno treba izpostaviti sramoti in pripoznanju.
Božje ime naj bo vedno češčeno Naj sfe rajši jezik prisuši v ustih, kakor da bi z njim žalili Boga. Vse naše misli in želje naj na's navdajejo z
največjim spoštovanjem in cescenjeni do Boga.
MORALA V VOJSKI.
A.—Življenje poedinca odseva v življenju države — skupini poedincev. Prijateljstvo in boj, vse to živi v medsebojnih vezeh poedincev in držav.
Posebno jeza in sovraštvo in kot najostrejša oblika obojega: medsebojni boj najbolj razvnema strasti poedincev in držav. Sedanja vojska nam nudi verno sliko razpaljenih strasti narodov in držav.
Kdor je zasledoval časopisje v začetku vojske, je lahko opazoval valovanje ljudskega razburjenja. Znano je še danes, kako se je delalo s pripadniki nasprotnih držav: zapirali in izganjali so se starčki, otroci in žene, ko so govorili tuj jezik; pobijala so se poslopja tujih državljanov, plenila se ie njihova lastnina, tekla je njihova kri.— Ravno v tem pogledu je sedanja vojska presegla vse dosedanje. Dasi se je nazival naš vek najbolj prosvitlje-nega, najbolj kulturnega. Morda so ravno ta dejstva pokazala, kako moderna umska kultura izobrazi sicer duha, zanemarja pa srce. Ravno v teh dejstvih se je pokazal velik nedostatek moderne kulture.
Najbolj pa je s katoliškega stališča obžalovati, da so se tudi med katoliško mislečimi našli ljudje, ki so proklinjali vse, ki so drugače govorili ali pripadali drugemu narodu ali drugi veri.
Šele papež je bil tisti, ki je opomnil na dolžnost ,da vera prepoveduje vsako sovraštvo. "Osservatore Romano" je klical po papeževi iniciativi na zmer nost. Vsako sodbo prepustimo Bogu, držimo se le dolžnosti, ki nam jo nalaga postava države, kateri pripadamo.
Od takrat so se vsaj v katoliškem svetu duhovi nekoliko pomirili. Vendar so ostali danes še mnogi sledovi razburjenih ljudskih strasti, ki ponižujejo kulturen narod 20. stoletja, nasprotujejo veri in vsaki morali.
Grd izraz danes vladajočih ljudskih-" strasti so brezštevilne denunciacije, anonimne ovadbe na vojaške in druge oblasti, tako da so celo vojaške oblasti pri nas in v Zagrebu morale javno nastopiti proti tej nemoralnosti. Vsaka, posebno anonimna ovadba je izraz sovraštva in zavisti, dveh najgrših strasti. ki izpodjedajo vsako družbo. Komur se gre za pošteno stvar, bo z odkritim obrazom pomogel pravični stvari do zmage; za anonimne ovadbe se skrivajo nizki značaji.
Vsako tako sovraštvo obsoja vera in morala; obsojamo ga tudi v navadnem življenju v medsebojnem občevanju.
Morala, ki velja za poedinca, velja tudi za medsebojno življenje narodov. Nam se zdi kulturnega in vernega naroda nevredno, da bi z nizkimi in nedostojnimi izrazi izlival s^oj žolč nad drugovernimi in drugače mislečim narodom.
Ravno vojska je merilo prave dostojnosti, moralnosti in vernosti človeka. Kdor tudi v teh časih napetih strasti ohrani duševni mir, obvlada samega /sebe, ohrani či-t glas vesti in se ne spušča v izbruhe nizkih strasti nad svojim ali narodnim nasprotnikom, ta se more šele imenovati kulturnega človeka.
In ravno katoličani so dolžni, da o-hranijo v teh časih — verni klicu papeža — čisto vest in prepuste vsako sodbo o krivcih in nad krivci svetovne nesreče — Bogu.
Ako zahtevamo veljavo morale v mirnih časih, zahtevati jo moramo predvsem v razburjenih časih vojske, ko lahko vsaka nenioralnost provzroči neprimerno večje gorje.
n ta razpal ljudskih strasti ob izbruhu svetovne vojske nam kaže zopet, da je le katoliška vera s Kristusovim naukom o ljubezni do bližnjega kdoir jo prav razume — edina sila, ki ohrani človeka v vsakem položaju ravnotežju in na pravi poti. Pokazal se je pa tudi pomen pape-štva, ki objema vse vernike, dasi so vsled pripadnosti k raznim posvetnim lržavam zapleteni medseboj v vojsko, ter jih opominja na vzvišen Kristusov nauk.
Zato mora predvsem danes vladati povsod geslo: nazaj k čistemu nauku Kristusa o medsebojni ljubezni.—"SI."
POZOR ROJAKINJEI
Ali veste, kje je dobiti najboljše m. so po najnižji ceni? Gotovol V mesni«
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prem jene klobase in najokusnejie mte Vse po najnižji ceni. Pridite tor«j i poskusite naše meso.
Nizke cene naše geslo.
in dobra postrežba t
Ne pozabite torej obiskati dm * naiej mesnici in groceriji na yog» lu Broadway and Granite Str««l
Slovensko Katoliško
Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909
PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Društvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
redsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:.. ..MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh. I,.
NADZORNI ODBOR:
Useph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St./Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, III.
fsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritošbe pa I. porotnika.
tojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Poiaagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
mMmmmmmMmmmmwmmmmmmmmmmMm^mmmmmamMMmmmnmmmmwmmmmMmmmMMwm,
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
'000000000000000000000*0*0000000000000000000000000000000000000000000000000000
JČF*"1.1__________________________________\ ---------------------------- ---------
i
1
SLAVN0ZNAN1
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka*
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, tli

Telefoni Chl. 2275 N* W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Chic. Phone 2768. N. W. Phon« 111«
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000,—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica jo PUP1LARN0 VAttNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Zu varčevanje ima vpeljane Učne domaČe hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5^ odstotkov, izven Kranjske pa proti Syi odstotkov obreatim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg.
amerikanski slovenec, 12. januarja 1917.
5.
V ZJJSDINJEJJIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Inkorp. T drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
Vstanovljena 89. novembra 1914
DRU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.'
glavni odbor:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
nadzorni odbor:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
finančni in porotni odbor:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika.,— Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. .
dopis.
Eveleth, Minn., 9. jan. — Gospod u-rednik, nekaj novega, nekaj veselega zopet na Evelethu. Društvo "Krščanskih mater" priredi dne 14. jan. popoldan in zvečer veliko veselico v Audi-torium-dvorani z bogatim vsporedom v korist tukajšnje slovenske cerkve. Na veselici bodo nastopili tudi šolarski otroci ter bodo v slovenskem jeziku zapeli nekaj pesmic in uprizorili na o-dru par igric. Pa dečki se bodo prikazali na odru kot mladi vojaki in nam bodo zapeli svojo koračnico.
Člani Dramatičnega kluba nam bodo pa uprizorili jako šaljivo igro "Mu-tasti muzikant". Vse uloge so v prav dobrih rokah in upamo, da bo vspeh vrlo po volj en!
Zabavali se bomo tudi na starokraj-skem sejmu od 2. do 6. ure popoldne, ker bode vse polno kričanja in ponujanja raznih lepih rečij, katere so blage tukajšnje gospe darovale cerkvi v , razprodajo.
Ob 8-mih zvečer pa se pričnejo igre.
Pa tudi želodec bo nekaj dobil, saj se bodo pekli janjci po starokrajskej šegi, pa še kake kranjske klobase se znajo dobiti.
Vsega bo dovolj, treba je le praznih želodcev in polnih žepov, katerih prinesite v polnem številu na veselico. Mogoče še tudi grlo najde kako okrep-čilo v penečej se sodi. Bo, bo vsega dovolj, zato pa nobeden ne zamudi te prilike, ampak vsi Slovenci, Hrvati, Slovaki in Poljaki 14. jan. na veselico, da se skupno poveselimo in pomoremo objednem našej skupnej cerkvi sv. Družine. Pokažimo se ta dan, da za-moremo tudi složno delovati brez vsakih prepirov za procvit naše župnije, kajti le v slogi je moč, nesloga pa tlači. Polnoštevilne udeležbe torej naj pri-jazneje prosijo
Članice društva.
•fi^ffiSi^^ S S SffiSSSS S	x M
s doživljaji slov. učite- ga m lja pri brzojavnem ^ si oddelku v galiciji. sjfi
m	—o—
ffi (Iz "SJovenca." ffi
ffi	5S
Dobrcpoljski učitelj F. K. piše svojemu kolegu Sch. sledeče pismo z dne 22. aprila 1915:
Že zadnjič enkrat sem Ti obljubil, da Ti napišem v pismu kaj več o mojem bivanju na bojnih poljanah prostrane Galicije. Mislil sem Ti ob kratkem popisati vso dolgo pot, ki jo je prehodil oziroma prevozil nas brzojavni oddelek, in ki znaša že čez 1000 km. Pa o tem morda ob drugi priliki. Za danes naj zadostuje, da Ti nekoliko popišem razmere v mojem sedanjem bivališču. Nekaj o tem 'sem Ti bil že v zadnjem pismu sporočil. Sicer ni tukaj nič posebnega, vendar mislim, da nekoliko Te bo že zanimalo to, kar boš bral v teh vrsticah.
Kakor veš, se mi bojev samih ne udeležujemo, ker se ne nahajamo v bojni črti sami, ampak smo navadno precej daleč za njo, sedaj kakih 30 km. Zato Ti pa o silnih napadih in krvavih bitkah ne morem poročati. O lem itak lahko vsak dan čitaš v časnikih. Naša nafoga ni, da bi se z o-rožjem v roki borili, namen našemu oddelku je izražen že v njegovem imenu; "Telegraphenbau-Abteilung". Ka-
dar naša vojska z ofenzivo napreduje in dalje prodira, takrat tudi mi stopimo v akcijo ter popravljamo od 'sovražnika porušene brzojavne proge; če je potreba, pa tudi nove postavljamo.
Dosedaj že precej časa nismo delali, namreč že od začetka januarja ne. Takrat je bilo po bitki pri Limanovi, o kateri vem, da si čital, obilo popravila. Sedaj naši zopet napeljujejo žico na nekaj kilometrov dolgi brzojavni črti, a nekaj nas je ostalo doma pri trenu kot "dnevne šarže", "inšpekcijoni", straže in vozniki. Zadnji pridno pomagajo tukajšnjim kmetom na polju, jim orjejo, vlačijo, vozijo gnoj itd., tako da bodo kmetje kmalu gotovi z oranjem in obdelovanjem svojih njiv.
V sedanje bivališče smo prišli dne 25. januarja. Tukaj bomo kmalu tri mesece in smo večji del zime tukaj prebili. Reči moram, da smo bili v obče še dosti zadovoljni in ta kraj nam bo gotovo vse življenje ostal v spominu. Sicer je le majhna vasica ob cesarski cesti, 11 km vzhodno od Novega Sonča (Novi Sacz—Neu San-dez). Drugo bližnje manjše mesto je pa Grybow, 9 km oddaljeno od naše vasi proti vzhodu. Okolica je še dokaj prijazna. Svet je valovit ter se vedno bolj vzdiguje proti jugu k mogočnim, z gozdovi poraslim Karpatom. Zračna črta do tja znaša kakih 30 do 40 km. Proti zahodu se svet polagoma znižuje v ravnino krog Novega Sonča, katero namaka znana reka Dunajec, ki priteka izpod Visoke Tatre in se po daljšem teku izliva v Vislo. Vas stoji na polagoma proti severu vzdigujočem se hribu, s katerega je lep razgled na več strani. Tu gori nas večkrat vodi pot občudovat sedaj še s snegom pokrite vrhove Karpatov in orjaško Visoko Tatro, ki se blišči v daljavi proti jugozahodu. V to smer se večkrat upirajo naši pogledi, obenem pa preudarjamo, kje leži Kranjska, niša mila domovina, in kaj počno naši dragi tam doli na lepem jugu. A daleč daleč je do tja! Vroče želje in hrepenenje po njej se često vzbujajo v naših srcih in navdaja nas trdno upanje, da se po težkem, truda-polnem delu naših junakov — po za-dobljeni slavni zmagi, kmalu zopet vrnemo v njeno mirno zavetje.
Z omenjenega hribčka vidimo naokrog vse polno manjših in večjih hribov, po katerih so raztresene tnale, lesene "chalupe" poljskih "chlopow", obdane z vrtovi, rodovitnim poljem in temnozelenimi smrekovimi in jelkovimi gozdovi. Sadni vrtovi, kar jih je, so kaj borni in vidi se, da tukajšnji kmet še nima nobenega pojma o kakem umnejšem sadjarstvu. Največ je še češpljevega drevja, ki pa je seveda prepuščeno samo sebi, da raste in se razvija svobodno brez vsake nege človeške roke. Tu in tam raste kriva jablana, stara hruška in potrpežljivo čaka, kdaj ji bo gospodar odrezal suhe in polomljene veje — a zaman. Sploh je sadjarstvo v Galiciji, kolikor sem opazil, z izjemo nekaterih vrtov poljskih žlahčičev in Židov, še na jako nizki stopnji, dasi je lega in svet marsikje ugoden za to panogo kmetijstva. Polja imajo kmetje tukaj precej in pridelajo žita in drugega živeža toliko, da jim ni treba ničesar kupovati. Se-jejo največ pšenice, rži in ječmena, sa-de obilo krompirja in zelja. Koruze ne sejejo, ker je podnebje premrzlo za njo. Glavni živež je krompir, zelje in kruh. Skoro dan na dan imajo vedno enako hrano namreč "zemniak" i "ka-pust" ali "kappst" i "zemniak" (zelje
in krompir). Žito meljejo sami na domačem mlinu, ki stoji v veži vsake hiše. To je nekak stol z okroglo izdolbeno globino, v kateri se vrti mlinski kamen z v stropu in na robu kamena pritrjeno palico. Mletje s tem kamnom je zelo počasno, moka pa tudi le napol zmleta. Zato je pa tudi kruh iz te moke zelo raskav in le za krepki želodec poljskega kmeta prebaven. Čudno, da si ne morejo postaviti mlina na vodi, katere je dovolj v bližini in tudi dosti velika je, da bi gnala par kamenov. No, pa bodočnost mogoče še vse prinese in tudi boljšo moko Poljakom. — Največ dobička daje tukajšnjim prebivalcem živinoreja in nekateri kmetje so imeli pred vojno precejšnje število repov v hlevu. Gospodar, pri katerem stanujem, je pravil, da je imel lansko leto 2 para volov, 4 krave, 2 telici, nekaj telet in konja. Nekateri pa so redili še po več glav živine. A sedaj imajo malo živine, ker so jim jo Moskali veliko zabrali. — Da so vse kmetske hiše In gospodarska poslopja lesena, sem Ti že zadnjič omenil. Narejena so vsa po enem kopitu. Imajo z vežo vred po štiri prostore. Iz veže se pride na eno stran v precej veliko kuhinjo. Tla v njej so iz stolčene ilovice. V njej je štedilnik in nizka peč za kruh peči. Iz kuhinje se pride v družinsko sobo. V njej je razen drugega pohištva ena ali več postelj in na vsaki je pernica. Odeja, kakršno imamo mi, ni tukaj v navadi. Iz veže na drugo stran je shramba za različne stvari. Pod hišo je pa iz kamna zidana klet. Strehe so slamnate, le nove hiše so krite z opeko.
Jaz imam svoje bivališče sedaj v kuhinji, kjer imam v kotičku malo slam-nico, kamor polagam k počitku trudne kosti. V teku tukajšnjega bivanja sem imel poprej tudi že v dveh drugih krajih "jerperge". Nekoč nas je bil en kmet spodil, ker je sam rabil "štan-cijo". Bil je namreč bolan, največ zaradi preobilnega zauživanja "vodke" in si je želel mirnega počitka. Mi smo se mu radi umaknili, zlasti še zato, ker je bilo notri dosti rujavih, smrdečih stenic. Večkrat zvečer smo napravili s prižganimi svečami in vžigalicami lov nanje, ki je bil vedno precej obilen. Sedaj naj pa kmet le sam "futra" krviželjnega sovražnika. — Potem 'sem bil na "kvartirju" pri nekem občinskem tajniku, kjer sem imel še najlepše in najuljudnejše stanovanje. Le žal, da sem^noral prav kmalu iti ven ter se umakniti nekemu višjemu gospodu od artiljerije. Kaj hočeš "gmajnar" je povsod revež in mora biti z vsem zadovoljen. — V sedanjem stanovanju sem pa že od začetka februarja. Z menoj jih stanuje še nekaj od našega oddelka in dO sedaj je bilo v tej kuhinji tudi več topničarjev na stanovanju. Tako je ta kuhinja iz-N gledala kot kak "Mannschaftszimmer" v Št. Peterski kosami. Topničarji so sedaj odšli v druge kraje. Bili so Ru-sini iz vzhodne Galicije, iz krajev, kjer še Rusi gospodarijo. Bili so še dosti dobri ljudje, nekateri prav pobožni — zvečer in zjutraj so kleče opravljali svoje molitve. Vere so bili grško-katoliške. Z njimi smo se še precej dobro razumeli, le to mi ni bilo všeč, ker so imeli precej tistih živalic, ki^so šrf hujše od stenic. Smilili pa so se mi ti revčki, ker že deveti mesec nič ne vedo o svojih domovih in svojih družinah. Kolikokrat so žalostno gledali nas, ko smo prebirali došla pisma in karte, ki smo jih prejeli iz naše mile domovine, od naših ljubih domačih. A oni -že tako dolgo niso zvedeli nikake vesti o usodi svojih domov, žen in o-tročičev. To morajo biti pač bridki občutki v srcu slehernega, ki ga je zadela taka usoda!
Naš gospodar je z nami prav prijazen in večkrat "muvimo" ž njim "po pol'sku" ter se še nekaj razumemo, četudi vsega ne. Poljski jezik je za nas precej težak, ker ima mnogo izrazov, ki niso podobni slovenskim. Ima mnogo sičnikov in šumnikov, ki nam otežujejo izgovarjanje. Vendar nekateri že precej dobro razumemo in za silo tudi že po poljsko "tolčemo". Zgovorni smo zlasti takrat, kadar skupno pijemo "vodko", ki jo Poljaki posebno "obrajtajo". Pa kaj se hoče! Vino je drago, en liter 2 K in je le vino po imenu; piva ni dobiti. No — pa ne misli, da "vodko" kar "žremo". En "kelišek" se pa le včasih prileze — zato se zvečer včasih malo "zagiftamo" kakor pravimo, da lažje spimo in imamo lepše sanje... Doma bomo pa vino pili, če nam Bog da doživeti, da še kdaj zdravi pridemo na Kranjsko. Še kaj bi Ti lahko napisal ali kakor vidiš bo začelo že prostora zmanjkovati, zati pa morda še kaj ob priliki. Najrajše bi pa videl, da bi Ti mogel ustmeno kaj pripovedovati. Bog nam nakloni zaželjeni mir, do tačaš pa zdravstvuj! — Tvoj France.
Rabindranath Tagore,
veliki indijski pesnik, ki je pred nekaj leti dobil Noblovo nagrado in se mudi sedaj že več tednov v Chicagu, je bil rojen leta 1861. Njegov oče je mo-sloslovec Moharshy Devendra Nath Tagore. Med tem ko so mnogi člani Tagorove rodbine od angleške vlade dobili knežji naslov (radša in maha-radša), nimata ne pesnik, ne njegov oče nobenega angleškega naslova. Za-
to je pa indijsko ljudstvo pesnikovega očeta počastilo z naslovom "moharshy", to je veliki svetnik; pa tudi pesnika časti ljudstvo s tem imenom. Svo je izobrazbe si pesnik ni v prvi vrsti pridobil na vseučilišču, marveč na podlagi samoizobrazbe. Rabindranath Tagore je pristno indijski narodni pesnik; njegove pesmi so polne globokih misli in nedosegljive pesniške lepote, obenem pa tako priproste in lahko um-ljive, da so takoj postale splošna last bengalskega naroda, ki jih poje vsepovsod, koder prebiva. Pesnik je tudi svoje pesmi izdal najprej v bengalskem jeziku in z bengalskimi črkami in še le kasneje jih je nekaj prevedel in izdal v angleščini; zato se Angleži kitijo s tujim perjem, ko imenujejo Tagoro angleško-indijskega pesnika. S politiko se Tagora ne peča, kljub temu pa je voditelj svojega naroda.
Ženske v službi diplomacije.
Ženske imajo v vsakdanjem življenju dostikrat priliko, da se izkažejo kot diplomatinje; zakaj bi torej" iz te sposobnosti ne napravile poklica zase? Prva ženska, ki je v tem oziru storila prvi korak, je Klotilda Nursi iz južne Amerike. Nursijeva je bila nastavljena, kot poročajo listi, za atašeja pri poslaništvu države Uruguay v Bruse-lju. Seveda je Nursijeva študirana ženska. Napravila je na univerzi v Montevideu juridični doktorski izpit.
Nezaslišana draginja živil v Alaski.
Američanka Hariet Labadie poroča v nekem n<;wyorškem časopisu o življenjskih razmerah v Alaski. Pravi, da vlada po vsej Alaski silna draginja živil. Suma je plačala za eno jajce 40c, za eno oranžo 17c, za eno majhno govejo pečenko $4, za en pečen krompir 70c. Ta draginja je pa razumljiva, ker se mora vsa hrana pripeljati od daleč, in sicer poleti na ladjah; pozimi, ko zamrzne morje, je mogoče kako stvar dobiti le s sanmi, ki jih vlečejo psi. Toda tako potovanje je tako nevarno, da se ga le malokdo loti; mnogo takih karavan je že zmrznilo. Gospa Labadie piše, da na vsej Alaski ni niti ene krave, komaj par kokoši, ki komaj poletje prežive, pozimi pa celo v zakurjenih prostorih poginejo. Edina zelenjava na Alaski je solata in paradižnik, ki ju guverner goji v svojem rastlinjaku.
Spoznajte vzrok!
Dobro znan latinski rek pravi: "Če je vzrok odstranjen, jenja učinek." Če trpite vsled zapeke glavoboli, razdraž-ljivosti, želodčnih neprilik v zvezi z življensko promeno, rudarjenjem itd., morate spoznati vzrok: nečistost želodca. Odstranite vzrok, izčistite želodec s tem, da Uživate Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino, in vaše neprilike izginejo. Trinerjevo zdravilo čisti in krepi. Povrača slast, podpira prebavo, krepča živce iii celo telo. Ali ne sprejmite nobene druge po-naredbe! Samo Trinerjevo zdravilno grenko vino vam da zaželeno olajšbo. Cena $1.00. V lekarnah, — Velike vremenske izpremembe te zime so odgovorne za trpljenja mnogih ljudi. Za revmatizem, nevralgijo, ozebline itd. rabite Triner's Liniment. Za prehlade in kašlje, bolno grlo, vnetje sapnika uživajte Triner's Cough Sedative. Cena teh dveh izvrstnih zdravil je ista: 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Manufacturing Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave,, Chicago, 111. Če želite Trinerjev Zlati Koledar, pošljite 10c za poštne stroške. — Adv.
KJE JE MOJ BRAT MARKO MI-lavec? Enkrat je bil v West Virgini-ji, potem se je preselil na farme. Prosim, če kdo od rojakov ve, naj mi naznani, ali naj se mi sam javi. Frances Weselitza, rojena Milavcc iz Begunj pri Cerknici, 1223 West Pine St., Shamokin, Pa.	It
Lincoln Highway Mesnica IN GROCERIJA
lllllllllllllllllll! PODRUŽNICA 2. IUIMHtlllM
105 Western Ave.	Phone 2891
JE OTVORJENA
s polno zalogo svežega vsevrstnega mesa in grocerije pod
vodstvom G. FRANK SODETZ. Tu boste dobili vedno najboljše blago po najnižji ceni. Pridite da se prepričate, da je naša trgovina res
Najboljša in najcenejša mesnica v Jolietu
NEKOLIKO CEN ZA SOBOTO:
Pork Loin Roast 4 per lb_____________1 i C
Pork Butts 4 per lb_____________lit
Beef Pot Roast |aiA per lb____________±42C
Plate Boiling Beef 4Aa
per lb___________JIUC
Fancy Pork Chops fQ^ per lb____________IOC
Round Steak, -I per lb_____________1 I C
Mutton, whole or \ A n half, per lb________
Austrian Sausage, O ^ per lb_____________IOC
Picnic Hams, f-Zd^ per lb_____________I9t
Regular Hams, AA/% per lb_____________^UC
Fancy Bacon, AAa per lb_____________aUC
Choice Veal Chops, IPa per lb_____________JLvfb/
£3^.-14c & 17c
Fancy Veal -MC JP -|<>1C Stew, per lb_H 1&2
Raw Leaf Lard, IAa per lb--------_____ J. / C^
for'14"" §1.00
f^:49"" $2.45
Potatoes,
per peck_______
Sera Dobrijevič
Hrvatsko-Slovenska
GOSTILNA
805 NORTH CHICAGO ST.
JOLIET, ILL.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI!
430
strani obsega
Veliki Slovensko-Aogleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje angleščine brez učitelja. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y.

Tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril svojo
GOSTILNO
na starem prostoru, kjer sem tudi prej točil vedno najboljše pijače.
vabim vse na obilen po set.
Jernej Lavrič,
200 jackson st., joliet, ills.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
---POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem času.
T
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
Ml GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
__________i___________ _ . __________
Pisma i« pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
\
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPISAL dr:, fr. detela.
(Dalje.)
Vrnil se je Krištof in vzdignili so se gospe in gospodični naproti. Gospa jc jela živahno pripovedovati, koliko sveta je poplavila Bistrica, in v kaki nevarnosti je bila pristava.
"In tako močni mladeniči," je karala, "pa ne pridete, da bi ustavljali vodo."
"Oh, milostiva gospa," je vzdihnil Apfaltern, "voda je neprijetna in huda reč, in čim manj opravka ima z njo, tem boljše za človeka. Ni li res, gospodična Ana?"
"Ne vem, kako to umejete, gospod '■ Apfaltern," je dejala ona in se nasmehnila.
"Oospodična Ana je vedno žalostna,' je omenil baron Ravbar.
"Ana hoče iti v samostan," je pripovedovala gospa.
"In Vi ji ne branite, milostiva?" je vprašal Apfaltern. "Saj je še premlada."
"Mlad mora iti, kdor misli iti," je poučevala gospa.
"Da se kesa potem vse žive dni. Na druge misli je treba spraviti gospodično Ano. Jaz sem pripeljal snubca, milostiva gospa."
Anica je zbežala v grad, mladi Ravbar pa je zardel in sunil pod mizo Ap-lalterna, da naj molči.
"To je lepo!" se je smejala gospa. "A to ni lepo, gospod Apfaltern, da Vi sami še ne mislite na ženitev." "Jaz, gospa? Jaz sem že prestar." "Prazni izgovor," je dejala ona. "-Možak ni nikdar prestar. A čakajte, jaz Vam izfoerem nevesto." "Milost, gospa!" je prosil oni. "Ne, tu bi bila neumestna. Ne boste mi tako prešerno postopali okrog."
Dan se je bil nagnil, in potegnil je hladen večerni vetrič. Družina se je vračala glasna s polja, in gosta sta se odpravljala domov, češ, da pota ponoči niso varna, ko se potika po vseh gozdih sumnih ljudi. S ceste pa sta zavila proti gradu dva jezdeca.
Nemara sta k nam namenjena," je dejal sam sebi Lambergar in vzdignil roko nad oko, da bi bolje videl.
"Dolga suknja, star sluga," meni Ravbar, "duhovnik je."
"Ni." je trdil Apfaltern, "premoško sedi na konju."
"Moj brat Žiga!" vzklikne naenkrat Krištof in hiti prišelcu naproti, pomagat mu s konja. "Kako si pa ti prišel sem!"
Prihiteli sta mati in sestra in oba gosta in pozdravljanja ni hotelo biti ne konca, ne kraja; zakaj dolgo že ni bilo doma Žige Lambergarja, dvornega kaplana cesarja Friderika.
"Kako si se izredil!" se je smejala mati, ki je zadovoljna gledala svojega >ina. Prijela ga je za eno roko, sestra za drugo, in peljali sta ga v grad. Na dvorišču sta stala že konja naših dveh gostov.
"Takoj zopet v hlev!" je ukazal Žiga, in šli so v veliko dvorano in sedli za veliko mizo in nikotjiur ni prišlo teč na misel, da so pota nevarna.
"Boljšega vina, Lenčika!" jc kričal radostno Krištof.
"Tistega, ki ga gospod sami pijo," je dostavil, Apfaltern.
Gospod Žiga pa je pripovedoval, da prihaja naravnost iz Celja, kjer se v imenu cesarja Friderika pogaja z Vi-tovcem in kneginjo Katarino o celjski (ledini. Vse -e je zavzelo o tej novici.
"Kri?fcfovi okopi bodo odveč," se ji veselil Ravbar.
"Cesar še ni v Celju," je opomni' Krištof.
•V pride kmalu osebno," je dejal
"Kaj! Sam pride v Celje?" se je začudil brat.
"Da; in predtn mine pomlad, ne bode več na svetu celjskega vprašanja."
"Hog daj srečo!" je opomnil Apfaltern. "Menil je mnogo do tega, da se stvar uredi; zakaj ta prokleti husit Vitovec drži še vedno ujetega mojega strica in dva bratranca; in o tej stvari se mislim obrniti na cesarja."
"Zdaj bode pravi čas," je pritrdil Žiga.
"Torej res mislite, da izteče vse glad ko!" je strmel Krištfof.
"Upajmo vsaj. Vitovec je voljan, in * -a moč je v njegovih rokah." "Kaj pa kralj Ladislav?" "Kdor prej pride, prej melje. Zatorej mi hitimo. Če imamo grofijo v rokah, potem naj pride, kdor hoče; pokazali mu bodemo zobe."
"In cesar pride z močno vojsko?" Žiga se je nasmehnil in odkimal, Apfaltern pa je vzdignil kupo in trčil s prijateljem: "Bog živi cesarja in ga varuj sovražnih nakan, zakaj varstva božjega bode po mojih mislih potrebo-\ al zelo."
"Potrebujemo ga vsi," jc opomnil Žiga.
"Istina, Žiga! A jaz ne bi vteknil roke med mlinska kamena v zaupanju na božjo pomoč."
"Primera šepa, .ikagi prijatelj. — Ne boj se! Vse smo do"bro premislili in
izbrali najprimernejšo pot. Za vojno cesar ni pripravljen, in bila bi tudi jako opasna; zakaj Vitovec se lehko vsak dan zveže z Ladislavom. Z za upljivostjo smo pridobili celjskega mogotca in z zaupljivostjo si ga hočemo obdržati. Baš zaraditega pride cesar brez vojnega spremstva v Celje, v levjo jamo."
"In koliko časa ostaneš ti doma, Žiga?" je vprašal Ravbar.
"Jutri že odidem; zakaj nujni posli to zahtevajo."
"A odhodščino bodemo pili na Brdu; to se umeje," je opomnil Apfaltern
in mu podal roko v slovo.
♦ * *
V veliki družinski izbi pa je predla teta mladega oskrbnika Gregorja, stara Mina, ki je bila že doživela tri rodove v gradu. Skrajno nesamopridna je skrbela, le za srečo drugih, od ljubljenega nečaka in grajske rodovine do poslednjega znanca. Veliko preglavice ji je delala tiha žalost Anina. Skrbljivost in zvedavost sta jo naga-njali, da bi prišla skrivnosti do dna; toda Ana se je tako spretno ogibala ljubeznivim in zvitim vprašanjem, da je bila teta malo nejevoljna. In kaj bi ne! Iz vsega srca bi dekletu rada pomagala, in da zna pomagati, to je že dokazala stokrat. Veljavna je bila njena beseda na mnogih krajih, in mnogo srčnih zakonov se je bilo že sklenilo pod njenim pokroviteljstvom. A kako more pomagati, ko ne ve, kaj da teži dekleta! Kdor njej ne zaupa, ta je sam svoje nesreče kriv. "Ošab-nost to ni," je izgovarjala gospodično, "ampak napačna sramežljivost." Zakaj da Anica hreperii po nekom, o tem ni dvomila teta; a po kom, to je bila skrivnost. "In izvedela bodem vendar," je trdila sama sebi; "in potem je vsa stvar moja skrb. Jaz jo bodem izpeljala, in Ana me bode še objemala in se smejala in jokala poleg tete Mine." Utopila se je v prijetno razmiš-Ijevanje bodoče Anine sreče, in kako jo bode pokarala, zakaj ji prej ni raz-odela srca. Koliko žalosti bi si bila prihranila! — Za Ano ji je prišel na misel ljubljenec Gregor. Pogledala je skoz omreženo okno in poslušala, če že prihaja. Močno jo je skrbelo, da bi se mu kaj ne pripetilo pri vodi, in vse možne in nemožne nevarnosti ji je slikala stara domišljija pred oči. "Zdajle gre," si je šepetala, in tiha radost jc izpreletela velo lice, ko jc vstopil vesel mladenič.
"Oh, Gregor, koliko časa te ni bilo!" je karala. "Mislila sem že, da te je vzela voda."
"Za božjo voljo, teta," se je smejal Gregor, "ali -sem res jaz tak, kakršne odnaša voda?" in zravnal se je pred njo in uprl roke v bok.
"Vse se lehko zgodi," je ona opominjala z zadovoljnim smehom.
"Oh, gotovo, teta," je odvrnil mladenič, ki je bil videti še silnejši poleg drobne starke. "A ti vendar ne moreš zahtevati, da bi Bog čuda delal, samo da bi tvoje skrbi ne bile prazne. Tet-ka, ti si vsa otročja. Naj grem jaz v gozd ali na polje, ti se' treseš doma, in naj zakesnim za četrt ure, že meniš, da me trgajo volčje."
"§aj te tudi bodo," je kimala ona. "Prešerni ljudje vsi mladi pomro. Tvoj oče je bil tak in tvoj starejši brat tudi: le na konja in na lov in v boj, in gro-hotala sta se materi tvoji in meni, ki sva trepetali doma. Oče je padel v boju na strani rajnega gospoda, in brata je končal na lovu medved, in ko smo spravljali novino, je šla za njima v večnost tvoja mati. Sam ti si še o-stal in jaz sama, da se tresein zate, ki te bodo tudi tako prinesli enkrat, kakor so tvojega brata. Oh, da bi mi mili Bog ne dal učakati tistega dne!"
Solza ji je zalesketala v očesu in -tekla po nabranem licu; Gregor pa je sedel k njej, jo prijel za rame, ji pogledal v obraz in se nasmejal:
"Ti si prava Marta; toliko imaš nepotrebnih skrbi! In tako pobožna si, da meniš, da se bom jaz enkrat ubil proti božji volji, in da Bog ne pošlje nobenega angela varuha v Črnelo, ker je tako teta Mina ondi. Jaz se bojim, da ti nimaš prave vere."
"Ti, ti je nimaš, ki se podaješ v nevarnost zoper božjo zapoved."
V izbo so prihajali hlapci in posedli trudni za mizo, in menil je ejrnej njih starejšina, da naj Gregor malo pobrenka na citre.
"Kaj pa še! Zdaj v postu!" se je oglasila teta. A Gregorja so preveč srbeli prsti.
"Eno sveto, o sv. Vrbanu ali pa o samskem stanu, teta," je tolažil, snel citre in pobrenkal, sam s seboj zadovoljen; teta pa je godla zraven. Ko pa je popravljala kobilico na vretenu, se ji je izmuznil nožič iz rok in se zasadil v tla.
"Gosta bodemo dobili," je dejala poluglasno; "nož se je postavil po-koncu."
'Kaj pravim jaz, teta!" je opomnil Gregor, ki jo je bil slišal. "Ti nimaš
J. C. Adler & Co,
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET, ILL
W. O.
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
gostilna >
Edina slovenska-hrvatska osredju mesta.
Kadar se mudite na voga'u N. Chica*« in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
prave vere, ampak sama vraža tc je."
A kakor da bi se hotel slučaj potegniti za vero stare tete, :so se odprla vrata, in aznanila je gospodična Ana žarečih lic in oči, da je prišel brat Žiga.
"Kaj, gospod Žiga!" se je razlegalo po izbi, in vsi so skočili pokoncu, da bi šli gledat. Anica jih je ustavljala, češ, da je brat zdaj v sobi pri gostih, in naročala Gregorju, da naj dobo družina k večerji pijače, da bodo pili na bratovo zdravje. Vse je bilo dobre volje in nazdravljalo gospodu Žigi in gospodični Ani, in tej je opomnil Gregor, da je že davno ni videl tako vesele. Lahno se je nasmehnila in o-brnila nanj zamišljeno oko; Jernej ga je pa opominjal, da naj kakšno okroglo zaigra na to radost, in prikimala je Anica. Gregor se ni dal dvakrat prositi; zabrenkal je, uprl v gospodično vesele oči in zapel:
Oj, dekle, kaj tak žalostno Pobešaš ti oči? — "Pozebel je moj rožmarin, In nagelj se suši."
Doboš za nagelj semena, Vršič za rožmarin; Požene kmalu drugi ti Iz novih korfenin.
"Oj drugi, drugi bi se še, Pa tak ne več prijel, Da rasel bi tako lepo, Tako lepo dehtel."
Anici pa je zbudila pesem žalosten spomin; obrnila se je proč, in solza je zaigrala v bistrem očesu. Preden je odpel Gregor, je izginila ona iz sobe.
Izpremembe na njenem obrazu ni zapazil nihče razen stare Mine. Ta ni genila očesa od nje in je videla, kako je prebledela in kako se ji je utrnila solzica. Posvetilo se ji je v glavi, da se je kar prestrašila. "Gregorja ima v mislih," je vzdihnila sama pri sebi. Zdaj je bila utešena njena radovednost; a da že prej ni bila opazila kaj tako naravnega, to se ji je zdelo čudno/ Zatorej je tako prijazna z Gregorjem, zatorej ga odlikuje izmed vseh drugih in tako Tada posluša njegovo petje! A razvidela je tudi teta, zakaj je Anica tako žalostna: saj ve, da bi niti mati, niti brat ne dopustila take zveze. Vsa glava ji je bila polna novih, največ neprijetnih misli; a v tolikem hrupu jih ni mogla razvrstiti; pobrala je kolovrat in zbežala v tiho
svojo sobico, kjer ji je brlela pred sv. WaMlč ,.Tar Soap., (inilo);^^prisče,'^
razpelom lučea, in kjer je imela sprav- fl,ale Pe-'° 111 drugo nečistost na obrazu, 3 kose <•	,	I za 75e. Kateri bi moja zdravila brez uspeha ra-
ijene drage svoje malenkosti. Tu je bil mu jamčim za J5. Pri nnročbt se priloži vsota
,f v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2e v pismn poSlje. Za vsedrugo
to mi cnnil' L'ntocitiru	Vam Tiiclnnl
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zop» ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGE*
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank*
Pozor, Rojaki
Alpentinktura za tnoSke in ženske lase od katere takoj prenehajo las^je odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasno in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postaneio lasje v 8ih dneh popolnoma naturni,kakor nesto v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75.—WahSiS Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križieali, popolnoma v 8ih dneh; tlaSa 2 dol.5(k\ — Kurje oei ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnonyv odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa 75o. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, griute, kraste, liSnje v najkrajšem času, lonček Ji, večji lonček $2. Ta žauba je velikega
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril svojo
novo gostilno
kjer boste vedno najbolj postreženi z najboljšo domačo in importirano pijačo in dišečimi smodkami.
John Horvat
i
N. W. Phone, i
Corner N. Chicago in Jackson Sts., JOLIET, ILL.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, Af NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
jto 1
začela preudarjati. "Le to je sreča, si je dejala, "da Gregor še nič ne sluti. Fant bi bil ves nor." Nesreča Anina pa jo je genila tako, da so tudi njej prišle solze v oči. Tako dobra in ljubezniva in toliko mora trpeti, brez tipanja, da bi bila kdaj srečna! Zatorej hoče v samostanu pokopati svoje želje, revica. In kdo ji brani srečo? Sami predsodki. O kruta trdosrčnost! In vendar je že pravila gospa sama,! da se je tu in tam sklenil zakon, dasi; nista bila enakorodna mož in žena. i Gospa seveda tega ni odobravala. Kaj-j pada! Ženska mora biti vedno ošab-' nejša od moža. A kadar bode Anica t zbolela od žalosti in umirala, takrat se , bode upognila ošabnost in se domislila Gregprja, če ne bode že preppzno. L Ona bi pač drugače ljubila hčerko, če 1 bi jo imela. In kakšna hči je Anica! Angel iz neba bi ne mogel biti boljši, j Nobeden mož je ni vreden — kvečje-' mu ljubi njen nečak Gregor. Toda j kaj, ko se materi ne bodo nikdar od- j prle oči, da bi videla, kako je sama' kriva hčerine nesreče in svoje! — O I pač, morajo ji odpreti, in ona ne sme reči navsezadnje, ko bode nemara že prepozno, da ni slutila ničesar. Tega izgovora ji ne pusti teta; sama ji bode vse povedala, in potem naj stori i ona, kar se ji zdi. Da gospa ne bode rada slišala te novice, to je res; a kaj se hoče, ko ne dopušča vest, da bi še dalje molčala teta! In morebiti — bode pa materi hči dražja od predsodkov. O kaka sreča! Nista ji šal iz glave Gregor in Anica toliko časa, da je imela srečen zakonski parček pred eboj. In kdo je vse tako lepo napeljal? Teta Mina. Oh, kaj bi počeli v Črnelem, če bi nje ne bilo!
Zgenila se je, ko jo je v prijetnem razmišljcvanju premotila gospa.
"Teta, ali si že videla Žigo?" je dejala živahno in sedla na skrinjo poleg nje; vesel ponos ji je sijal iz oči.
"O, moram ga še videti nocoj," je odgovorila teta; "saj ni dolgo, kar sem ga pestovala."
"In kakšen je sedaj! Več ga je cez pas nego Krištofa, in Anica'je kakor golobica poleg bratov. Oj, da bi še živel rajni mož!"
"Da, v resnicL" je dejala ona, "ponosni smete biti, in Boga morate hvaliti, gospa: zakaj takih otrok jc treba iskati."
"Hvala Bogu! dobri so vsi in veselim se jih. Le Anica me skrbi; ta je vedno tako bleda in otožna."
"Da, Anica ni srečna," je dodala pomenljivo teta.
"Čas zaceli vse rane."
"Če ne čas, pa smrt, milostiva gospa!"
"Oh, teta, tako hudo pa vendar ni," se je nasmehnila gospa. "O svojem času pride vsem dekletom samostan na misel; a prejde naglo."
(Dalje prih.)
pičite po cenik, katerega pošljem zastonj
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago ft Jacksoa St«.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl
Mit CMjti B vctiw boim K BSKSTM W. revmatizmir	slabostih t členkih
hromosti	r.ju&sh in prsnih BQLSZNC
bolesti » kolku hrazenju » životu bolesith » členku vnetju ofrsnb mren8 nevralqh prcmnu prehlajenju otrplosti itfjc	bolestih t ledjih
slabotnem križu bolestih « kkt&> hudem kašlju
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St. Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in
delo garantiramo.
— — v.
i Oscar J. Stephen
» -—----------1g.
s.
fl
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišč« v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanj«.
jg Govori nemiko in angleško.

Kadar imate kaj opravite s sodnijo Sj obruite se k meni.
B M. J. TERBICH, 1104 CMcap St- £
s* Govorimo slovenski jezik.
Jp Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri
m
li
JOHN
N. W. Phone
348
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE
Zdravje v Nevarnosti!
Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Cisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše pošle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■■-------Grenko Vino -
To nenavadno zdravilo jc zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju
Zabasanosti, napihuj enj a, riganja, glavobola,
nervoz t osti, slaboči krvi, tugovanja, navadne slaboce.
i
in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejo! Naš glavni namen, jc narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na vi-šanie potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah.
Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—-mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in OOc.
V v.:ih slučajih kašlja rabite Triner'j Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50«, po pošti 35c in 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
;

SLOVENSKI SEZNAM TRGOVCEV v JOLIET
VSAK JE PRVAK
TRGUJTE Z NJIMI
Spodaj so imena naslovi in številke telefonov jolietskih trgovcev in obrtnikov.
Shranite ta seznam; mogoče ga boste rabili v bodoče. Kupite pri teh osebah, obrtnikih in tvrdkah.
AVTOMOBILI—BODIES & TOPS.
Tel.	Matthes & Co.
2780 Popravljamo in barvamo avtomobile. 309 N. Joliet St.

AVTOMOBILI
||r—--
Tel. <095
POTREBŠČINE.
Ernest B. Scagnelli Olje, Potrebščine, Kelly Springfield obroči. 207 N. Ottawa St.
AVTOMOBILI—POPRAVLJANJE.
Tel. Lincoln Highway Auto Repair 4539	Station
1705 Cass St.
Tel. 2744
Tel. 2864
Tel.
2807
Tel. 4263
Herman Goltz 901 N. Collins St.
Dusan Jokich 1202 Scott St.
Albert Mondrella Vina in likerji. 1298 Collins St.
John Stefanich 915 N. Scott St.
KLEPARJI
Tel. Albert M. Schuessler 1111 Peči (furnaces) naša posebnost. 516 jSf. Broadway.
BETONSKO DELO.
Tel. Ideal Concrete Construction Co. 790	455 Rowell
fru -
Te/. Stanfield & Nichols Concrete Co. 257 Cement bloki in izkopavanje. 1711-1727 E. Washington St.
CVETLIČARJI.
Tel.	Joliet Floral Co.
4556 Cvetlice za vse prilike
Prodajalna v Wilcox poslopju Rastlinjak Reed & W. Jefferson Tel. 3443.
Čistilci in barvarji oblek.
Tel. American Steam Dye House 873 Pridemo po in dostavimo blago 606-608 Jefferson St.
• <*3
ti
Ideal Steam Dye Works H. L. Watkins, lastnik. Naši vozovi gredo po vsem mestu. Vogal Jefferson in Ottawa.
Tel.	Peter Kramer
860 Mi smo tako blizu kot vaš telefon. 657 Jefferson St.
Tel. 3131 Will County Cleaners and N.W. 814	Dyers
Pridemo po blago in ga vrnemo v posebnih zavitkih. 302-4 Walnut St.
DETEKTIVNE AGENCIJE.
Tel.	Murphy & Wood
?80	201 N. Chicago St.
; ELEKTRIČNE BATERIJE.
T"*: Joliet Battery & Vulcanizing Co. Specijalisti na "Starting & Lighting" "Vesta" baterije in potrebščine 108 N. Joliet St.
Tel. 555
Seaver's Service Station
C.	S. Seaver
Willard	Battery Service
636-8	Jefferson St.
Tel. 3245
2>23
fotografi.
National Studio 515 No. Chicago St.
GALVAN1ZIRANJE.
Joliet Plating Works
F. G. Michaels Srebrarji in nikljarji. 204 Scott St.
GARAGE
J. Schwab Garage ^ II. F. Stoll — Jacob Schwab Rabljeni Ford avtomobili na prodaj. Popravljanje. 101 E. Oneida St., vzhod, od Bluff
Tel. Quinn Sheet Metal Works, Inc. 814 Thos. Quinn, Rez. Tel. 2876. Jos. Sclileer, Res. Tel. 2115J. Popravljanje in pokrivanje streh in strop.a in kleparsko delo je naša posebnost. Furnaces.
107 Cass St.
Tel. 521
E. Meers Room 318 Barber Bldg.
Tel.	Win. C. Mooney
3728 Room 605 Joliet Nat. Bank Bldg.
POSTREŠČKI
Tel.	Olin & Laraway
3267	Room 203 Clement Bldg.
	Jefferson & Ottawa Sts.
Tel.	John H. Savage
74	Room 606 Woodruff Bldg.
Tel.	Peter Shutts
584	226 Jefferson
Tel.	Morrill Sprague
756	Room 46 Young Bldg. •
Tel.	Snapp, Heise & Snapp
539	Cutting Bldg.
Tel.	Fred W. Walter
298	Room 500 Woodruff Bldg.
Tel.	U. & I. Transfer
3547 • Točna postrežba
9 Scott St. Rez. Tel. 2282 M.
PREMOG IN STAVBINSKI MATERIAL
Tel. 206
A. W. Hays 604 Cass St.
Tel. Lyons Bros. Lumber & Fuel Co. 71 602 E. Washington St.
PREMOG, KOKS IN DRVA
KOPELI
Tel.	John Swanlund
818	403 N. Ottawa St.
KROJAČI
Tel.	A. E. Galass
277 Zanesljiv in modern krojač. Soba 3-4 in 18 Young Bldg.
LEKARNARJI
Tel. Metropolitan Pharmacy 2425 Edmund Jankowski, prop. 711 N. Chicago St.
Tel. Rolling Mill Drug Store 4397	Louis Plitt
415	1001 Collins St.
MILO
Tel. Joliet Rendering & Soap Co. 213	Henry Donisch, upr.
Mi pridemo po in odstranimo poginule živali brezplačno. 405 E. Washington St. Tel. tovarne Rockdale 3596.
MIROVNI SODNIK
Tel.	Fred M. Howk
903 Urad odprt ob sobotah večer
415 Jefferson St. naspr. Woodruff Inn.
MOKA IN ŽITO
Tel.	P. Fogerty
1223 Piča za krave in alfalfa seno. 609 Collins St.
Tel. 251
1171
Joliet Grain Co. Prodajamo tudi premog. Marion & C. & A.
OKNA, VRATA ITD.
Tel.	Martin Alexander
2777 Okna, vrata, vetrnice in šipe na vogalu Joliet & Benton
Tel. 223
C. Hacker Company Okna, vrata, šipe itd. 100 Collins St.
OPTEMETRIST
Tel.	W. A. Gusta^son
4346 Očali $1.00 in više. Preiščem oči zastonj. 627J/ž Cass St.
PERILNICA
Tel. 290
Tel. 11
American Laundry Čistimo in likamo obleke. 106 Jefferson St.
Mac's Laundry Zaupajte nam vaše perilo. 502-504 S. Chicago St.
PIVOVARJI
Tel. 2471
Tel.
26
Schlitz Brewing Company 202 Columbia St.
Sehring Brewing Company 812 N. Scott St.
PLUMBING & HEATING
Tel. i 720
Tel. 175-176
L. Henschen Company 109 N. Bluff- St.
Robert Meers 203-05 Jefferson St.
Tel.	Poehner & Dillman
119 Plumbing, heating in železniha 417-25 Cass St.
Pederson Feed & Wholesale House 211 Collins St.
OBLEKE NA KREDIT
Tel.	The Style Shop
3777	Bernstein & Kramer
v prvem nadstropju New D'Arcy Bldg. 121 N. Chicago St.
OBROČI ZA AVTOMOBILE
Tel.	Triumph Tire Co.
3348 L. R. Hoffman, laslnik Pri tijis dobite vse najbolje obrbče za avtomobile, pri katerih damo 20 odst. popusta. Popravljamo zračne cevi po zmernih cenah.
51114 Ca s s St.
Tel. 4666
Tel. 4234
Leo. J. Wilhelmi 115 N. Joliet St.
Louis A. Williamson 'Plumbing, Heating", Klepar 108 E. Jefferson St.
JOGREBNI KI
Tel. 2707
Ttl.
3460 ^77
GOSTILNE.
Jos. Bakos 1013 Collins St.
Ferguson Bros, 1029 N. Collins St.
Jos. Fercnce 1312 Collins St.
ODVETNIKI.		
Tel. 265	D. R. Anderson Barber Bldg.	m
Tel! 38	Geo. J. Arbeiter Room 207-10 Cutting Bldg.	
Tel. 40	Barr, McNaugliton & Woodruff Bldg.	Barr
Tel. 209	S. J. Drew Barber Bldg.	
Tel. 787	Jos. W. Jones Room 516 Woodruff	Bldg
Tel. 723
Tel. 220
Tel. 3364
Wunderlich & Harris 668 Cass St.
Tel. 67
tel.
291
299
Tel. 432
Tel. 647
American Coal Company
F. W. Egger Chicago & Columbia Sts.
Leach Bros. Mapple Street between Cass & Jackson Sts.
J. S. Murphy 1600 Jackson St.
Schwerha Coal Company
408 Abe St. N. W. 975. Res. tel. 3420.
PREMOG, ŽITO IN SENO
ŠIVALNI STROJI.
Tel.	Wm. A. Boehnert
2416 Šivalni stroji. Popravljanje. Piano in Sheet Music 304 Van Buren St. Tel. Singer Sewing Machine Co. 830	305 N. Ottawa St.
TAPETNIKI.
Tel.	Louis Kollman
1342	205 N. Bluff St.
TAXI SERVICE
Tel.	Douglass & Koontz
4464 Za pogrebe in druge priložnosti, obrnite se do nas. 108-112 N. Desplaines
Tel! 996
Tel. 564
Dr. W. M. Struzynski N. W. tel. 1456 704 N. Chicago St.
Dr. Wm. B. Welch Soba 539 Barber Bldg.
CHIROPRACTOR — ZDRAVNIKI
Tel.
3743
Dr. H. E. Limperich Special Adjustment 107 Western Ave.
Tel. ' Dr. L. A. Stansbury 4486 Uradne ure od 10 do 12 dop.; od 2 do 5 pop. in po domenu. 582 Barber poslopje.
TIRE SERVICE STATION
Tel.	Staehely Bros.
4416 Točna postrežba v slučaju potrebe.	105 S. Ottawa St.
TRANSFER & GARAGE
Tel. Comemrcial Transfer & Taxi Co. 661 Baggage & Taxi Service 107 Scott St.
TRGOVINA S STARIM ŽELEZOM
Tel. The Truby Company 241	Center & Wallace
SERVICE STATJON
Tel.	Hill Service System
4410 "Free Road Service" — Vul-kaniziranje. Hood, Puritan and Racirre Tifes 426 Cass St. vogal Scott
SHRANJEVANJE IN SELITEV POHIŠNE OPRAVE.
Tel. Joliet Warehouse & Transfer Co. 501	414-16 New
Tel.	L. Colin
4049' Plača najvišje cene za vse vrste železo in kovine, gumij itd. 718 S. Ottawa St.
TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM
Tel. The Peerless Millinery Store 551 Ženske modne obleke in klobuki 306 N. Chicago St.
VINA IN LIKERJI
Tel. Joliet Wine & Liquor Co. 1031 Razvažamo na vse dele mesta 211 Jeferson St.
SLADOLED—IZDELOVALCI
Tel. Flint Sanitary Milk Company 5420	410 Collins St.
SODI—STEKLENICE
Tel. 2587
John Sharp & Son Trgovina s sodi, škafi, steklenicami itd.
403 N. Broadway,
Yard na 406 Water St.
SPOMENIKI
Tel. 303
Tel. 949
C. M. Braun • Kupite naravnost od nas in prihranite provizijo. Cass & Collins Sts.
Ernst Wunderlich Granite Co. 808 Hickory St.
STARI NARJI
POHIŠTVO.
Bert. 11. Stephen ["rgovina z novim in starim pohištvom. 614 Cass St. *
Menzon & Fleischer , Pohištvo in železnina. 1024 Collins St.
POPRAVLJANJE PEČ IJ
Tel. Joliet Stove Repair Co. 3212 Ni je peči, da bi je ne mogli mi popraviti. 634 Cass St.
POSOJILA NA PREMIČNINE I PLAČE.
Tel.	Star Loan Company
2534 Posojila od $5 do $100
500 Joliet National Bank Bldg.
Tel.	The Economy Stoic
1023. Mi plačamo 10 odst. več kot driigi trgovci. — Pridite k nam predno kupite ali prodate kako starino. 609/, Cass St. dva bloka vzhodno od Chicago St.
STAV B EX1 POGODBEN IKI
Tel. 1001
Tel. 376
J. W. Love 206 Scott & Love Ct.
Tel. 477
Chas. McGlone Prodaja na debelo. 923 Collins, vogal Columbia.
Tel.	Max Miller
2419 Razvažamo na vse dele mesta. Cene na debelo. 922 Collins St.
ZAVAROVALNINE
Tel.	G. W. Robson Jr.
297 Trgovina z zemljišči, posojila, zavarovalnine itd. 204 Woodruff poslopje.
ZDRAVNIK I—RA NOCELN1 KI
CHIROPODIST—ZDRAVNIKI
Tel. Mrs. J. S. McDonald 3730 Soba 307 New D'Arcy poslopje Chicago & Van Buren Sts.
ZEMLJIŠKI IZVLEČKI — ABSTRAKTI.
Tel. The Joliet Title & Guarantee Co. 421—422 114 N. Chicago St.
Tel. The Peoples Abstract Company 2421	222 Jefferson St.
ZEMLJIŠČA, POSOJILA, ZAVAROVALNINE.
Tel. 916
Tel. 3582
Tel. 981
Tel. 511
Tel. 556
Tel.
Jos. W. Campbell & Co. 42 Adam Arcade Bldg.
L. H. Eib Mirovni sodnik 325 Jefferson St.
Silas C. Hopkins Prodajam zemljišča v južnem Wisconsiuu. 610 Woodruff Bldg.
W. A. Knapp Investment Banker Knapp Realty Bldg. 311 Van Buren St.
Oliver Realty Co. First National Bank Bldg.
Jane A. Shreeve 169 Successor to A. Schoenstedt & Co. 203 Woodruff Bldg.
Tel. 99
Wm. S. Welch & Co. 218 Clement Bldg.
Tel.	Fred J. Walsh
910 415-16 Joliet Nat'l Bank Bldg.
ZOBOZDRAVNIKI
Tel.	Dr. W. G. Andrews
2449 Nad novim nickle & dime gledališčem.	201 N. Chicago St.
STENSKI POP1R
Alex Daras Stenski popir, barve in steklo. 120 Jefferson St.
Tel. P. J. Stanton, Successor 1010	Stanton & Oetter
Stenski popir, barve, steklo in slikanje sob.	i 405 N. Chicago St.
STR EH A RJI
Tel.	Joliet Roofing Co.
4484 M. L. Connor & Son, lastnika Prodajemo strešnike in strešni popir. 513 Cass St.
Tel. 90
Tel. 4045
Tel. 32
Tel. 4285
Tel. 2405
Tel. 95
Tel. 1,170
Tel. 1069
Tel. 57
Tel. 1201
Dr. W. J. Fahrner
rez. tel. 391 200 N. Center St.
Dr. W. R. Fletcher Urad in stanovanje Vogal Cass & Chicago Sts.
Dr. Grant Houston
rez. tel. 59 201 N. Chicago St.
Dr. Bernard Klein Govori slovenski jezik 924 Collins St.
Dr. John W. Krolin rez. tel. 3308 600 Joliet National Bank Bldg.
Dr. Wm. R. McGuffin rez. tel. 3698R 104 Jefferson St.
Tel. 2470
Tel. 3379
Dr. John T. Connors' 127 Jefferson St.
Dr. Chas. R. French 2 Auditorium Blk.
Tel. Dr.'s Elizabeth L: and Thos. J. 1333	Ireland
Soba 508 Barber Bldg.
Tel. 2743
Tel. 564
Tel.
Dr. Jno. A. Limacher 207 N. Chicago St.
Dr. H. F. Lotz Soba 539 Barber Bldg.
Dr. O.
Staelile
166 Soba 615 Joliet Nat'l Bank Bldg.
Dr
. Frederick E. Roberg
rez. tel. 4494 Cass & Collins Sts.
Dr. F, W. Stanton
rez. tel. 4343 527 Barber Bldg.
Dr. Earl R. Steen Room 405 Woodruff Bldg.
Dr. H. E. Stephen 207 E. Jefferson St.
Res. 105 Cagwin St., Phone 716.
Tel. 472
Tel. 2783
Tel. 2453
t el. 1231
Dr. L. E. Spires 600 Joliet Nat'l Bank Bldg.
Dr. Harry E. Sykes 306 N. Chicago St.
Dr. G. O. Webb Specialist za Pyhonea and Prophylactic 608 Woodruff Bldg.
Dr. Geo. W. Young 505 Barber Bldg.
Ž1VINOZDRAVNIKI
Tel. 311
Tel. 972
McLaren & McLaren 211 N. Joliet St.
Dr. Francis j. Ulm 923 E. Washington St.
w
POŠTEN.

Sfi
s
Padel je skoro do sence svojega prejšnjega jaz. Že več dni je živel samo ob mleku in kruhu, zadnja dva dni pa je samo vodo in kruh užival in danes ni imel sploh nikakega grižljaja več. Imel je samo še dvajset vinarjev.
Kljub strašnemu položaju, v katerem se je nahajal, je prelistal časopis, da bi našel kako službo. Najprej je napisal nekaj ofertov, nato pa je šel na tri mesta, kjer se je bilo treba osebno predstaviti. Toda povsod je prišel prepozno. Preostala mu je le še ena anonca, na katero se je hotel oglasiti.
Nad eno uro je moral hoditi peš, predno je dosegel ta kraj. Ko je dospel tja, so bile njegove moči popolnoma izčrpane.
Na pragu dotične hiše je še enkrat prečital inserat. Glasil se je precej iz redno: Išče se vseskozi pošten mlad trgovec. Najvišja starost petindvaj set let, zdrav, spreten in priden!
No, če je bilo tu merodajno zdravje spretnost in marljivost, potem je ho tel izpolniti dolžnosti službe.
Tu je bila cela množica reflektantov za službo. Moral je čakati dve uri predno je prišel rfa vrsto. Ko je zagledal starega gospoda s sneženo bra do, ki je sedel pri mizi, je pobarvala njegovo bledo lice rahla rdečica naraščajočega upanja.
Stari gospod ga je nekaj časa ostro gledal. "Sedite," je rekel nato kratko. Mladi prosilec je sedel. "Kako se imenujete?" "Gerhard Wellmann." "In kje ste službovali zadnjikrat?' "Na nekem posestvu ob meji," je odgovoril mladi mož. "Zapustil sem službo, ker sem mislil, da bom v velikem mestu več zaslužil. Šest tednov sem sedaj že tu a nimam še nikake službe."
"Zakaj ne?" Stari gospod ga je gledal, kot bi ga hotel z očmi predreti. "V tem času vendar lahko dobi vsak mlad človek delo. Povejte mi ersnico!"
"Resnico? Da, nisem imel nikake sreče — in tudi prijateljev nimam. Sprejel bi vsako delo — a ne najdem ga."
"Imate še kaj denarja?" "Le še dvajset vinarjev," je odgovoril mladi prosilec potrto.
"Dvajset — vinarjev?" Kakor stokanje so se glasile te besede raz ustnice starega gospoda. Nato je opazoval Gerharda zopet predirljivo. "In vi trdite, da ste pošten mož?"
"Da, gospod. Hvala Bogu, do sedaj sem ostal pošten. Raje umrjem od lakote — kot pa biti nepošten!"
"Hm, to se glasi jako lepo!" odgovori stari gospod. "No mogoče ste za me sposobni; toda predno vas sprej mem, morate vedeti natančno, kaj zahtevam od vas. Poslušajte torej pazljivo."
Položil je pred se velik kup popirja. De set minut je prisluškoval Gerhard Wellmann izvajanju starega gospoda, ne da bi se prav dihati upal.
Nato je nastal odmor, med katerim je sedel mladi mož s povešenimi očmi in z obupno, krčevito stisnjenimi rokami tu in stari gospod ga je neprenehoma ostro opazoval.
Naenkrat je Gerhard dvignil pogled. "Bojim se, gospod, da Vas nisem prav razumel. Kar vi zahtevate od mene — prosim oprostite če izgovorim — toda za kaj takega vendar ne morete rabiti poštenega človeka."
"Jaz rabim moč, ki bi bila proti meni brezpogojno poštena.
"Toda ta stvar je vendar čisto sle-parstvo!' je zaklical mladi mož pogumno. "Dotični, ki izvrši to delo, vendar ne more biti pošten! Zahtevate človeka, ki bi kazal proti vam najstrožjo poštenost m vi — in vi hočete svoje lastne stanovske tovariše — ogoljufati! To je tatvina vsestransko, ki jo hočete učiniti! Ne, tega ne morem storiti! Jaz ne!"
Gerhard je vstal. Bil je strašno bled, toda njegove oči so bile jezno uprte na starega gospoda, ki je izgledal tako častivredno, ter je vzravnal svojo mlado, vitko postavo do popolne višine. Gospod Bredenfels je parkrat pokimal z glavo in smehljaje gledal mladeniča. •
"Mladi mož, rekli ste ravnokar, da ne morete dobiti nikake službe in da ste brez denarja. Tu pa se vam ponuja služba z mesečno plačo po dve sto kron!
"Da, to je res," je počasi odgovoril Gerhard. "Toda jaz bi potem ne ostal pošten človek. In obljubil sem svoj rajni materi, predno je umrla, da bom ostal vedno pošten in zvest! Ta ob ljuba pa mi je sveta, gospod!"
S temi besedami je zapustil Gerhard z visoko dvignjeno glavo in tesno stis njenimi ustnicami, sobo.
Komaj pa je Gerhard Wellmann za pustil sobo, je vstopil gospod Breden fels hitro v sosednjo sobo in rekel tam sedečemu, starejšemu možu: "Sledite temu mladeniču, ki je ravnokar odšel Skušajte vse mogoče o njem poizve deti. Nato se hitro vrnite in poročajte!"
Več minut je sedel gospod Breden fels ob svoji pisalni mizi, zatopljen \ globoke misli.
"Prvi! Edini — ki je odklonil!" je mrmral pred se.
t"rajalo je precej časa predno se je njegov uslužbenec vrnil.
"No," mu je zaklical šef nasproti. 'Kaj ste poizvedeli?"
"Sledil sem mu v štiri posredovalni ce za službe. Nato je šel v dve tovarni kjer je vprašal, če mogoče rabijo delavca. Povsod pa se mu je reklo, da za tako delo ni dosti močen. Nato je šel domov. Stanuje na Muellerski ce sti v siromašni izbici na dvorišču. Vi deti je na njem, da je docela potrt."
"Hvala vam in prosim, naročite mi moj avtomobil."
Poizvedovalec je zapustil sobo. Bilo je proti večeru, ko se je usta-
KILA OZDRAVLJENA.
nemarjeni izbi in končno obstal pri mizi, na kateri je stala majhna steklenica z rudečim listkom, na katerem je stal napis "strup".
"Vi se bližate obupu," je opomnil.
Gerhardovo lice je postalo še bolj bledo.
"Da," je zastokal.
Sedaj je položil stari gospod svojo
Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je, brez operacije, z gube časa in sitnosti. Nimam
roko na Gerhardovo ramo. "Ali ne mi-	nič za l)rodati. a dam Vam nasvet ka-
slite na to, da ima samomor tudi ne-	ko ozc,raviti kilo brez operacije. Pišite
poštenost v sebi?" Medtem je poka-	mi: Eugen M- PlI"en. Carpenter, 880 C
zal z roko na stekleničko, ki je stala	Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz
na mizi.	režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki
Mladi mož se je prestrašen zdrzni!.	so vtrSani> ('a ohranite življenje, teža-"Ne," je jecljal, "na to nisem mislil." I ve in °Peracije.	Adv.
il avtomobil milijonarja Bredenfels na Muellerjevi cesti pred v najem oddano vojašnico, v kateri je stanoval Gerhard Wellmann.
Priprosta stara žena mu je odprla duri. Peljala ga je v izbo, ki je bila opremljena z najpotrebnejšim in zopet sta si stala stari častivredni gospod in mladi mož nasproti.
Gerhard je strmel v vstopivšega kot bi videl prikazen ,nato je zajecljal par pretrganih besedi.
"Vi — vi hočete — z menoj govoriti — gospod?"
Stari gospod je pritrdil.
"Da, dal sem poizvedovati, kje stanujete. Resnici na ljubo — vi mi u-gajate in rad bi radi službe z vami še enkrat govoril. Štirideset prosilcev je prosilo za objavljeno mesto — in vi ste edini, ki bi vas hotel sprejeti."
"Ne," je kratko zaklical Gerhard. "Zal mi je, gospod, toda raje umrem kot bi pa prelomil obljubo, ki sem jo dal svoji materi."
"Dvesto kron plače v začetku, nato se zviša —"
"V nepoštenosti? Ne, nikdar!"
Pogled milijonarja je krožil po za-
"Dajte mi steklenico." Gerhardove velike, žalostne oči so ga zrle vprašujoče, nato mu je dal molče stekleničico.
"Sedaj pa vzemite svoj klobuk," je dejal stari gospod, "in pojdite z menoj."
"Jaz — z vami? Ne razumem vas
"Kmalu bodete vse razumeli. Sedaj ne vprašujte dalje, ampak pojdite.'
Glasilo se je tako zapovedovalno,'da je Gerhard nehote ubogal. Toda ko je posegel po klobuk, se je opotekel — in padel nezavesten na tla.
"Oslabelost — skoro bi umrl od lakote!" je mrmral milijonar in se sklonil k njemu. "In vendar se brani zaslužiti denarja, ker bi bil pridobljen nepoštenim potom! Slednjič sem našel resnično poštenega človeka — ta je pravi za me." Medtem mu je odpel ovratnik.
Nato je šel iz stanovanja na cesto da bi poiskal šoferja.
Čez pet minut so prenesli Gerhard Wellmanna v milijonarjev avtomobil,
da ga odpelje k sebi na dom.
* * *
Približno dva meseca po tem do godku jV moral rešiti pravni svetnik in notar dr. Brendler oporoko osame lega, vdovelega milijonarja brez otrok. Gospod notar in njegovi uslužbenci ki so čitali oporoko so si ubijali glave, kdo bi bil ta Gerhard Wellmann — 'moj posinovljenec — edini človek, katerega sem našel kot res poštene ga —."	,
Ko je po več letih podedoval Gerhard Wellmann velik del Brendelfel sovega premoženja, ni minil skoro dan, da bi se ne spominjal besedi svoje u-mirajoče matere: "Bodi vedno odkritosrčen in zvest — predvsem pa pošten — in če bi ti šlo še tako slabo, ne daj se zapeljati, da bi storil kako krivico."
In vselej je rekel: "Vesel sem, da sem ostal stanoviten."
Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in umodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- Pečric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,212.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu m hrvatiks-mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico i n grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in »*-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst.«,. gr.ocerije in drugih predmetov, ki spa^fl dajo v mesarsko in grocerijsko pod- ' ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejša in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barr, oija in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske«® papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
ZIMSKE Itt SPCMLAD2TE OBLEKE.
čedne in moderne obleke za odrasl« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek«
premljevavki. Ni se pa malo začudil | P° meri naslednji dan, ko je dobil od tvrdke Velika zaloga najmodernejih klobu-ačun za 150 funtov šterlingov ali 3600 | kov in kap vseh velikosti, kron. Seveda se je branil plačati to
Draga vrtnica.
"Rivista dei fjori" poroča, da je pred leti spremljal vojvoda Malborough neko mlado damo v znameniti vrt slav-noznane vrtnarske tvrdke Cocoles pri I Londonu. Dama je obstala pred neko krasno vrtnico, ki je vzbudila njeno občudovanje. Uljudni vojvoda pa je takoj odtrgal vrtnico in jo podaril
soto, a pred sodiščem je izgubil tožbo, ker je vrtnar dokazal, da se je trudil deset let, predno je mogel vzgojiti novo vrsto vrtnic. Vojvoda je moral plačati veliko vsoto za odtrgano vrtnico.
Delo človeškega srca.
Ce je človek star 71 let, nrti srce u-dari 2l/2 milijardkrat; kajti srce udari v eni minut 7<0krat, v eni uri 4200krat in v enem letu 36,792,000krat. Z vsakim udarcem vrže srce iz sebe po životu 100 gramov krvi, v eni uri torej 420 litrov. Kri se tekom enega dne vrne v *rce 360krat. Tekom enega leta preteče torej kri cel život 1 ena tretjina milijonkrat. Kri napravi na dan v človeku pot ki jc dolga 1254 km, v 70 letih na pot 270,(XX) km. Ta pot je tako velika, da bi prišel po njej okoli in okoli zemlje šestkrat.
Češka denarna moč.
V "Slav. Monatschefte" priobčuje dr. J. Ilorak pregled češkega kapitala, osredotočenega v češkiji denarnih zavodih. Akcijski kapital), rezervni fondi in vloge teh zavodov znašajo skupaj 4 milijarde in 730 milijonov (4,730,-000,(XX)) kron ter pride na vsako češko dušo (Čehov je 6,4(X),(XX)) 739 K. Od tega kapitala jc v poljedelskih zadrugah 140 milijonov, kreditnih zadrugah 9(X) milijonov, okrajnih kreditnih zadrugah 180 milijonov, hranilnicah ! milijarda, hipotekarnih bankah 508 milijonov, moravski deželni banki 172 milijonov in v 12 trgovskih bankah 1087 milijonov kron.
Bavarska vlada
je prepovedala vse brezverske šole na Bavarskem, v katerih se je imel pod-učevatit brezverski moralni poduk.
— Luna je popolnoma mrknila v noči od nedelje na ponedeljek. Mrk je bil viden po vsej Severni Ameriki.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen-ike in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimc t«r povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne znamke ali pa register tiket« izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prra Slovanska Trgovina" na severo' strani mesta.
FrankJuričič
1001 N. Chicago St JOLIET. II.
JOUCTA IU.
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ...*.....................$10.M
Baraga, zdravilno grenko vino,.zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00
Kentucky Whiskey. Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.S0 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................ft.N
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.....................•........$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) zi .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$€.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov. in 50 galonov, galon po......................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
1
Naročite zaboj steklenic
siovega piva, ki se imenuje
A. O I a JE m X I* o R T'
' ■■•••«	1 ^ vi livi'i t. it t l-tm. vi, rima .. —— -	___
WWM.fit
i*holo by American i i caa Association
POSTAVLJANJE TOPA V POZICIJO PRI VERDUNU.
Francoski vojaki dvigajo velik top v rdunskem odseku.
njegovo lego med bojevanjem v
- ....__----------- ..
NAPRODAJ PET KOSOV POHI-štva (5 pice parlor suit). Vprašajte na 107 Prairie Ave., Joliet, po 2. uri popoldan.

ter Je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
telefon 405
S. Bluff St,. Met, 111