a- ili ifl1 Ljubljana, 31. julija 1997 ☆ številka 28 ☆ letnik 56 a- f lil :il| BODO SINDIKATI DEJAVNOSTI MORALI SEPTEMBRA STAVKATI ZA SVOJE POGODBE? Kot smo že poročali, so pogajanja o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti zastala. Namesto da bi Predstavniki delodajalcev in delojemalcev sedli za pogajalsko mizo, so, naprimer tekstilci, prejeli obvestilo, da bo delodajalska stran začasno uporabljala kar splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Se slabše se je zgodilo gradbenikom, saj so delodajalci začeli javno govoriti, da kolektivna pogodba dejavnosti ne velja več. Čeprav so sindikalisti delodajalce opozorili, da je odpoved kolektivne pogodbe Za gradbeništvo nezakonita, so se le-ti do sindikata še naprej obnašali »pišmeuhovsko«. Nekaj tretjega seje zgodilo gostincem: ti so dobili obvestilo, da bo nova pogodba napisana le na štirih straneh, in še v teh so bile le slabo prepisane določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Vse drugo naj bi skladno s priporočili OECD urejale pogodbe v podjetjih. V manjših podjetjih bi, če bi tako osiromašena Pogodba dobila veljavo, o vsebini pogodbe delodajalci odločali kar z enostranskimi akti. Vsa ta sporočila združenj sindikatom dejavnosti menda temeljijo na obveznih navodilih upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ki je združenjem hierarhično nadrejen. Veljavnost večine pogodb dejavnosti je podaljšana le do konca avgusta ali septembra. Vsi sindikati dejavnosti dobro vedo, da je kolektivna pogodba za njihove dejavnosti glavna prepoznavna točka, po kateri se dobri sindikati ločijo od slabih. Gre jim za pogodbe, ki bi jih podjetja uporabljala neposredno. Tudi članstvo bi po njihovi veljavi vedelo, koliko jih sindikat resnično ščiti. Časa za temeljita pogajanja o pravih kolektivnih pogodbah dejavnosti je torej zelo malo. Če se obe strani še pred septembrom ne bosta niti usedli za mizo, potem novih pogodb seveda ne bomo imeli. V zvezi s temi vprašanji je bil na pobudo ZSSS ta teden na Gospodarski zbornici Slovenije sestanek, na katerem sta delodajalska in delojemalska stran dokaj enotno ugotovili, da zahteve sindikatov dejav-uosti za sklenitev novih pravih pogodb niso sporne. Na pogovoru, ki sta ga vodila Valter Drozg in Rajko Lesjak, sodelovali pa so tudi funkcionarji nekaterih združenj in sindikatov s področja gospodarska, sta Se obe strani dogovorili, naj pogajalske skupine že v avgustu ugotovijo glavne probleme novih pogodb dejavnosti in predlagajo tudi možne rešitve. Pogajanja o vsem tem naj se prično čimprej, saj sicer ne bodo končana do roka, ki je zaenkrat 30. september. Kot nam je povedal Rajko Lesjak, so predstavniki Svobodnih sindikatov dali svojim partnerjem ne-dvoumno vedeti, da se bodo za nove pogodbe bojevali najprej s pravnimi sredstvi - če ta ne bodo zadoščala, uadudi s stavkami. Ngmcre delodajalske strani bi lahko »povzročile« dve, vrsti delavcev: na boljšem bi 0,a kovinarji, ki imajo relativno novo pogodbo, in lesarji, ki so sodno odločbo razveljavili enostransko odpovedano pogodbo, vsi drugi delavci pa bi lahko računali največ na splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Predstavniki Svobodnih sindikatov so delodajalcem še povedali, da bi v more-Htni stavki za nove kolektivne pogodbe dejavnosti stavkali praktično vsi delavci, saj se zavedajo, da je Pogodba glavno sredstvo njihove materialne in socialne varnosti. Pri zahtevi za kolektivne pogodbe dejavnosti [sindikate podprle tiuli mednarodne sindikalne centrale. Tako jim je zagotovil predsednik Evropske konfederacije sbtdikatov Fritz Verzetnitsch, ki je bil prejšnji teden gost ZSSS. Podobne mednarodne stike pa so že nave-ZciU tudi nekateri sindikati dejavnosti, nazadnje KNG. Če kljub temu dogovoru in soglasju pogajanja o novih pogodbah dejavnosti ne bodo stekla, lahko že v Začetku septembra pričakujemo priprave na veliko splošno sta vko ZSSS, v kateri bo solidarno sodelova-0 vseh 20 sindikatov, ki tvorijo to Zvezo. Zaradi pomena kolektivnih pogodb dejavnosti za delavstvo pa ‘v njej lahko sodelovalo tudi članstvo drugih sindikatov, mogoče celo “Tomšičevih”, če bo do takrat °bdržal predsedniški položaj. F. K. pogrešali, prosimo, naj nas z razumevanjem počakajo do septembra -menda bo zelo »vroč«. Prijetne počitnice želimo tudi Vam. Uredništvo Egon Marc, predsednik NaitPžiP riPln - alfa« spreminjanje mišljenja Gregor Miklič o novem zakonu o delovnih razmerjih; Ne bo tako hudo, kot nekateri strašijo delavce SFDKM DNI V SINDIKAllE! ii 31. julija 1997 SPREMEMBE ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI STEČAJU IN LIKVIDACIJI IMAJO ZA DELAVCE TUDI NEKAJ SLABEGA Strokovna služba območne organizacije ZSSS v Podravju je v teh dneh sindikalne zaupnike opozorila na novosti, ki jih prinaša zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Nekatera določila novega zakona dajejo delavcem nekaj novih pravic, druga pa jim bodo povzročila sive lase. O tem, na kaj morajo biti v zvezi z novim zakonom sindikalni zaupniki in delavci še posebno pozorni, smo se pogovarjali s strokovno delavko podravske območne organizacije Jolando Lašič. Novi način obračunavanja obresti za terjatve “Po dosedanjem zakonu so delavcem in drugim upnikom za njihove terjatve, ki sojih prijavili v stečajnem postopku, pripadale zakonite zamudne obresti od zapadlosti teijatev do njihovega plačila. Po novem zakonu pa bodo upniki upravičeni do zakonitih zamudnih obresti samo v času od zapadlosti terjatev do uvedbe stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka do plačila terjatev pa jim tečejo obresti po temeljni obrestni meri,” pojasnjuje Jolanda Lašič. “To je krivično, zato bi veljalo razmisliti o ustavnem sporu v zvezi s tem vprašanjem.” “Novi zakon je delavcem prinesel tudi nekaj novih pravic. Po spremembah zakona se kot strošek stečajnega postopka poravnavajo plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka, odškodnine za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni (če jih je seveda delavec dobil pri stečajnem dolžniku), nadometila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto ter odpravnine v višini in pod pogoji, kot pripadajo presežnim delavcem po zakonu o delovnih razmerjih,” pravi Lašičeva. “V tem delu daje novi zakon delavcem upnikom znatno več pravic, kot sojih imeli doslej.” Nove pravice delavcev Zaradi tega bodo morale strokovne službe, ki zastopajo delavce v stečajnih postopkih, poleg vseh podatkov, ki sojih potrebovale doslej, zbrati za vsakega delavca posebej še podatke o neizrabljenem letnem dopustu za tekoče leto, o delovni dobi pri zadnjem delodajalcu ter o višini plače v zadnjih treh mesecih. Jolanda Lašič opozarja tudi na zloglasni 51. člen (na predlog sindikatov gaje ustavno sodišče razveljavilo ter naložilo državnemu zboru sprejem novega besedila), ki se je nekoliko, vendar pa ne bistveno spremenil. “Bistvo sprememb je v postopku določanja trajno presežnih delavcev v postopku finančne reorganizacije oziroma prisilne poravneva ter v načinu njihovega odpuščanja. Poleg števila delavcev in delovnih mest, ki so nepotrebna, mora biti v načrtu finančne reorganizacije naveden tudi rok prenehanja delovnega razmerja za vsako od delovnih mest. O programu prenehanja delovnih razmerij mora uprava dolžnika nemudoma obvestiti svet delavcev ali delavskega zaupnika, če tega ni, pa sindikat in pristojni organ za zaposlovanje. Če je predvideno prenehanje delovnega razmerja več kot 25 odstotkom delavcev (vendar ne manj kot 10 delavcem), lahko pristojni organ za zaposlovanje predlaga razpore- ditev prenehanja delovnega razmerja delavcem na daljše časovno obdobje, vendar ne krajše od treh in ne daljše od šestih mesecev,” pojasnjuje Lašičeva. “Pri določitvi delavcev, katerih delo je nepotrebno, pa se še vedno uporabljajo isti kriteriji: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo, potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovna uspešnost in delovna doba. To pomeni, da še vedno lahko preneha delovno razmerje zaščitenim kategorijam delavcev, denimo invalidom. V tem pogledu se status zaščitenih kategorij delavcev glede na stari sporni 51. člen zakona ni spremenil v ničemer. Novi zakon po mnenju naše strokovne službe prav tako ni odpravil obveze sprejema posebnega zakona, ki bi uredil pravice delavcev, ki izgubijo delo zaradi insolventnega delodajalca.” Se vedno sporni 51. člen? Strokovna služba ZSSS v Podravju zastopa v sodnih sporih veliko zaščitenih delavcev (gre za delavce, ki po zakonu o delovnih razmerjih ne morejo biti opredeljeni za trajno presežne delavce in odpuščeni), ki so izgubili delo po 51. členu zakona. V imenu omenjenih delavcev je bil sindikat prisiljen vložiti tožbo za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ker jim sicer na zavodu za zaposlovanje niso priznali pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, češ da so bili nezakonito odpuščeni. Kdor pa je odpuščen nezakonito, mora najprej uveljavljati svoje pravice pri delodajalcu. Kako se bodo končale omenjene tožbe oziroma kako bo treba v takšnih primerih ravnati poslej? Jolanda Lašič pravi, da v strokovnih službah to vprašanje še proučujejo. Vsekakor pa odločba ustavnega sodišča ni v celoti uresničena. Ali sedaj velja odločba ustavnega sodišča, kije razveljavilo 51. člen starega zakona, ali velja dopolnjeni 51. člen novega zakona? Ali bo potrebno ponovno sprožiti ustavni spor? Stečaj po uradni dolžnosti “Zelo pomembna novost v novem zakonu, ki bo imela verjetno daljnosežne posledice (seveda, če bodo državni organi zakon dosledno uresničevali), je tudi stečaj po uradni dolžnosti. Tega je pristojno sodišče dolžno uvesti nad dolžnikom, če le-ta ni zagotovil izplačil plač za obdobje zadnjih treh mesecev, če ima blokiran žiro račun oziroma je nelikviden zadnjih 12 ali več mesecev. Opozoriti velja zlasti, da je pri nas nelikvidnih ogromno podjetij. Agencija za plačilni promet bo morala enkrat mesečno sodišče obveščati o podjetjih, ki izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka po uradni dolžnosti. Navodila za izvedbo tega člena zakona mora še podrobneje predpisati minister za delo,” pravi Lašičeva. Zdi se, da ta čas nihče natanko ne ve, kakšna usoda čaka več tisoč podjetij v Sloveniji in delavcev pri njih, če bodo državni organi zares dosledno uresničevali omenjena zakonska določila. Veliko novosti “Spremembe so tudi v načinu dela in pristojnosti upniškega odbora - bistveno je, da postopek za upniški odbor ureja sodišče. Spremembe so še pri možnih načinih poravnave terjatev v postopku prisilne poravnave. Določeni so pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki je stečajni upravitelj, določeni pa so tudi postopki za njegovo morebitno razrešitev. Zakon med. drugim določa, kdo ne more biti kupec premoženja v stečaju. Gre za osebe, ki so sorodstveno povezane s člani in predsednikom stečajnega senata, ki so bile zadnjih pet let zaposlene pri dolžniku, ki so opravljale dela s posebnimi pooblastili pri dolžniku in podobno. Prav tako se spreminjajo pogoji dražbe ob prodaji stečajnega dolžnika in še bi lahko naštevali,” pravi Lašičeva. “Morda velja omeniti še to, da se morajo stečajni postopki, začeti pred 1. julijem letos, končati po starih predpisih.” T. K. ;s»ss SSK »ss mm «ass Kis« ssKsssi ssasisiz s»«af sksks sks« assssss aasssa kkkss ksss* ™ ssssssmm -mm mm mm mm. mzt. mm mm apsig NAROČILNICA 1 . I 1 Naročamo ......... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: ............... | I I I .............................................................................................. 1 Plačnik teh izvodov je: Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. | Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije 1 Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, I za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Jolanda Lašič: Novi način obračunavanja obresti za terjatve upnikov v stečajnem postopku je zelo vprašljiv. Pogovor z Gregorjem Mikličem o novem zakonu o delovnih razmerjih Novi zakon se od sedanjega, ki smo n ga prevzeli od bivše zvezne države, razlikuje zlasti po tem, da bo ureja' le individualna delovna razmerja. To pomeni, da bomo dobili tudi poseben zakon za področje kolektivnih pogajanj (ta naj bi bil n sprejet hkrati), zakon o stavkah in ! še čem. Pomembna novost predlaganega novega zakona so pravila, po katerih bodo delodajalci zaposlenim lahko enostransko odpovedali delovno razmerje. Zaradi tega bodo delodajalci verjetno spet raje sklepali delovna razmerja za nedoločen čas, in ne za določenega kot v zadnjih letih. Kaj je temeljna značilnost novega zakona? Miklič: Zlasti to, da bo urejal le razmeri'1 med delodajalci in delojemalci. Ta razmeri3 bodo podrobneje urejena s kolektivnimi P°' godbami in pogodbami o zaposlitvi. Večji pome11 bodo imele zlasti pogodbe o zaposlitvi, ki smc jih v sedanji sistem uvedli skoraj na silo. Kakšne pa so možnosti delodajalcev, da bi pogodbe o zaposlitvi po uveljavitvi novega zakona izdajali le na podlagi svojega splošnega akta? Miklič: To bo možno le, če za dejavnost n‘ bo sklenjena kolektivna pogodba. Zaradi zašČi13 zaposlenih pa si bo ZSSS prizadevala, ^ področja delovnih razmerij razen discip!inskt odgovornosti in varstva pri delu delodajale'nC-bi urejali s svojimi splošnimi akti. 29. člen (sestavine pogodbe o zaposlitvi) 1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: - podatke o pogodbenih strankah z nav£' dbo njunega bivališča oz. sedeža, - datum nastopa dela, - naziv delovnega mesta oz. podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodb0 o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mor*1 opravljati po pogodbi o zaposlitvi, • kraj opravljanja dela; če ni navedenej | P točnega kraja velja da delavec opravlja del° n na sedežu delodajalca, , Jr - čas trajanja delovnega razmerja, če je sk' v lenjena pogodba za določen čas, - določilo ali gre za delovno razmerje s po1' ni m ali krajšim delovnim časom, - določilo o dnevnem ali tedenskem redne* delovnem Času in razporeditvi delovnega časa- - določilo o osnovni plači, ki pripada deb; j vcu za opravljanje dela po pogodbi o zaposi* tvi, druge elemente za določanje plače delav°3 j. (delovnauspešnost, dodatki), način izplačevanj3: ^ plače in o morebitnih drugih plačilih, v - določilo o letndhn dopustu oz. način1 1 določanja letnega dopusta, - dolžino odpovednih rokov; če le-ti nis|j določeni, se upošteva odpovedni rok, določ0 s tem zakonom (84. člen), - navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezuj0]. delodajalca oz; splošnih aktih delodajalca, k določajo pogoje dela delavca. : 2) Pogodba o zaposlitvi vsebuje tudi dh? ge pravice in obveznosti, ki jih kot sestav'* pogodbe o zaposlitvi določa ta zakon (38. c* pogodbe o zaposlitvi določa ta zakon ^ - konkurenčna klavzula, 53, člen - izraba* pusta in drugih odsotnosti z dela v prime* več zaposlitev s krajšim delovnim časom, j ', člen - uresničevanje pravic in obveznosti ° lavca, ki opravlja dopolnilno delo). , n! 3) V pogodbi o zaposlitvi se glede vpras . navedenih v 7., 8., 9. in 10. alinei prvega stavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zaj^ ne, kolektivne pogodbe oz. splošne akte lodajalca. a n: Če smo dobro obveščeni, je predlog zako' p( nastal ob sodelovanju sindikatov. Drži? ^ V( Miklič: Zakon je nastajal kar tri leta, dnji fazi tudi s tujo pomočjo. Sindikati je dobili letos aprila, ko so nas pozvali, naj|(,^’'! (j damo pripombe in spreminjevalne prc* " j pj Za to so nam dali zelo malo časa. . (jr n; Čeprav smo ministrstvu poslali kar ll3ljj$'' čeprav smo ministrstvu posiau n«1 \ ■ |js pripomb, sojih upoštevali zelo malo. Naj S n' S 5. 17-77 £5 0- B SIMDNl V SINDIKATIH 31. julija 1997 NE BO TAKO HUDO, KOT NEKATERI STRAŠIJO DELAVCE o al i nas razveselili, ker so sprejeli naš predlog, po ka-erern bodo vsi delodajalci z več kot 50 zaposleni-1111 morali imeti akt o sistemizaciji delovnih mest. ■ ' ^,a meja pomeni, da bodo delavci v manjših Podjetjih bistveno na slabšem kot v srednjih in velikih? ^ Miklič; Kriterij 50 zaposlenih je za nas spo ren zlasti zato, ker prav manjša podjetja zda jjaJvečkrat kršijo pravice zaposlenih. Predlaga borno, naj se manjša podjetja ločujejo od sre anJm in večjih tudi glede na izpolnjevanje dru »m kriterijev, ki so navedeni v zakonu o gospo brskih družbah. 71. člen vodpoved zaposlitve) ') Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo 0 zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved). -)V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposli V| brez odpovednega roka (izredna odpovedi. 3) Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. 72. člen (dopustnost odpovedi) 1) Delavec lahko redno odpove pogodb ZaPoslitvi brez obrazložitve. 2) Delodajalec sme redno odpovedati po abo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razloi redno odpoved. 3) Delavec in delodajalec lahko izredno od Vesta pogodbo o zaposlitvi v primerih Ozire 'z razlogov določenih z zakonom. 4) Redna ali zredna odpoved ponudbe o Poshtvj, ki delavca neposredno ali posredn ■tavlja v slabši položaj iz razlogov iz 6; j tega zakona je nična od trenutka vročitve odpc Zak °Slenih, ugodnejše od tistih, kijih Po °n ^a'<;on določa obliko, stranke in ^godbe o zaposlitvi. Pogodbe o zapo je ern zak°nu bodo torej vsebovale vse Pomembno za položaj zaposlenega ii ■Dnje njegovih pravic. ekonomsko-socialnega sveta sm a bo nov zakon spodbujal sklepanje de azmerij za nedoločen čas in ne več za d os- Kako bo zakon to dosegel? (jn-.,To, da so se delovna razme je i-uletih Praviloma sklepala za dolo ,4^1° iz nezmožnosti delodajalce rakai cU I Čas ] 7^ ePaJ° delovna razmerj neHrUv^0 Pričakujemo več a°locen čas. dolo^ °nvtudi omejuje delovno ra ali cen čas na največ tri leta, ne g čas rr 3 med dvema zaposlitvama nitve a!s^(jd treh mesecev, se šteje, k ^oposKnih?0P°St0pek rednega odp Od*1*1 N°vi zakon uvaja redno lahk0 z P08°dbe ° zaposlitvi. Deli Bodo delavci zaradi tega veliko na slabšem? Miklič: Če to primerjam s sedanjimi rešitvami, delavci ne bodo na slabšem, ker delodajalci ne bodo imeli razlogov za kršitve zakonov, če bodo hoteli delavce odpustiti. V dobro odpuščenih delavcev je v zakonu predvidena odpravnina. Vsakdo, kije bil pri delodajalcu zaposlen vsaj dve leti, bo imel pravico do odpravnine. Odpuščeni delavec naj bi za vsako leto dela pri delodajalcu dobil petino zadnje plače. Zakon določa, da je nekatere zadeve v kolektivnih pogodbh možno urediti tudi drugače kot v zakonu. Ali to pomeni tudi slabše? Miklič: Kolektivne pogodbe naj bi načelno urejale le podrobnosti in posebnosti tega, kar ureja že zakon, seveda tudi višjo raven posameznih pravic. Izjemoma bodo delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 50 delavcev, lahko nekatere zadeve uredili za delavce tudi manj ugodno. Gre naprimer za sklepanje delovnih razmerij za določen čas, za odpovedni rok, akt o sistemizaciji in še kaj, Mi prav zato menimo, daje pri opredelitvi malih delodajalcev treba upoštevati še njihov letni prihodek, tehnično opremljenost in še kaj. Če bo za določanje malih de- _____________________________________________________________ lodajalcev veljal le kriterij šte- Gregor Miklič meni, da bodo sindikati s strokovnimi argumenti lahko vila zaposlenih, bomo predla- še zelo vplivali na vsebino novega zakona o delovnih razmerjih. gali omejitev na največ dvajset delavcev. Pred očmi moramo imeti tudi podjetja z zelo visoko tehnologijo. Med mala podjetja bi tako lahko spadala tudi veriga sodobnih elektrarn. V izjemno obsežnem zakonu so verjetno še kakšne pomanjkljivosti, ki bodo škodovale delavcem. Imamo prav? Miklič: Ena od pomanjkljivosti zakona je, da ne pozna stalnega ali začasnega razporejanja delavcev na drugo delovno mesto, ob upoštevanju formalnih pogojev, zlasti izobrazbe. Po novem zakonu pogodb o zaposlitvi ne bo mogoče več dopolnjevati in spreminjati. Za vsako delovno mesto bo dobil delavec povsem novo pogodbo, ki bo nadomestila staro.To pomeni, da bo po novem delovno razmerje za nedoločen čas vezano le na eno delovno mesto. Za vsako novo delovno mesto bo delavec torej sklenil tudi novo delovno razmerje. t. , I) Ddodajalcc. ki odpove n„g,.dbo o /jpo- povprečna plača v zadnjih šestih mesecih pred , ..................................... - 1/3 osnove ./, prejšnjega odstavka za vsako Kakšen pa bo nov disciplinski postopek? Miklič: Tudi glede tega je predlog zakona pomanjkljiv, določa namreč le elemente disciplinskih postopkov, disciplinske ukrepe pa našteva le primeroma. Vse to torej prepušča delodajalcem. ZSSS bo temu nasprotovala, saj bodo sicer disciplinski ukrepi lahko, postali oblika represije nad delavci. V tem delu zakona je še posebej sporna določba, po kateri se delavci lahko začasno razporedijo na drugo delovno mesto. In to so v zakon zapisali prav zdaj, ko je naša država prvič sama ratificirala konvencijo Mednarodne predstavništva) •zret .......M , _________I_________________ [lisiiu obvestiti sini,ikal pri delodajalcu, kalerega (nasprotovanje odpovedi) SSSS3S5 organizacije dela in to konvencijo št. 105, ki prepoveduje prisilno delo. Na boljši ali slabši položaj zaposlenih ne bodo vplivale le formulacije v zakonu, ampak tudi sodna praksa, ki je zdaj za delavce izrazito neugodna. Bo po novem kaj boljša? Miklič: V ZSSS menimo, daje treba število sodnih sporov iz delovnih razmerij bistveno zmanjšati. Prav zato smo predlagali, naj zakon tudi za reševanje individualnih sporov opredeli postopke pomirjanja, arbitraž in izvensodnih poravnav. Bojimo se namreč, da se bo zaradi novega zakona o delovnih razmerjih število sodnih sporov o pravicah iz delovnih razmerij še povečalo. Številni prizadeti delavci bodo namreč začenjali spore tudi zaradi nepoznavanja novega zakona in prepričanja, da imajo prav. S postopki pomirjanja, arbitraž in izvensodnih poravnav pa bi večino teh sporov lahko zelo hitro rešili. V njih bodo namreč imeli glavno vlogo nevtralni zunanji strokovnjaki. Kdaj bo zakon o delovnih razmerjih začel parlamentarno proceduro? Miklič: Kot smo obveščeni, ga bo vlada poslala v državni zbor septembra in do takrat imamo še možnost vplivati na njegovo vsebino. To bomo tudi izkoristili. Verjetno bomo še enkrat ponovili skoraj vse predloge, ki niso bili upoštevani. Pri čem boste postavili najtrše zahteve? Miklič: Vsekakor pri kriterijih za določanje malih delodajalcev, tudi glede tega, da se delo- vna razmerja urejajo le s kolektivnimi pogodbami in pogodbami o zaposlitvi na njihovi podlagi. Trmasto bomo zahtevali tudi večjo varnost zaposlenih, ki jim delodajalci odpovedo delovno razmerje. Zakon letos še ne bo sprejet, verjetno bo uveljavljen šele prihodnje leto. Zaradi velikih razlik med sedanjim sistemom urejanja delovnih razmerij in predlogi iz novega zakona bo verjetno potrebno daljše prehodno obdobje. Ga boste predlagali? Miklič: Opredelitev pravic zaposlenih v prehodnem obdobju je tako zahtevna, da so predlagatelji že predvideli enoletno prehodno obdobje. Če bo sedanja formulacija iz predloga zakona obveljala, bodo delodajalci najkasneje leto dni po uveljavitvi novega zakona dolžni zaposlenim izdati nove pogodbe o zaposlitvi. Veljavnost sedanjih splošnih aktov podjetij poteče devet mesecev po uveljavitvi zakona. Bo vse to opravljeno brez novih koletivnih pogodb? Miklič: Prepričan sem, da mora v tem času priti tudi do novih kolektivnih pogodb, ki pa ne bodo več obvezne, ampak izraz svobodne volje organiziranih predstavnikov delodajalcev in delojemalcev. 97. člen (predstavniki delavcev) 1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi: - članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, delavskemu direktoiju, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter - imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je (sveta delavcev), ali sindikata, razen če je to soglasje nadomeščeno z odločitvijo sodišča ali če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. 2) Varstvo pred odpovedjo za osebe iz prejšnjega odstavka traja ves čas od njihove izvolitve in najmanj do prenehanja mandata. Bodo sindikati tudi v novem sistemu kolektivnih pogodb, ki bodo sklenjene po novem zakonu o kolektivnih pogodbah, lahko delavcem obvarovali sedanje pravice? Miklič: To bo vsekakor naš cilj, ki pa ga ne bo lahko doseči. Marsikaj bo odvisno tudi od gospodarske uspešnosti delodajalcev. Ali to pomeni, da bo raven pravic zaposlenih po novem odvisna tudi od dobre volje delodajalcev? Miklič: Novi zakon o delovnih razmerjih bo povečal le pravice zaposlenih pri razporejanju delovnega časa, več drugih pravic pa bo skrčil. Letni dopust bo tako naprimer znašal najmanj 20 dni, več ga bodo imeli le zaposleni z daljšim delovnim stažem. Zakon namreč ne predvideva uporabe dosedanjih kriterijev, kot so: zahtevnost dela, uspešnost, socialne in zdravstvene razmere. Te kriterije bodo lahko uveljavili le sindikati v kolektivnih pogodbah, če bodo na pogajanjih z delodajalci pokazali dovolj moči, znanja in pogajalske spretnosti. Novi zakon bo torej tudi priložnost za novo dokazovanje sindikatov. Delodajalci zahtevajo tudi, da se odmor za malico več ne šteje v delovni čas. Kako boste to preprečili? Miklič: Pravico do toplega obroka in štetja odmora za malico v delovni čas bomo branili zelo odločno, če ne bo šlo drugače, tudi z najtršimi metodami. Po vsem, kar ste povedali, sklepamo, da bo novi zakon delovna razmerja res korenito spremenil. Ne zdi pa se nam, da bo tako hudo, kot nekateri zdaj strašijo delavce in jim svetujejo, naj njegove uveljavitve ne čakajo na delovnem mestu. Se strinjate? Miklič: Zakon bo položaj zaposlenih res precej spremenil, vendar ne tako zelo, kot jih nekateri strašijo. Seveda pa sedaj še ne vemo, kakšen zakon bo končno sprejet in kaj bomo sindikati še lahko uveljavili v korist zaposlenih. Vse to bo zelo odvisno od poslancev in naše sposobnosti, da jih prepričamo v utemeljenost naših predlogov in zahtev. Predloge in zahteve bomo morali utemeljiti zlasti s strokovnimi argumenti. Ker naj bi bil zakon o kolektivnih pogodbah sprejet hkrati z zakonom o delovnih razmerjih, bo zlasti od moči in usposobljenosti sindikatov odvisno, ali bodo zaposleni takoj dobili nove kolektivne pogodbe in z njimi višjo raven pravic. Mi v Svobodnih sindikatih si bomo prizadevali za takšne nove kolektivne pogodbe, ki bodo vsebovale vse, kar je zdaj v pogodbah dejavnosti, pogodbah in splošnih aktih podjetij dobrega za delavce. Hvala za pogovor! Franček Kavčič Ko smo Egona Marca, predsednika sveta delavcev v Fructalu, poprosili za pogovor, je odvrnil, da se najbrže z njim nima smisla pogovarjati o soupravljanju, saj še nimajo nobenih izkušenj.V pogovoru, v katerega je nazadnje privolil, se je izkazalo, da je za svetom delavcev v tem ajdovskem podjetju že dobro leto de-lovanja in da so razpršili nekatere začetniške dvome in ugibanja, kakšna je vloga sveta, ter da so se dokopali tudi že do nekaterih izkušenj. »Lani maja smo formirali svet delavcev, sprejeli poslovnik in po njem zastavili delo. Seveda smo pri tem naleteli na dosti odprtih vprašanj, ker je soupravljanje novost,« je uvodoma dejal Marc. Egon Marc, predsednik sveta delavcev v Fructalu takrat, ko bo treba posamična vprašanja strokovno obdelati in obrazložiti. Kaj ste obravnavali na dosedanjih petih sejah sveta delavcev? Prvi dve seji so pokrile volitve, naslednje pa so bile informacije o stanju podjetja. Z dogovorom z upravo o delovanju sveta delavcev pa smo malo zamudili. Vzrok za zamudo je bilo to, da niti uprava niti mi sami še nismo natanko vedeli, kako in kaj. Zdaj smo si o tem na čistem. Kaj zakon o soupravljanju ne daje dovolj točnega okvira dogovoru o delovanju sveta? Daje, si ga pa povsod tolmačijo malo drugače. Zamuda je nastala tudi zato, ker je osnutek dogo- Egon Marc: Ljudje v podjetjih imajo veliko energije, samo na pravi način in v pravo smer je treba spodbuditi njeno sproščanje. Če uprave uspejo to energijo tvorno vključiti v upravljanje podjetja, je dobro tako zanje kot za zaposlene in lastnike. že od začetka spori in nasprotovanja uprave, bi pa soupravljanje sila težko polno zaživelo. Ali so vaši medsebojni odnosi takšni, da se bodo odprta vprašanja sodelovanja delavcev v upravljanju podjetij uredila? NAJTEŽJE DELO - Katera so bila ta odprta vprašanja? Na primer miselni in izkustveni prelom med sistemom samoupravljanja in sodelovanjem delavcev v upravljanju podjetij. Kakšna je funkcija sveta delavcev? Zakon sicer lepo piše o tem, vendar, kako ga uresničevati? Kaj je realno mogoče pričakovati ? Ob teh vprašanjih smo se v začetku malo lovili, letos junija pa smo s pomočjo ZSSS organizirali seminar za ajdovsko območje. Na njem je bil ves svet delavcev Fructala, da smo se vsi poučili, kaj svet delavcev v resnici je. Dobili smo bolj natančno predstavo o soupravljanju. V minulem letu dni smo pripravljali tudi dogovor z upravo o delu sveta delavcev. Tega zdaj zaključujemo. V začetku smo bili v dvomih tudi o tem, kaj naj dogovor vsebuje. Na omenjenem seminarju smo zvedeli, kakšen naj bo. Spoznali smo tudi, daje treba z upravo sodelovati konstruktivno, ne podžigati konfliktov. Mislim, da je tudi uprava prišla do enakega spoznanja. Treba je sodelovati, skupni cilj je boljše poslovanje podjetja. Prišli smo do zaključka, daje naša vloga zlasti v dajanju pobud. Če smo vas prav razumeli, v Fructalu v soupravi ni nobenega profesionalno zaposlenega... Odločili smo se, da bomo vsi člani sveta delavcev neprofesionalci, čeprav bi po zakonu o soupravljanju lahko imeli profesionalnega prdsednika, ker nas je preko 800 zaposlenih. Koliko sredstev porabite za delovanje sveta? Za delo sveta smo rezervirali okoli milijon tolarjev, kar naj bi porabili za organizacijo seminarjev, za honorarje zunanjih sodelavcev, če bi jih potrebovali... SPREMINJANJE MISUENJA vora pripravila, z našim soglasjem, uprava oziroma pravna služba podjetja, saj svet delavcev pravnih strokovnjakov ni imel. Svet je osnutek proučil in dal nanj pripombe. Ali je velika razlika med osnutkom uprave in zdajšnjim, za podpis skoraj pripravljenim predlogom dogovora? Mogoče bolj v podrobnostih, saj seje že uprava držala zakona o soupravljanju. Postavili smo roke in datume za izvedbo nalog, da ne bi kasneje prihajalo do kakih težav. Na koga se obračate, ko želite obravnavati podatke o poslovanju? Ali ima svet sam dovolj strokovnjakov v svojih vrstah ali prosite za pomoč službe podjetja? Z upravo se bomo dogovorili, katere kazalce bomo uporabili v ta namen. To je potrebno, da bi bili podatki primerljivi. Vendar ste o poslovnih rezultatih že dosedaj razpravljali. Kako ste si jih raztolmačili? Uprava je podala ustno poročilo o rezultatih ob koncu leta. Kakšna je izobrazbena sestava sveta delavcev? Zastopane so vse izobrazbene ravni in ne morem reči, da smo zelo kvalificirani za ta vprašanja. Zato pa si bomo pripravili kazalce, s pomočjo katerih bi spremljali poslovanje podjetja. Kazalci bodo dovolj poenostavljeni, da bomo lahko ugotavljali Za sejnine... ? Ne, sejnin ne dajemo, ker so seje v službenem času. Sejnine dobivajo člani nadzornega sveta. Tudi plačani smo samo za naše redno delo. Za delo v soupravi ne prejemamo nobenih dodatkov ali nadomestil. Zakaj ste se tako odločili?Ali gre podjetju slabše, kot bi mu lahko šlo, in mu tako pomagate? Ne, ne zaradi tega. Podjetje kar dobro stoji, pač pa si v začetku nismo predstavljali, kako obsežna naloga je to, in niti nismo želeli posebnih dodatkov zaradi tega. Se pa bo to vprašanje prej ali slej zastavilo in mislim, da v podjetju dodatni stroški ne bodo povzročili nobenih težav. Če se bo pokazalo, daje neprofesionalnost sveta delavcev zaviralni moment, se bomo z upravo začeli o tem pogovarjati. Vsekakor pa moramo najprej informirati delavce, kaj svet delavcev sploh je in kakšne so njihove pravice v sistemu soupravljanja. Za ta namen smo izoblikovali tri skupine, sestavljene iz članov sveta. Ena pripravlja sistem informiranja za delavce... Torej nekakšen odbor sveta delavcev, ali ne ? V poslovniku imamo sicer možnost organizacije odborov, zaenkrat pa smo rekli, da si bomo trinajsterica članov sveta to delo porazdelili. Če pa bomo ugotovili, da iz programa sledi potreba po odborih, jih bomo organizirali. Za sedaj imamo tri skupine s po tremi člani. Ena bo pripravila sistem informiranja delavcev, druga vprašalnike za ugotavljanje, kaj delavci od nas pričakujejo; na katerem področju naj bi svet začel delati in katera so najbolj problematična vprašanja. Tretja skupina bo pripravila kazalnike za spremljanje uspešnosti poslovanja podjetja. Ali se poslužujete zunanjih sodelavcev in za katera področja? Zaenkrat se jih še nismo poslužili, to možnost pa po poslovniku seveda imamo. Kdaj jih bo treba uporabiti, pa je seveda odvisno od položaja v podjetju in odnosov med upravo in svetom delavcev. Razumem pa potrebo po zunanjih strokovnjakih Zaenkrat tako kaže. Drugače bodo velike težave. Predvidevamo na umirjeno delovanje souprave, brez konfliktov, če se bo le dalo. Menedžment brez delavcev ne more biti, delavci brez menedžmenta tudi ne. Tu mora biti neka nit, ki veže ene z drugimi. Ko smo se nedavno tega menili o teh vprašanjih z gosti iz Nemčije, smo oboji prišli do zaključka, da je tak način delovanja sveta delavcev edini pravi. Da smo vsi vpreženi v prid podjetja in posledično sebi v prid. Morda je pri nas malo lažje dosegati tako zavest, ker je pripadnost kraju in podjetju večja kot v velikih mestih.To energijo ljudi je treba izkoristiti in usmeriti v pravo smer, pa bodo rezultati pozitivni, problemov pa bo manj. Marsikatera uprava se boji vpliva sindikatov na svet delavcev in nadzorni svet... Sindikat je v soupravljanje vpleten že od začetka, saj je spodbudil in organiziral volitve. Vendar trenja med upravo in sindikatom zaradi njegovega pogojnega vpliva na soupravljanje še nisem zaznal. Problem pri nas je bil drugje. Nismo namreč dobro vedeli, kaj je vloga sindikata in kaj sveta delavcev. To smo kasneje sicer razčistili. Ali bi ti vlogi na kratko definirali? Svet delavcev ima nalogo nadzirati izvajanje kolektivnih pogodb. Sindikat pa se o kolektivnih pogodbah pogaja, kjer mi nimamo besede. Naša moč je v tem, da te stvari nadziramo. S sindikatom sodelujemo, oni se ude- odločili za “poštne” nabiralnike. Delavci naj bi svA delavcev obveščali na posebnih obrazcih. ZaenkP c pa se delavci in člani sveta delavcev pogovorijo mej . malico.To ni lahko vprašanje. Ne želimo motiti de lovnega procesa. Ali informacije zaposlenih zbH j rati izven delovnega časa ali uporabiti čas za m3! | lico, je še odprto vprašanje. Radi pa bi uveljavi1 nabiralnike. Namestili jih bomo v kratkem. HkP' ‘ ti bomo zaposlene informirali preko internega časopis o vlogi sveta delavcev in o njihovih pravicah. V kolikšni meri izkoriščate zakonske možnosti za delo sveta delavcev in za izobraževanje? Zakonsko določene kvote ur za seje in iz°' braževanje še nismo izkoristili, ker je bilo sej mak Vendar smo upravi povedali, daje treba prekoračit''': sprejemati in razumeti. Dogajale se bodo morda tud' na zahtevo uprave, ki bo hotela kak problem reši11' kot tudi nas, če bo šlo za kak negativen odziv. Vend3' ne verjamem, da bi uprava pri tem hotela delati težav3 Kdaj imate seje, vsak mesec? Zaenkrat imamo glede na informacije, ki bod3 j Fructal sodi med srednje velike evropske proizvajalce sadnih sokov. Je pa tudi zanj slovenski trg premajhen, saj porabimo le kakih 60 odstotkov njegovih izdelkov, preostalo pa mora izvoziti. Ob razpadu Jugoslavije pred šestimi leti je ostal brez svojega največjega trga in največjega vira surovin. Vendar je izgubo uspešno nadomestil in danes dobro posluje. ležujejo naših sej, mi pa njihovih. Ponekod so sindikani funkcionarji člani sveta. Drugje je predsednik sindikata celo predsednik sveta delavcev ali celo član nadzornega odbora. Pri vas pa... Devet članov sveta delavcev je članov sindikata, dva med njimi sta v izvršnem odboru sindikata. Predsednik sindikata pa ni član sveta delavcev. V podjetju je samo ZSSS. Kako se pretakajo informacije od zaposlenih do sveta delavcev in naprej do uprave?Ali imate govorilne ure? Zaenkrat ne, ker je uspešnost takega načina zbiranja pobud, predlogov, težav zaposlenih dvomljiva. Zato'smo se prihajale iz uprave, predvidene seje vsake tri n1 sece. V vmesnem času naj bi imeli operativne s3 Stanke sveta delavcev, saj moramo pripravljati Pr° gram dela in druge naloge sveta. Menim, da b°m<’ sčasoma seje imeli vsak mesec. Ali je dogovorjeno, da morajo biti člani uprave na vsaki redni seji? Odvisno je od teme, od vsebine seje. Če gtei poslovanje ali za druga poročila o zadevah, za k3 teraje izključno kompetentna uprava, potem upfaV sodeluje. Ali je slovenski zakon o soupravljanju res potreben sprememb in dopolnil, kot trdijo menedžerji? Na to vprašanje ne morem odgovoriti, zakon m°r' j{ vendarle bili prej dodobra preizkušen. Bolj pomenil1^ j, se mi zdi vprašanje, kako ga izvajati. Delavcem dif v določene pravice, in imajo precej možnosti, da daj3? j. pobude, da se vključujejo v upravljanje podjsbJ q Ampak to je na papirju. Včasih se te stvari v pr3'', si izjalovijo. Zaposleni nimajo tolikšne moči k3 uprava podjetja. Slišal sem, da so imeli ponek0' velike težave. Uprave niso pustile organizirati svet3 ■' delavcev. Nemara ta vodstva res mislijo, da jih ^ v zakon oviral. P Mnogi menedžerji menijo, da zakon povzroča podjetjem visoke stroške, da ovira učinkovito^ poslovno odločanje, da daje delavcem preveč pravic. ^ ( Po mojem ni tako. Če zna uprava izkoristiti sa1' tisti del zakona, ki daje delavcem pravico do P bude, se pravi, da jih spodbuja, da sodelujejo,^ se vključijo v delovanje firme, potem je str0^ za soupravljanje debelo povrnjen. S takim načb'3- dela spoznajo oboji, da potrebujejo eni drug3- U pa si samo izvajalec nalog, ukazov, kot robot, ° -■rtir trende poslovnih gibanj. Koliko članov šteje nadzorni svet? Nadzorni svet je šestčlanski, od teh smo dva izvolili zaposleni. Oba sta iz vrst zaposlenih, strokovnjaka, ki se spoznata tako na stroko kot na ekonomijo. Ali imate delavskega direktorja? Glede na stanje v Sloveniji, ko vloga delavskega direktorja ni definirana, ga še nismo izvolili. Ne vidimo namreč smisla imeti delavskega direktorja, dokler njegova vloga ne bo povsem jasna. Upam tudi, da nam bodo izkušnje drugih pokazale pot. Glede na to, da ste o marsičem v dvomih, da pogrešate pravih rešitev - ali bi bila morda dobrodošla krovna organizacija, združenje svetov delavcev nemara? V katerem bi si lahko izmenjavali izkušnje, pretresali odprta vprašanja? To bi lahko bilo zaradi izmenjave izkušenj dobro, ker je soupravljanje novo. Dosti je še starega samoupravnega razmišljanja, ki ga bo treba preseči, kar ne bo preprosto. Tuje povsem drug gospodarski sistem, imamo vrsto novih zakonov; ljudje vedo bore malo ali nič o delnicah. Veliko ljudi ne zazna razlike med svetom delavcev in delavskim svetom. Če uprava in svet delavcev sodelujeta, soustvari lahko uredijo, nova miselnost lahko prodre. Če pa bi bili to zelo slabo vodenje in verjetno takih načU vodenja podjetij v svetu ni ^ Žal pri nas marsikje še P1^ duje stara miselnost. Stimu1"^ ti ljudi za sodelovanje je delo in velik uspeh je, če to obvladuje. Zakon ji to mož^, na široko daje s pravico delavl' - - > do dajanja pobud. Ljudje v P J izvodnji imajo veliko znanj dosti vedo, kako naj se delp; fai! .■jini lahko dosti pripomorejo k boU.. i#' poslovnim rezultatom. Ne z ■" fJ-njem svojih pravic, ampak s Pavico, da izboljšujejo rezun f dela. Če jih uprava zna , vključiti v upravljanje, je n3 tako za zaposlene kot tu j/ upravo. Ljudem je treba %| možnost sodelovanja.Trides jj sem let v Fructalu in imajo ljudje veliko energije, na pravi načinje treba spodnji! njeno sproščanje. Zasluze .;j tem ni vedno najpomernb Veselje do dela lahko sP0“„\č\ tudi občutek, da vaše mnef LimeJ,. firmi upoštevajo in razuf I HIPNI V SINDIKATIH 31. julija 1997 V NEKATERIH PODRAVSKIH PODJETJIH SANACIJSKA PRIZADEVANJA ŽE DAJEJO REZULTATE__________________________ minulem letu so v števil-'n podjetjih kovinske in elek-roindustrije v Mariboru in Po-r?vJU. ki so zabredla v težave, m so zaoreaia v težave, acela izvajati sanacijske progra-J [j16; ^red dopusti smo se na se-^ ^močne organizacije MEI y Podravju pozanimali, kaj . e ta čas dogaja v omenjenih I Podjetj ih in kaj je dosegel SKEI ; v borbi za delavske pravice. Žrtve krize p , ^ nekaterih podjetjih priza-je« sevanja za rešitev krize doslej niso je Pnvedla do pozitivnih rezultatov. bH ,. mkojedenimoMinizRuš, f |1 Je dajal delo in kruh 50 de-/il'! avcent, moral v stečaj. Stečajni P’ P0stopek so s pomočjo občine sodne takse. Predlagali delavci sami. Potem o več mesecev niso prejemali P ac, imajo sedaj socialno var-0^na zavodu za zaposlovanje. , p ' jkoli 30 delavcev Unigita iz jj Pa šc vedno čaka na uvedbo iti a e|cajnega postopka. Čeprav že .v 0 So ne dobivajo več plač, la-v£ n,k še vedno ni predlagal stečaja podjetja, saj pravi, da za vložitev predloga na sodišču nima denarja. Mipi iz Maribora je že od sredine julija v stečaju, blizu 60 delavcev pa na zavodu za zaposlovanje. Podjetje so pestile likvidnostne in prostorske težave, ki jih ni bilo sposobno rešiti. V lenarškem Pathosu pa še vedno traja agonija. Lastnik in direktor podjetja ne izvaja internega sporazuma, ki gaje sklenil s SKEI. Občinski svet je pooblastil župana Lenarta, naj delavcem zagotovi denar za sodne takse, če se bodo odločili, da bi sodišču predlagali stečaj. Usoda Pathosa, v katerem je zaposlenih okoli 60 delavcev, ki so v glavnem na čakanju, je tako popolnoma negotova. V podjetju Iskra Releji iz Makol, ki je moralo v stečaj, poteka sedaj postopek prisilne poravnave. Stečajni upravitelj je v podjetju organiziral proizvodnjo in za določen čas zaposlil okoli 140 delavcev. V teh dneh bo sestanek vseh pristojnih za rešitev podjetja na občini Slovenska Bistrica. Zategovanje pasu in napori niso bili zaman V mnogih podjetjih kovinske in elektroindustrije v Podravju pa sanacija bolj ali manj uspešno poteka, kar je v veliki meri tudi rezultat dela SKEI. Timberijo iz Ruš, ki je bila v velikih težavah, je rešil novi solastnik. Okoli 30 delavcev v tem podjetju sedaj prejema plače po kolektivni pogodbi.Vodstvo podjetja skladno z internim sporazumom s SKEI dolguje delavcem samo še eno plačo. V slovenjebistriškem Finalen se končuje sanacija, ki poteka že dve leti in pol. Ustanovili so novo podjetje, v katerem se bosta zaposlili približno dve tretjini od 130 Finalcovih delavcev. V Finalcu bo ostal zaposlen samo lastnik in pet delavcev, za 25 delavcev pa še vedno iščejo rešitev. Crouset iz Slovenske Bistrice, ki uspešno posluje, že dalj časa zaman išče nove proizvodne prostore. Če bi podjetje imelo nove prostore, bi lahko zaposlilo še okoli sto novih delavcev. V TSN Elig so premagali največje težave, zato socialna varnost okoli sto delavcev ni več ogrožena. V Mariborski livarni potekata proces kadrovskega prestrukturiranja in sanacije. Pri tem se podjetje srečuje s težavami, saj doslej ni uspelo zagotoviti ustrezne zaposlitve invalidnim delavcem. SKEI si na vse pretege prizadeva, da bi v tem največjem kovinskopredelovalnem podjetju v Mariboru ohranili sedanje čim več od sedanjih 1165 delovnih mest. Mešano podjetje W in G iz Maribora, ki je v 51 -odstotni tuji lastni, se še vedno ni do konca lastninsko preoblikovalo. Sicer pa uspešno posluje. Tudi v koncernu TVT so uspešni, čeprav od slovenskih železnic nimajo dovolj naročil. Ta problem si po svojih močeh prizadeva razrešiti tudi SKEI. Se posebej uspešno posluje podjetje Palfinger, kije v 100-odstotni tuji lasti. V tem podjetju, za ograjo Metalne dobivajo delavci plače in vse druge prejemke po kolektivni pogodb, delodajalec pa spoštuje tudi našo delovnopravno zakonodajo. Po podatkih območne organizacije SKEI za Podravje bo jeseni večje število podjetij prizadel novi zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.V resnih težavah se bodo znašla zlasti tista podjetja, ki imajo dalj časa blokiran žiro račun, ki so nelikvidna in ki delavcem ne izplačujejo redno plač. T. K. lavno vprašanje ministru za delo mag. Tonetu Ropu JfIDC3' J3O J fjfll JL mmčmMJE Z LJUDMI? Čeprav politiki nenehno javno zatrjujejo, da pri izbiri ljudi za najbolj odgovorne funkcije v državni upravi, gospodarskih družbah, zavodih in v različnih drugih ustanovah upoštevajo v prvi vrsti strokovno usposobljenost kandidatov, jih praksa iz dneva v dan postavlja na laž. Vse večje dokazov, da se kadrovska politika v Sloveniji oblikuje v “političnih kuhinjah” in da postaja edini zveličavni kriterij napredovanja pripadnost tej ali oni stranki. Stranke so si namreč državo in vse ustanove v njej, skupaj z dobršnim delom gospodarstva, razdelile na nekakšne interesne sfere, v katerih na vodilne položaje kadrirajo “svoje” ljudi. Strokovnjaki imajo dve možnosti: ali se postavijo v službo dnevne politike ali pa morajo ne glede na svojo strokovno usposobljenost in znanje opravljati manj pomembna opravila. ljubli jansko območje: več kot 14.000 zaposlenih tujcev ALI POTREBUJEMO TUJE DELAVCE? a nijjPr,co ye,ike brezposelnosti, ki vlada zadnja leta v Slove-V3 de[Q Jriyrsikomu ni jasno, zakaj naj bi podjetja najemala za kje u;lce> razen ko gre za vrhunske strokovnjake ali poklice, U,g ,ni dovolj domačih delavcev. V ljubljanski regiji, oziro-obm5 - e Povedano, na območju, ki ga pokriva ljubljanska Se 0<:na enota Republiškega zavoda za zaposlovanje (to pa f> 'n Ko'" ^.ana^nj'h občin Cerknica in Idrija na zahodu do Osilnice ll je hm.1? '3 na jugu, Kamnika na severu in Hrastnika na vzhodu), \ vneai kone.c lanskega leta nezaposlenega 10,7 odstotka akti->zda1 'V^Uvulstva ali več kot 28.000 oseb. Hkrati so oblasti °dstotL delovnih dovoljenj tujcem ali skoraj 11 kov več, kakor leto prej. Poglejmo komu in zakaj. jj^bljauski območni enoti sodijo, da imajo delavci, ki pri-vai: zavoda za zaposlo- dobijo delovno dovoljenje, ve- Proše u80tavljajo, da se število dno nižjo izobrazbo. Volji nJ izdajo delovnega do- Največ dovoljenj je bilo izda-jeJ3,17 etay ^jojjpvečuje.Lani nih namreč s področja gradbe- ništva. Podjetja zaprošajo za dovoljenja za gradbene delavce prve izobrazbene stopnje, to je • J "ja iz leta v leto povečuje. L Prer0d Prejel15-795 vlog, povij^'315 na mesec. Do kon- eta so na zavodu zaključi|i Mopek z i s 91 s ir, ton zaKijucm prve izooraznene stopnje, to ii 14 iaT Za 15.218 vlog in izda- za delavce brez poklica ali p zahtev 7 t'elovnih dovoljenj na mr,™«, — v----------- 3 delodajalcev. Od tega šte- možne delavce. Ker pa gre za delavce pretežno s področja nekdanje Jugoslavije, podatka o ■A Pridobi'tUSlala (6548) Pa so bila številu delavcev z najnižjo izo-i' ians| števil™80 st0Pnj° izobraz-1 višjinii ' 0 zaPoslenih tujcev z 1 Se ne noS‘0PnJami izobrazbe pa J 8ledenaoh^Le'.^at0.nazavodu prav tako Makedonci, imajo po podatkih zavoda za zaposlovanje v povprečju zaposlenih okoli petdeset tujcev, vendar jih skoraj polovica ni prijavljenih v delovno razmerje. Narašča tudi število Kitajcev, predvsem zaradi vse večjega števila kitajskih restavracij. Na zavodu pa opažajo, da posamezni delodajalci zaprošajo za večje število delovnih dovoljenj za kuharje, ki imajo polovično ali celo krajšo delovno obveznost. Ne spreminja se število izdanih delovnih dovoljenj za prodajalce sadja in zelenjave. Delo je “rezervirano” za delavce s Kosova, črnogorske Muslimane, nekaj pa tudi za Muslimane iz BiH. Tujci iz Hrvaške in ZRJ se zaposlujejo v komerciali, zlasti če gre za izkušnje na trgih Rusije, ter v računalništvu, promociji in podobnih zahtevnih opravilih. Državljanov iz drugih evropskih držav je malo in njihova strokovna izobrazba je praviloma pete in višje stopnje. Zaposlujejo se v gostinstvu, bančništvu, raziskovalni dejavnosti, računalniškem programiranju in prevajalstvu. Nekaj pa imamo zaposlenih tudi tujih športnikov, od katerih so posamezni dobili naše državljanstvo in jih ne moremo šteti med tujce na delu pri nas. Ali bi potrebe po tujih delavcih lahko pokrili z domačimi brezposelnimi? Lani je bilo v ljubljanski regiji 28.312 iskalcev zaposlitve. Delodajalci so prijavili skoraj 56.000 prostih delovnih mest, večino ali 62 odstotkov za določen čas. Zaposlili so preko 23.000 oseb, od tega v gospodarstvu več kot 19.000. Med njimi je bilo največ, skoraj tretjina zaposlenih, delavcev s prvo in drugo stopnjo izobrazbe. S četrto stopnjo sojih zaposlili 26 odstotkov od skupnega števila zaposlenih, s peto pa 24 odstotkov. Delež zaposlenih s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe je bill7-odstoten. Pogosteje mogoče slišati hvale delodajalcev, da seje na odprto delovno mesto prijavilo po nekaj deset prosilcev. Statistika pravi, daje na ljubljanskem območju lani v povprečju prišlo na eno delovno ponudbo sedem brezposelnih. Po stopnjah izobrazbe pa je bilo to razmerje takšno: pri prvi in peti stopnji izobrazbe je prišlo na ponudbo po devet brezposle-nih, pri tretji stopnji kar dvanajst, pri drugi pet, šesti štirje in pri sedmi izobrazbeni stopnji le dve brezposelni osebi na ponujeno delovno mesto. V primerjavi z letom 1995 seje razmerje povečalo pri tretji stopnji izobrazbe, pri prvi in peti stopnji pa malo znižalo. Treba pa je kajpak upoštevati, da se Slovenci zelo neradi selimo iz kraja v kraj za delom. Zato je omenjeno razmerje v posameznih občinah ljubljanskega območja verjetno precej drugačno od povprečnega regijskega. Nezaposlenost po posameznih občinah oziroma po posameznih uradih za delo območne enote zavoda za za- poslovanje (ki so razporejeni po nekdanjih 14 občinah ljubljanskega območja, če Ljubljano štejemo kot eno občino) se med seboj zelo razlikuje. Najnižja stopnja brezposelnosti je v Idriji (7-odstotna), v Ljubljani dosega 8,4 odstotka in v Logatcu 9,4 odstotka aktivnega prebivalstva. Toda v Ribnici je brezposelnost 28-odstotna, v Kočevju 23-odstotna, Litiji 20,5-, Zagorju 18,6-odstotna. Tudi v Trbovljah, Hrastniku, Cerknici in Grosuplju brezposelnost precej presega republiško povprečje, da ljubljanskega niti ne omenjamo (10,7 odstotka konec lanskega decembra). Na podlagi teh podatkov bi se morali prej vprašati, zakaj delodajalci niso mogli dobiti toliko delavcev, kot so želeli, kot pa, zakaj uvažati delovno silo. Res pa je, da bi se pristojni morali zamisliti nad kakovostjo (izobrazbeno ravnijo) uvožene delovne sile ter nad načinom zaposlitve precejšnjega dela uvoženih de-' lavcev. N. L Tipičen, nikakor pa ne edini primer takšnega kadrovanja v političnih koalicijah je tudi imenovanje uprave Nove Kreditne banke Maribor. Člani nadzornega sveta omenjene banke (tudi nadzorni svet je očitno sestavljen po ključu političnih strank) so najprej imenovali eno upravo banke, čez manj kot teden dni pa drugo, kar je očitno posledica novega kroga politično-stro-kovnih pogajanj med koalicijskimi partnerji. Z imenovanjem nove uprave, ki uživa v javnosti nekoliko več kredibilnosti kot prva, so vsi, ki so sodelovali pri omenjeni politični kuhinji, opravili popravni izpit - žrtve so samo člani razrešene uprave. Po naši ustavi paje, na srečo, na prvem mestu človek, z vsemi svojimi pravicami in obveznostmi. Zato se velja ob tem primeru vprašati, kakšna bo usoda uglednega diplomiranega ekonomista z dolgoletno prakso v mariborskem gospodarstvu (mimogrede naj povemo, da gre za strokovnjaka,-ki je bil do imenovanja v upravo NKBM prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ker seje kot vodilni delavec venem od mariborskih podjetij postavil na stran delavcev, ko je šlo podjetje v stečaj), ki gaje nadzorni svet najprej imenoval za člana uprave Nove Kreditne banke Maribor, štiri dni po tem, ko je novo funkcijo prevzel, pa gaje taisti nadzorni svet razrešil. Razumljivo je, daje dolžnosti člana bančne uprave mogoče opravljati samo, če je človek v banki v rednem delovnem razmerju. Ali bo omenjeni strokovnjak dobi 1 plačo za tisti čas, ko je bil član uprave banke?Ali je upravičen do odpravnine v višini 24 plač, ki pripada menedžerjem, če so brez svoje krivde predčasno razrešeni? Ali mu mora Nova Kreditna banka Maribor ponuditi zaposlitev, kije ustrezna njegovi izobrazbi in delovnim sposobnostim? Ali je pri nas tako kot v nekaterih državah, ki so še vedno totalitarne, mogoče človeka na določeno funkcijo imenovati in kadarkoli brez razloga razrešiti? Ali lahko omenjen bivši član uprave po sodni poti - tako kot je to storil nekdanji direktor slovenske televizije -uveljavlja svojo pravico do opravljanja dolžnosti, na katero je bil zakonito imenovan? Po katerem členu zakona je bil omenjeni strokovnjak razrešen z dolžnosti, ki so mu jo isti ljudje pet dni poprej zaupali? Ali lahko omenjeni strokovnjak vloži na delovnem sodišču tožbo proti pristojnim zaradi škode, ki je prizadela njegov ugled? Vsa ta vprašanja naravnost kličejo po odgovoru ministra za delo mag.TonetaRopa, ki lahko javnosti najbolj kompetentno pojasni, ali so pristojni v tej zadevi postopali pravilno in zakonito ali ne!? Še zlasti to velja, ker so zapletom pri imenovanju uprave Nove Kreditne banke Maribor očitno botrovali nekateri njegovi resorni kolegi. Tomaž K še Ul 31. julija 1997 Sindikalna lista Prvi del Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) -polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) Kilometrina (od 12. 7. 1997 dalje) Ločeno življenje Drugi del Jubilejne nagrade a. po veljavnih KP dejavnosti (skupna delovna doba) - za 10 let - za 20 let - za 30 let b. po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina pri upokojitvi Solidarnostne pomoči a. po objavljenih KP dejavnosti b. po SKPD Minimalna plača Zajamčena plača Regres za letni dopust - ob smrti delavca • ob smrti v ožji družini - najmanj ■ največ Izhodiščne plače po SKPGD 1. enostavna dela II: manj enostavna dela III. srednje zahtevna dela IV. zahtevna dela V. bolj zahtevna dela VI. zelo zahtevna dela Vil. visoko zahtevna dela Vlil. najbolj zahtevna dela IX. izjemno zahtevna dela ■»■■lli*! KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Na obisku predstavnika sindikata kemije CGIL Italije Sindikat poklicnih gasilcev O vprašanjih gasilcev posebna problemska konferenca (IliilHIlKf mmf J1 1* julij 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 29,61 51.098,00 Mtf| ||[|l|iD Mfi (|»H| Pllf im: Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano a. po veljavni KP dejavnosti 12.774,00 b. po SKPGD (na delovni dan) 500,00 KRŠITVAM NAJ BI ODKLENKALj 40.786.00 61.180.00 81.573,00 j jih 40.978.00 71.967.00 95.956.00 277.912,00 Delček temperature k že tako vročim poletnim mesecem bodo nedvomno dvignile tudi razprave o nadaljnji usodi posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti. 81.573.00 83.374.00 41.687,00 59.150.00 35.173.00 102.000,00 127.746.00 47.978.00 52.776.00 59.013.00 65.730.00 74.366.00 88.759.00 100.754.00 119.945.00 143.934.00 Kot se za socialno partnerstvo spodobi, smo našim partnerjem že dan po podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti poslali pobudo za začetek pogajanj o morebitnih spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije seje hitro odzvalo: upravni odborjc 30. junija.sprejel sklep, da soglašajo z začetkom pogajanj. Sprejeli so tudi našo pobudo, ki smo jo skupaj z drugimi sindikati dejavnosti v ZSSS naslovili na Gospodarsko zbornico Slovenije, za podaljšanje veljavnosti vseh določb dosedanjeJco-lektivne pogodbe dejavnosti trgovine do septembra. Strokovna služba Združenja trgovine Slovenije je pripravila aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, ki je v teh dneh v podpisovanju. Ko bo registriran na ustreznem ministrstvu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, bodo vse določbe kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije veljale do konca septembra. Ker v dejavnosti trgovine posluje več kot 12.000 pravnih oseb, ki imajo delavce razporejene na veliko lokacijah, bomo po končanih pogajanjih za vse naše člane natisnili kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, da bi se z njeno vsebino lahko temeljito seznanili. Želimo torej takšno P08ju^| ki jo bodo lahko delodaja^^ delavci uporabljali nepostf^ Nova pogodba v rokah del^jL bo delodajalcem onemog0^:, da bi še naprej kratili nAp, pravice. La Sandi Bartol, (na NEPOPUSTLJIV-Sandi Bartol Kolege iz sindikata KNG Slovenije sta obiskala Eduardo Guarino, generalni sekretar za mednarodne odnose sindikata kemije CGIL, in Ennio Bardato, generalni sekretar sindikata kemije območja Trento (na sliki levo). S predstavniki sindikata KNG sta se pogovarjala o izkušnjah pri kolektivnem pogajanju s poudarkom na nastalih razmerah po odpovedi KP dejavnosti. S takšnimi problemi so se sindikati Italije srečali pred 20 leti, zato ju je primer začudil, še zlasti zaradi sprejema Slovenije med pridruženene članice EU, kjer veljajo standardi KP. Pogovor, pri katerem je sodeloval tudi sekretar ZSSS Rajko Lesjak, so se sukali tudi okoli organiziranosti in vloge sindikata dejavnosti ter povezav z evropskim združenjem sindikatov kemije. V nadaljevanju pogajanj za spremembe kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije pričakujemo od delodajalcev še naprej kooperativen odnos. Nasprotni strani smo že sedaj dali jasno vedeti, da bomo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije z vsemi sredstvi branili našo panožno kolektivno pogodbo. Menimo, da mora vrsta specifik naše panoge dobiti mesto tudi v novi kolektivni pogodbi. Skušali bomo uveljaviti tudi katalog tipičnih delovnih mest, kot prilogo naše kolektivne pogodbe. Glede na relativno ugodnejši dohodkovni položaj bomo poleg izhodiščnih plač opredelili tudi osnovne plače za plačilne razrede znotraj tarifnih razredov in s tem vsaj delno povečali ceno dela, ki jo določa splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti. Poleg osnovnega kriterija strokovne izobrazbe bodo v vrednotenju zahtevnosti posameznih plačilnih razredov morali dobili mesto tudi drugi kriteriji, kot so dodatna znanja, napor, odgovornost in pogoji dela. Gostinci podaljšali tli I * ''na rok veljavnosti KP ifctv %; (ina ajn m Sekretar SGiT Slovenije Ivan Jurše nam je z zadovoljstvV^ sporočil, da so se s partnerji naposled pogodili in 29. t. m- P.® dpisali aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turi#11 - P' ki njeno veljavnost podaljšuje do 30. septembra 1997. .j |v »Aneks, ki bo v ,najkrajšem’ času objavljen v Uradnen1 stu RS, velja od dneva podpisa - torej od 29. julija 1997/' n dodal Jurše in poudaril: »Zato opozarjam sindikalne zaup^T1 ^ da kakršen koli prehod na uporabo splošne kolektivne p°!LSr( tem kje vendarle hotl dbe ne sme priti v poštev. Če bi pa s poskusiti, takoj obvestite sindikat!« ovi. In kakšna je-aneksa: v kratkih črtah - vsebina posameznih člefl' 1. člen iiflpo anj tat V tretjem členu Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinski in turizma Slovenije se zadnji del prvega odstavka za besG, ( Slovenije spremeni tako, da glasi: »in velja do 30.09.19“'|,! v nadaljevanju pa dopolni z: »Dne 26. 09. 1996 vložena odpoved Kolektivne pog1- ■. dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije se šteje za pravO^J..1’1 vloženo in se rok izteče z dnem prenehanja veljavno8'1. t ^ lektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slove111) ^ 2. člen J^da V času pogajanj lahko stranki Kolektivne pogodbe |‘3'^[al p nosti gostinstva in turizma Slovenije na podlagi skuptR 0 Ro ne trajanje kolektivne pogodbe podaljšata. fina 3. člen V ostalih določbah ostane Kolektivna pogodba dejav11 11 Si gostinstva in turizma Slovenije nespremenjena. Ta aneks stopi v veljavo z dnem podpisa dosedanjih p°fl' j 3| snikov delodajalcev in delojemalcev. 'in J C To pa je bilo, kot že rečeno, 29. t. m.... ,V,, Pomoč za poplavljene Gosta sta si ogledala tudi družbi Julon Ljubljana in Aqua Savo Kranj, katerih lastnik je Italijan (dr. Bonazzi). V obeh družbah sta se zanimala za razvojne možnosti in plače zaposlenih. Ob zaključku obiska sta izrazila zadovoljstvo nad doseženim in ugotovila, da smo na pravi poti in izpolnjujemo pogoje za sprejem v Evropsko zvezo sindikatov kemije, le vlogo je treba še napisati. Franjo Krsnik, sekretar Veleposlanica Republike Češke v Sloveniji Jana Hybaškova je 22. julija obiskala Gorenje d.o.o. v Velenju, kjer sije najprej ogledala razstavni prostor ter filma o Gorenju in Sloveniji, po pogovorih z vodstvom Gorenja Gospodinjskih aparatov in GorenjaTrgovine pa še proizvodnjo v programih Kuhalni in hladilno-zamrzovalni aparati. Kot je na pogovoru povedal direktor GorenjaTrgovine VincencTurk, želi Gorenje še povečati trgovinsko poslovanje s partnerji na Češkem. Vrednost prodanih velikih gospodinjskih aparatov na Češko znaša okoli 20 milijonov nemških mark, vrednost uvoženih traktorjev Zetor s Češke pa dosega polovico Gorenjevega izvoza v to prijateljsko republiko. Veleposlanica Jana Hybaškova je poudarila, da že dolgo pozna Gorenjeve gospodinjske aparate kot kakovostne in tudi cenovno primerne. Žato upa, da se bo izvoz na Češko še povečal. Prav tako je izrazila prepričanje, da bi lahko povečali tudi uvoz različnega materiala in izdelkov češkega izvora. Med drugim je beseda stekla tudi o poplavah na Češkem, generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič pa je obljubil pomoč prizadetim v poplavi preko poslovne enote Gorenja v Pragi. Prav tako je omenil izkušnje po poplavah leta 1990 v Savinjski dolini; tedaj je naša država oprostila prizadetim plačilo prometnega davka pri nakupu izdelkov bele tehnike, uničenih v poplavah. OPOZORILA NOTRANJIM DELNIČARJEM Državni zbor je na 12. izredni seji 29. julija vno sprejel zakon o prevzemih. Tudi v razpravi na " j . ul . nem zboruje bilo ugotovljeno, da so bili razlogi, zaradi Uj/ ^ je Državni svet dal veto na zakon, utemeljeni, vendar škoda večja, če zakona ne bi sprejeli, kot pa jo prejUj, | sprejeti zakon. Državni zbor je naložil vladi, naj c* .* Hinko Jerčič V okviru naših rednih aktivnosti za uveljavitev kolektivne pogodbe za delavce v poklicnih gasilskih enotah in ureditev statusa poklicnega gasilca smo bili na pogovoru pri obrambnem ministru, o čemer smo že poročali. Prejšnji teden pa smo obiskali še ministra za lokalno samoupravo mag. Boža Grafenauerja. Skušali smo doseči dogovor o možnih podpisnikih nove KP za leto 1997, vendar, kot kaže, ne bomo mogli brez občin - ustanoviteljic zavodov. Pomagali nam bodo le pri urejanju registracije panožne pogodbe. Pri pogovoru je sodeloval tudi državni podsekretar Milan Železnik, ki gaje minister pooblastil, da se v nadaljnjih postopkih povezujemo neposredno z njim. Precej smo se pogovarjali tudi o problematiki financiranja poklicnih gasilcev, pomanjkanju sredstev oz. o sedanjem načinu delitve med državo in občino, o odnosih med občinami in poklicnimi gasilskimi enotami, o problemih, nastalih z delitvijo občin, o nalogah, ki jih poklicni gasilci zagotavljajo za širše območje od občine, o odnosih z državo, sofinanciranju itd. Pri tem so bila sprejemljiva razmišljanja o večji vlogi države pri poklicnih gasilcih in temu ustreznem statusu za sogovornike sprejemljiva in bi take rešitve podprli. Podprta je bila tudi ideja o organiziranju posebne problemske konference o tem, na kateri bi poleg vodstev poklicnih gasilskih enot sodelovali še ministrstvo za obrambo, za lokalno samoupravo, ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za okolje, prostor, ministrstvo za finance in še drugi zainteresirani. S tem ko smo s temi pogovori spodbudili nekatere razprave in bodo naši problemi obravnavani na vladnih službah, smo svojo nalogo opravili - in potrdili potrebnost enotne sindikalne organiziranosti poklicnih gasilcev. Miloš Mikolič, sekretar s«*? po možnosti že na septembrsko sejo zbora, predlo^ dlog zakona o zaščiti notranjih oz. malih delničarjev o prevzemih bo predvidoma začel veljati sredi avg11’ Za delovanje notranjih delničarjev so izjemno p° bne določbe o organiziranem zbiranju pooblastil za sku delniške družbe (60. do 63 člen). Če je zbiranje pooblastil namenjeno več kot 50 delnih 1. je o takšni nameri, razlogih zanjo ter načinu ^ y| pooblastil treba predhodno obvestiti Agencijo za 'G ndstnih papirjev; ^ 2. vsebina poblastila je predpisana; pooblastilo111 bovati: predlog sklepov skupščine, - predlog pooblaščene osebe za glasovanje k P° nim predlogom sklepov, ki morajo biti obrazloze0^. ■ poziv delničarju, naj da navodila za uresničeva sevalne pravice, . p,-!* - opozorilo, da lahko delničar pooblastila kadarkoh v 3. pooblastilo velja samo za eno skupščino. »POZNAMVAŠE IZDELKE« - Češka veleposlanica Jana Hybaškova si je z zanimanjem ogledala proizvodnjo v programu Kuhalni in Hladilu o-zamrzovalni aparati. 4. Pooblastila, ki so zbrana brez predhodnega ° j>ty{ in ki nimajo predpisane vsebine, so nična. Ta pravila glede pooblastil bodo veljala že za sc ^ ske skupščine delniških družb. Gre)!1 ■or' tdo je potopil Iskro Terminale in spravil na rob Iskro STI 1LADNA POSLOVNA LOGIKA ALI SLABE POTEZE? KAJ DELAJO •eri Pre!sni' številki našega časnika smo objavili, kot druga nriJavne8a obveščanja, očitke predsednika Sveta kranjskih v ov.p5)razda Balte predsedniku uprave Iskra Holdin-k inUSanu Seš°ku, češ daje potopil podjetje Iskra STI iz Kranja, Mita en° Iskro Terminali, kije že od začetka lanskega v stečajnem postopku. P Podjetje, ki je izdelovalo te-40nske govorilnice in telefon-aParate, se je finančno se-o komaj leto dni potem, ko juruzbeni kapital preneslo na 'i jr? holding. Holding obljub, F; J? dajal delavskemu sve- »nali enosom a Iskre Ter- '»••J?, . na holding (varnost na-:la'l . ln delovnih mest, investi-goU? ^ drnio, pridobivanje na-iji\' > 'ažje pridobivanje ugod-Posojil, itd.) nikoli ni izpolnil, "ne ^adrovskih »igric« Du-^i,?S^°ka naj bi v težave zašla iin , er’nska tirma Iskre Ter-la l|a a Jskra STI, v katero je I* thVjU VU Prerazporejena « rrapo|ov|ca zaposlenih vTer-/Ij^h- Preostah pa so postali irv Presežki. Skratka, Svet iK.^skjh sindikatov meni, daje rtkrn Predsednik uprave -fT " ,'ddinga, glavni krivec za izfl' Pad Iskre Terminalov in hude ;|v5 Iskre STI. m ^esokje takoj po objavi očit-•t, aa Pjegov račun sklical tisko- n1’; “konferenco, na kateri se jih l0f]l™lto branil. »Blazno mi je 10 L- a srno v ta posel,« je ‘tajskim Podjetjem več opra- ■ntm'CT)t 2 Vscrn> drugimi člani-115 j, 'Iskre Holdinga. Potem pa Sn Jlco PosIovnih in finanč-” Ihn atk°v dokazoval, zakaj I,!1 Prevzem družbenega ka-od i la IskreTenninalov in poslc- Mre STI za holding tako posel. "rjSo holding prevzel Termi- fdar^odstotno last, po be-urhj „ tsana Šešoka še ni poz-oCpto jpVe Podobe tega podjetja, finali ^rcnos kapitala IskreTer-ingi, nani veliko stal, ker v hol-„(4 s n's° vedeli, kako globo-krarnabrcdli Terminali. Že 'an! Cta 1.^4) Iskrini telefon-i|jn;mrat' n'sobili konkurenčni tje jp- odnirn izdelkom. Pod- i •• odp;i M) mark) za tolikšno število zaposlenih (580).Tajebilana zaposlenega trikrat nižja od povprečne realizacije v družbah holdinga (ki ima dva do trikrat nižjo realizacijo na zaposlenega od tovrstne svetovne industrije). V Terminalih so delali od 300.000 do 400.000 telefomskih aparatov letno, vzhodnoazijske tovarne pa jih narede več milijonov... Sešokje dejal, da sije osebno prizadeval pridobiti kak posel za terminale in STI, ter pri tem uspel. Holding je tudi velikodušno pomagalTerminalom in hčerinski firmi premagovati dolžniške težave, in tudi zaradi tega sta se potopili dve Iskrini izpostavi v Nemčiji. Za potop Iskra Handelsa pa naj bi bilo krivo izključno posojilo IskriTerminalom. Holding nima nobenega dokaza, da bi kranjsko podjetje kdaj v tem času izkazalo milijon mark dobička, kot trdijo na sindikatih, da jih je ustvarilo pod direktorjem Boštjanom Šobo. Šobo naj bi upravičeno zamenjal, kar naj bi se pokazalo pod njegovim naslednikom Božidarjem Lampičem, kije podvojil promet in tudi pridobil pomemben posel. Zmanjševanje števila zaposlenih je logična posledica premajhnega obsega proizvodnje in prodaje. Holding je uredil nove posle, čeprav po Šešoku to nikakor ni naloga krovne organizacije Iskre. Holding tudi ne more odgovarjati za slabe poteze vodstev posameznih podjetij. Skratka, za izgubo posla na Češkem s telefonskimi aparati na holdingu ne more bili odgovoren nihče. Razi skava pos lo vanj a Iskre Ter-minalov, ki jo je opravila ITEO, je potrdi la sume holdinga o šte-vilnih slabostih. In še: če se holding ne bi vmešal, biTermi-nalov že leta 1995 ne bi bilo več. Kaj storiti z Iskro STI? Šešok vidi dve možnosti: zmanjšati število zaposlenih na obsegu proizvodnje primerno raven (na 50 delavcev) in preseliti podjetje na cenejšo lokacijo bodisi v Kranju, bodisi v Ljubljani. Druga pot je stečaj, za katerega se pa v holdingu ne ogrevajo. Šešok je še dejal, da ima zdaj Iskra STI vendarle konkurenčen telefonski aparat, pa tudi telefonske govorilnice so v Evropi konkurenčne. »Zato gremo iskat nove posle za STI in če bi jih uspeli pridobiti, bi počasi spet zaposlovali. Ob koncu letoošnjega leta pričakujemo, da bo STI izkazala minimalen dobiček,« je na koncu tiskovne konference dejal Dušan Šešok, prvi mož Iskre Holdinga- Svet kranjskih sindikatov pa je Šešoku odgovoril (v pismu medijem), da vleče za nos slovensko javnost, hkrati pa ga močno >' m°.Sical_7n R0DU!« - Natovarjanje pralnega stroja Simple tudi pra ‘ekatere te^° l,reme, z« helikopter otročje lahko, saj Gorenjevim superavtomatom s »pa- je le še 116. Sindikati tudi oporekajo kadrovski politiki holdinga oziroma Šešoka, saj je bilo v dveh letih zamenjanih pet direktorjev. Rezultat: potop Terminalov in sesutje STI, izguba poslov in pobeg znanja. Holdingu tudi očitajo, da živi na račun provizij od blagovne znamke Iskra, ne da bi podjetjem iz sklu-pine Iskra zanjo kaj dal. Svet kranjskih sindikatov je očitke na račun neizpolnjenih obljub podkrepil z zapisnikom sestanka o obravnavi variant lastninskega preoblikovanja Iskre Terminalov p. o., 12. novembra leta 1994, na katerem je vodstvu, delavskemu svetu in sindikatom Terminalov zamisli holdinga predstavil član uprave Iskre Holdinga Jože . GORAZD BALTA: Dušan Šešok je kriv za dajanje praznih obljub in vlečenje napačnih potez, ki so potopile Iskro Terminale in spravile na rob stečaja njeno hčerinsko firmo STI, ki je od Terminalov prevzela proizvodnjo tele-fonsklih aparatov in govorilnic. zapušča spomin, ker govori, da za slabo stanje Iskre Terminali ni kriv. Sindikat Šešoku ponovno očita optimistične izjave kolektivu Iskre Terminalov o socialni varnosti zaposlenih in o bodočem razvoju Terminalov po prenosov kapitala na holding. Nobena napoved se ni uresničila, število zaposlenih je v letu dni padlo s 320 na 180, zdaj pa jih 1 DUŠAN ŠEŠOK: Osebno mi je blazno žal, da smo se spustili v ta posel, žal pa nismo slutili, kaj nas čaka. Iskra Terminali je imela prenizko proizvodnjo in preveč zaposlenih, da hi lahko konkurirala drugim proizvajalcem. Poteze holdinga so bile logične. Godec. Skratka na svetu kranjskih sindikatov ne odstopajo od svojih trditev o krivdi uprave Iskre Holdinga ter posebej njenega predsednika Dušana Šešoka, za stečaj Iskre Terminalov in poslovne težave (na robu stečaja) njene hčerinske firme STI, kije prevzela proizvodnjo Terminalov. S. J. »Ob pravem času in za dober namen« dirppt omogoča komuniciranje z uporabnikom. ,!c> na levi inštrukt^ra^a Rra^no'Pom',va^ aParati Franc V zadnjem tednu pred odhodom na kolektivni dopust so v programu Pralno-pomivalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati v Velenju začeli redno proizvodnjo pralnih strojev Simple & Logical. Enega izmed prvih izdelkov nove generacije so podarili Triglavskemu domu na Kredarici. Novi Gorenjevi pralni stroji že nekaj časa zbujajo precejšnjo pozornost. Ponašajo se s pomembnimi priznanji, ki sojih dobili že prej, preden je steklaredna proizvodnja. Med drugim je pralni stroj Simple & Logical dobil leta 1996 naj višje priznanje na ljubljanskem bienalu industrijskega oblikovanja za sožitje oblike, grafike in funkcije ter bil leta 1997 priznan za ekološki izdelek leta v Sloveniji. »Na sploh pa velja novi pralni stroj za najprijaznejšega in se ponaša z najmanjšo porabo vode v Evropi,« je povedal Franc Košec, direktor programa Pralno-pomivalni aparati, ob predaji aparata pilotu helikopterja Jožetu Vercetu v Dvorski vasi pri Begunjah. V četrtek, 25. julija, je pralni stroj Simple & Logical prišel s tekočega traku, dan pozneje je bil prepeljan izVelenja na Gorenjsko, za kar je prevoz podarila LB Splošna banka d.d. Velenje. V soboto pa je z njim na pristajalni plošči ob Triglavskem domu na Kredarici pristal Strojev helikopter z dragocenim tovorom. »Zares nam darilo Gorenja veliko pomeni,« je povedal oskrbnik in vodja meteorološke postaje na Kredarici Janko Rekar. »Že sedaj smo imeli Gorenjev pralni stroj. Po štirinajstih letih je sicer še vedno dober za pranje, vendar bo novi pralni stroj velik prispevek k odpravljanju ekoloških zagat. Stroj, kot nam je znano, porabi manj vode in elektrike, izkoristek pralnih detergentov brez fosfatov je tudi brez izgub. Sicer pa peremo v domu le peri lo osebja, saj planinci prinašajo s seboj posteljno perilo...« Ekologiji tudi sicer namenjajo veliko pozornosti na najbolj oblegani planinski postaji, ki je posebnost tudi v evropskem merilu. Na višini 2515 metrov namreč v Evropi ni koče, ki se ne bi oskrbovala z žičnico. Pred leti so tudi s pomočjo Gorenja Servis zabetonirali pristajalno ploščo, zadovoljni pa so tudi s sedanjim helikopterskim prevoznikom. Z vodo sicer nimajo težav, so pa kljub temu montirali varčne pipe. Namestili so tudi sončne celice s kolek-torji za toplo vodo. Odpadke stiskajo in jih vozijo v dolino, postaviti pa želijo tudi vetrnico... »Darilo iz Gorenja prihaja ob pravem času in tudi za pravi namen. V nedeljo smo stroj že preizkusili; deluje brezhibno,« je še povedal Janko Rekar. Hinko Jerčič Sindikat kmetijstva in živilske industrije Pravne podlage za ustanavljanje, včlanjevanje in delovanje sindikatov v Republiki Sloveniji Sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Jovo Labanac seje te dni s pomočjo člana predsedstva ZSSS Gregorja Mikliča »zakopal« v številne listine in poiskal »pravne podlage za ustanavljanje, včlanjevanje in delovanje sindikatov v Republiki Sloveniji«. Ker gre za vselej aktualno tematiko, Labančeve in Mikličeve »izsledke« objavljamo v celoti. (N. J.) Republika Slovenijaje ratificirala (prevzela s posebnim zakonom od SFRJ) naslednje mednarodne listine, ki dajejo podlage za de-lovanjesindikata: 1. Listine Organizacije združenih narodov - Mednarodni pakt o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z vsemi dodatnimi protokoli, leta 1950 - Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah z vsemi dodatnimi protokoli, leta 1966 - Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, leta 1966 2. Konvencije Mednarodne organizacije dela Slovenija je ratificirala preko 60 konvencij Mednarodne organizacije dela skupaj z ustreznimi priporočili. Za delovanje sindikatov so temeljnega pomena naslednje konvencije: - Konvencija št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, leta 1948 - Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, leta 1949 - Konvencijašl. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, leta 1971 - Konvencija št. 140 o plačanem dopustu za izobraževanje, leta 1974 3. V postopku ratifikacije jeEvropska socialna listina, ki tudi določa nekatere podlage za delovanje sindikata. 1. Ustava Republike Slovenije (iz leta 1991) v 76. členu določa sindikalno svobodo, v 77. členu pravico do stavke in v 75. členu pravico delavcev do soodločanja. 2. Podlage za delo sindikatov določajo naslednji zakoni: - Zakon o reprezentativnosti sindikatov, Ur. 1. RS, št. 13/93 - Zakon o delovnih razmerjih, Ur. I. RS, št. 14/90, 5/91, 29/ 92,71/93 - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Ur.l. RS, št. 42/93 - Zakon o stavki, Ur. 1. SFRJ, št.23/91 - Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. 1. RS, št. 19/94 - Zakon o Ustavnem sodišču, Ur. 1. RS, št. 15/94 Podlage in p agoji za delovanje sindikatov so določeni v: - Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, Ur. I. RS, št. 40/97 - kolektivni pogodbi dejavnosti (med drugim kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, Ur. 1. RS, št. 47/94) - podjetniških kolektivnih pogodbah (ki morajo biti v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti) - pogodbah o pogojih za delovanje sindikata (ki mora biti v skladu s sklenjenimi podjetniškimi kolektivnimi pogodbami in kolektivnimi pogodbami dejavnosti) Zveza svobodnih sindikatov je član Evropske konfederacije sindikatov. Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije pa je član IUF (mednarodne organizacije sindikatov, ki pokriva področje kmetijstva, živilske industrije, gostinstva in turizma). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije deluje v skladu s svojim statutom in programom, ki sta bila sprejeta na II. kongresu ZSSS, decembra 1995. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je reprezentativen sindikat za območje države. Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije deluje v skladu s svojim statutom in programom, ki sta bila sprejeta na I. kongresu Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije leta 1995. Sindikat kmetijstva in žvilske industrije Slovenije je reprezentativen sindikat za dejavnost. Sindikat podjetja deluje v skladu s svojimi pravili, ki morajo biti v skladu s statutom sindikata dejavnosti. Zakoni, kolektivne pogodbe in akti sindikatov ne smejo biti v nasprotju z določbami mednarodnih listin, ki jih je ratificirala Republika Slovenija, in določbami Ustave Republike Slovenije. 8 31. julija 1997 Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož se je preoblikoval v tri delniške družbe ■v KMETIJCl IN GOSTINCI SO POSTALI DELNIČARJI V Sloveniji ta čas številne kmetijske kombinate pestijo resne težave. Vinogradniki, vinarji, kmetijci in gostinci, ki so bili nekoč združeni v kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož in sedaj poslujejo v treh samostojnih podjetjih, pa čedalje bolj uspešno gospodarijo. Razlog za to je preprost: pravočasno so se začeli pripravljati na poslovanje v tržnem gospodarstvu. O delu in položaju delavcev kombinata smo se pogovarjali s predsednikom sindikata kmetijstva in živilske industrije v delniški družbi Jeruzalem Ormož - Kmetijstvo Mišem Krajncem in zaupnikom istega sindikata v kleti delniške družbe Jeruzalem Ormož - Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo Marjanom Mandičem. spravijo v klet vinski mošt, ki ga stisnejo iz 350 do 500 vagonov grozdja. V minulih letih so v obnovo kleti vložili 10 milijonov mark. Sicer pa delniška družba proda letno dva milijona litrov jeruzalemčana, 100.000 litrov šampanjca in veliko buteljk najkvalitetnejših štajerskih vin. Večino vina prodajo na domačem trgu, del proizvodnje pa izvozijo v Kanado, Ameriko, Nemčijo in še nekatere države. farmo govejih pitancev, oljarno in mešalnico. Delniška družba Jeruzalem Ormož - Gostinstvo upravlja hotel v Ormožu, vse manjše lokale pa je dala v najem. Tudi ta družba posluje čedalje bolj uspešno. Leta 1989 je bilo v tedanjem kombinatu zaposlenih več kot 800 delavcev, sedaj pa dela v vseh družbah skupaj okoli 320 delavcev. Pri reševanju problemov celo nekoliko višje, kot jih določa kolektivna pogodba,” pravi predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije v delniški družbi Jeruzalem Ormož - Kmetijstvo Mišo Krajnc. “Plače prejemamo redno. Regres smo prejeli po kolektivni pogodbi. Podjetje nam zagotavlja tudi toplo malico in stroške za prevoz na delo in z dela. Reči moram, da večjih težav nimamo, saj smo se pravočasno olastninili in Priprave na poslovanje v pogojih tržne ekonomije Do leta 1990 je bilo v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož združeno vse družbeno in zasebno kmetijstvo v ormoški občini. Leta 1990 seje iz kombinata izločila Temeljna organizacija kooperantov in se preoblikovala v Kmetijsko zadrugo Ormož, kombi nat pa seje preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Sestavljen je bil iz krovnega podjetja in treh družb z omejeno odgovornostjo: Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, Kmetijstvo in Gostinstvo. Iz teh treh družb so v procesu lastniškega preoblikovanja nastale tri delniške družbe: Jeruzalem Ormož -Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo; Jeruzalem Ormož - Kmetijstvo in Jeruzalem Ormož -Gostinstvo. Skupnega krovnega podjetja ni več. Vse tri delniške družbe so že olastninjene, podpisale pa so tudi pismo o namerah, po katerem vse tri družbe lahko uporabljajo ime Jeruzalem Ormož. Prav tako v pismu o namerah piše, da si bodo vse tri družbe prizadevale, da bi prišlo med njimi do določene poslovne povezave. Kmetijski kombinat Ormož se je med kombinati prvi olastninil Nove družbe Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož so bile registrirane že novembra lani. Večinski lastniki vseh treh družb so delavci, bivši zaposleni in upokojenci. V delniški družbi Jeruzalem Ormož - Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo imajo delavci 54 odstotkov delnic, v preostalih dveh delniških družbah pa okoli 60 odstotkov. Delnice omenjenih treh družb ima več kot tisoč individualnih vlagateljev. Zaposleni v vseh treh družbah imajo interes, da bi zadržali kontrolni delež kapitala, zato nameravajo budno paziti, kaj se bo z delnicami njihovih podjetij dogajalo na trgu. Ormoški vinogradniki, vinarji, sadjarji, kmetijci in gostinci so imeli manj sreče z denacionalizacijo. Doslej se je končala le dobra četrtina denacionalizacijskih postopkov, v katerih je bil zavezanec za vračilo denacionaliziranega premoženja kombinat. Trajne nasade so že prenesli na sklad kmetijskih zemljišč, kljub temu pa bosta vinogradniška in kmetijska delniška družba zaradi denacionalizacije izgubili še precej kmetijskih površin. Klet za 6 milijonov litrov vina Delavci družbe Jerzalem Ormož -Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo, kije bila svoj čas srce nekdanjega kombinata, obdelujejo 600 hektarjev vinogradov in 200 hektarjev sadovnjakov, družba pa je tudi lastnik vinske kleti, v katero lahko shranijo šest mi 1 ijonov 1 i trov vi na. Vsal:o jesen Jeruzalem - eden od najlepših vonorodnih okolišev v Sloveniji Velika večina sadjarske proizvodnje so jabolka, pridelujejo pa tudi hruške, višnje, breskve in jagode. Razmere za sadjarstvo se v zadnjih letih slabšajo, zato v Ormožu že razmišljajo o določeni preusmeritvi. Ormoški kmetijci obdelujejo preko 1000 hektarjev njiv. Pridelujejo zlasti pšenico, koruzo, sladkorno peso in hmelj. Delniška družba Jeruzalem Ormož - Kmetijstvo ima tudi veliko trajno presežnih delavcev, ki so jih začeli v kombinatu reševati pravočasno, so uporabljali mehke metode. Delavcem so dokupovali delovno dobo, pomagali so jim pri samozaposlovanju in podobno. Plače po kolektivni pogodbi Kakšen pa je ekonomski položaj delavcev? “V naši družbi prejemamo delavci plače, ki so začeli pripravljati na poslovanje v pogojih tržnega gospodarstva.” “V delniški družbi imamo tudi blagajno vzajemne pomoči, kjer lahko delavec v stiski prejme do 150.000 tolarjev kredita. Delavci lahko po sindikalnih cenah tudi letujejo v naših počitniških zmogljivostih v Strunjanu in na Pagu, “ pojasnjuje predsednik sindikata. “Sindikat v delniški družbi ima izredno dobre in korektne odnose z vodstvo družbe. Le-to se zaveda, da bomo delavci vec naredili, če bomo zadovoljni,’ pojasnjuje Krajnc. V delniški družbi, ki se ukvarja s kmetijstvom, zaposleni raz; mišljajo, da bi povečali svoj lastniški delež. Zato bodo poskušali s prihranki oziroma odtegljaji od plače kupiti delnice. V skrajnen1 primeru bodo lahko v podjetju za ta namen najeli tudi kredit. Dobro sodelovanje sindikata in menedžmenta Tudi v delniški družbi Jeruzalem Ormož - Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo ima sindikat korektne odnose z vodstvom | c podjetja. “Plače prejemamo p° c kolektivni pogodbi, regres bomo l prejeli v treh obrokih. Upamo, ti da bo tudi višina regresa skla- d dna z določili kolektivne pogo- ^ dbe. Delodajalec vsem zaposle- 1 nim zagotavlja tudi toplo ma- I lico in stroške prevoza na delo s in z dela,” pravi Marjan Man- 1 dič, ki je sindikalni zaupnik v F eni naj večjih vinskih kleti v Slo- n veniji. “V naši delniški družbi, se ne srečujemo z večjimi problemi, saj smo začeli problems r reševati že pred leti. Kadar po- P trebuje kakšen delavec pomoč,, ^ mu jo sindikat pomaga zagotovit1: ^ s pomočjo podjetja. Vlaganja v razvoj se l obrestujejo n Vse tri delniške družbe, ki so nastale iz nekdanjega kombinata, uspešno poslujejo. Zato lahko razmišljajo tudi o investicijah’ Vinogradniki nameravajo obnoviti več deset hektarjev vinograj dov, kmetijci bodo še naprej posodabljali trgovsko mrežo in izboljševali kakovost storitev’.0 nujnih investicijah pa razmiš|jai'! tudi gostinci. Ormoški vinogradniki, V' narji, sadjarji, kmetijci in gostinc' so se pripravljali na tržno gospo' darstvo in zategovali pasove Že takrat, ko v marsikakšnem kme' tijskem (pa ne samo kmetij' skem!) podjetju še niso misli*1 j na prihodnost, pač pa so živel* na veliki nogi. Vse kaže, da j bodo sedaj stvari obrnile na | vo, saj se Ormožancem naložb6 v razvoj že obrestujejo. In pmv j je tako, ali ne? ^ A P Globalni razvojni koncept za Maribor (4) v v MARIBOR POSTAJA ČEDALJE POMEMBNEJŠE PROMETNO KRIŽIŠČE Skupina strokovnjakov iz mariborske razvojne agencije, kije pripravila globalni razvojni koncept za Maribor (dr. Tomaž Križman, dr. CirilaToplak in mag. Karin Jurše), vidi možnost za hitrejši gospodarski razvoj mesta tudi v izgradnji železniškega terminala in sanaciji mariborskega letališča. v Železniški terminal Maribor leži na križišču dveh pomembnih železniških smeri, ki bo kmalu postalo še veliko bolj pomembno kot doslej. Proga od severa proti jugu Evrope poteka od Miinchna, Salzburga, Linza, Prage, Dunaja in Gradca preko Maribora do Ljubljane, Kopra, Trsta in Milana oziroma do Zagreba, Beograda, Reke in Splita. Proga od zahoda proti vzhodu Evrope pa poteka od Zuricha, Celovca in Dravograda preko Maribora do Ptuja, Varaždina, Čakovca in Murske Sobote. Ko bo zgrajena načrtovana proga od Murske Sobote do Madžarske (predvidoma do konca leta 1998), bo Maribor z železniško progo povezan z Budimpešto in drugimi mesti naprej proti vzhodu do Moskve. Tako bo Maribor postal eno največjih križišč med dvema železniškima smerema, ki bosta povezovali evropski sever in jug ter vzhod in zahod. Avtorji razvojnega koncepta ugotavljajo, da evropska prometna politika podpira železnice in pospešen razvoj kombiniranega transporta, ki temelji na globalnih gospodarskih učinkih. Gre za večjo varnost, manjše onesnaževanje okolja, manjšo obremenitev s hrupom, manjšo porabo energije in podobno. Strukturne spremembe v svetu, ki se kažejo v večji internacionalizaciji trgov in v visoki ravni transportnih in logističnih sto- ritev, prispevajo k povečevanju obsega kombiniranega transporta. Zaradi vsega tega ima Maribor odlične možnosti za izgradnjo železniškega terminala, ki bi lahko pomembno prispeval tudi k hitrejšemu razvoju celotnega mariborskega gospodarstva. Mariborski terminal bi moral biti usposobljen za vse vrste kombiniranega transporta ter za opravljanje ustreznih prekladnih in manipulativnih storitev. Leta 2000 milijon ton tovora Avtorji projekta ocenjujejo, da se bo tržni potencial za kombiniran transport v obdobju od leta 1996 do leta 2000 povečeval letno povprečno za 9 odstotkov. To pomeni, da bo kombinirani transport, ki bi lahko gravitiral na mariborsko območje, že leta 2000 dosegel skoraj milijon ton tovora. Izgradnja mariborskega terminala bi bila izjemno pomembna tudi za Luko Koper. Prednost Maribora za pridobitev takšnega terminala pa je tudi v tem, da ima mariborska univerza edina v Sloveniji organiziran univerzitetni in visokošolski študij prometa. Glavno delo železniškega terminala bi bilo manipuliranje, prekladanje in skladiščenje kontejnerjev, zamenljivih zabojnikov (tehnika C) in priklopnikov (tehnika B). V osnovno delo ter- minala bi bila vključena tudi sprejem in odprava odprtih vlakov za prevoz kamionov (tehnika A). Med storitve dejavnosti železniškega terminala bi sodilo tudi pregledovanje in servis kontejnerjev, zamenljivih zabojnikov in prikolic ter lastne opreme. V sklopu terminala bi bila organizirana tudi carinska služba. Avtorji projekta so predvideli, da bi železniški terminal postavili ob progi naTeznu, raztezal pa naj bi se na 70.000 kvadratnih metrih površine. Terminal naj bi imel tri 500 metrov dolge tire ter žerjavno progo z dvema portalnima žerjavoma. V tako opremljenem terminalu bi lahko obdelali dnevno pet kontejnerskih vlakov. Izgradnja železniškega terminala bi po oceni avtorjev projekta Mariboru prinesla neposredno 200 delovnih mest. Poleg tega pa bi v mestu posredno nastalo še okoli 400 novih delovnih mest. Avtorji projekta računajo, da bi železniški terminal dobil še prav poseben pomen, ko bo v Mariboru ustanovljena predvidena prostocarin-ska industrijsko-poslovna cona. Prednost mariborskega terminala pa bi bila tudi v tem, daje v neposredni bližini mariborsko letališče. Zato bi veljalo v prihodnosti letališče in terminal povezati z železniškim tirom. Nova vloga mariborskega letališča Maribor ima od leta 1975 tudi svoje letališče, ki pa zaradi bližine konkurenčnih letališč na Brniku, v Zagrebu in Gradcu ni nikoli prav zaživelo. Avtorji razvojnega koncepta predlagajo za mariborsko letališče kar nekaj rešitev. Tako naj bi postalo s sklepom vlade alternativno letali^ za Brnik. Poleg tega bi veljalo z mariborske^ letališča ponovno organizirati čarterske pole*6. Letališče bi prej kot slej moralo ponovno uves poslovne proge za Sarajevo, Beograd in SkopJ6j S podaljšanjem letalske steze za 500 metrov lahko na letališču pristajala največja tovorna let3*j j v & Najpomembnejši namembni kraji tovornega pro1116 l. bodo v prihodnosti Rusija, Uzbekistan,Tadžikist^ T Azerbajdžan, Mongolija, Bosna in Hercegovina, Egv li Iran, Irak, Južna Amerika in Indija. , jekP Sicer pa bi veljalo po mnenju avtorjev proj ^ mariborsko letališče odpreti tudi za majhna slovna in za športna letala. Letališče bi lahko L ’ zanimivo za poslovneže, športnike in turiste, z*a‘ iz Avstrije, Nemčije in Italije. ^ Letališče bi prav tako veljalo odpreti tud1 šolanje domačih in še zlasti tujih pilotov. S t mi partnerji bi lahko letališče nabavilo sirrl| ,jj,! tor letenja in to povezalo s poskusnimi P® . |i | Nekateri tuji partnerji so že doslej uporabi1 mariborsko letališče za šolanje svojih pil°t0 rji i Pravo vlogo mariborskega letališča pa avt razvojnega koncepta vidijo šele v povezavi s P stocarinsko industrijsko-poslovno cono ot11" železniškim terminalom. Če bosta uresničena^ predvidena projekta, bo tudi mariborsko leta polno zaživelo. .. .j l Mariborska industrija seje začela razvij1^ izgradnjo južne železnice. Sedaj bodo po naCa!l\c sodobne prometne povezave tej industriji potnJ-iz krize in ji dale nov zagon. f A' 'A = « ^ -S."* -s -- 'C ^ \_____________________\ ^ ^ « 'S, ^ 'K 9 u.-r- o =£L.«f 9 =■ o P o B.r-< 9^9 3 « P 9 S 3 o- I GOŠPODARlNTr 31. julija 1997 El i Ko bo Branko Milharčič prvega avgusta uradno prevzel irektorske posle v postojnskem Livu, ne bo sedel na najmehkejši •rektorski fotelj. Bo pa prevzel podjetje, kije svojo najhujšo nzo ze prebrodilo in je na najboljši poti, da se na trgu še bolj veljavi. Letos so v Livu po daljšem slabem obdobju spet začeli osegati načrtovano prodajo, izkupiček pa je višji od stroškov. ■ ,veh letih, pravijo, bodo poravnali tudi izgubo iz preteklih e m, tako upajo, začeli delničarjev deliti tudi dividende. O ivovem položaju in borbi za preživetje v minulih dveh letih smo se pogovarjali z “začasnim” direktorjem Zoranom Troštom. nn*\’sicer vodja profitne enote Plastika, je vodenje Liva prevzel po odhodu dosedanjega dolgoletnega direktorja Miroslava Kaluže •n dotlej, ko bo podjetje dobilo novega direktorja. »Ponudili so mi direktorsko mesto, vendar ga nisem želel Prevzeti,« je razložil Zoran Trošt. ^Privolil pa sem v vodenje po-ojetja, dokler nc bo izbran novi .'rektor. Predvideni trije mese-Cl pa so se razvlekli na pet, ker j>rno želeli izbrati tistega med kantati, ki bi nam dolgoročno najbolje ustrezal.« Liv je v zadnjih sedmih letih ^oživel dva udarca. Prvi je bil razPad Jugoslavije, s čemer je iz-§ubil polovico svojega trga, dru-|ega pa leta 1995, ki je bilo po roštovih besedah v poslovnem Pogledu daleč najslabše leto v Rodovini Liva. Trošt je v Livu »Bili smo tržno preveč eno-^^ko usmerjeni « je povedal 1 rost. »Zato jc izgubil na en' števila preslabo izkoriščenih zaposlenih.Tretji je bil zmanjševanje stroškov. Trošt pa je o vsem tem pripovedoval:« Število zaposlenih smo od leta 1989 postopoma zmanjšali od 1150 na sedanjih 840 zaposlenih. Prvo večje znižanje števila zaposlenih pa se je zgodilo leta 1991, ko je ob odhodu jugoslovanske armade iz Slovenije samo Zoran Trošt: Z odločnim ukrepanjem - naložbami, iskanjem novih trgov, zmanjševanjem stroškov - smo rešili krizo, ki nas je zajela leta 1995. Toda najbolj je pomagal razvoj novih izdelkov. iz profitne enote Plastika odšlo 27 zakonskih tovarišic na Postojnskem službujočih oficirjev JLA. Postopek zmanjševanja števila premalo izkoriščenih delavcev bo zaključen konec letošnjega avgusta, ko bomo poslali na čakanje 41 delavcev, ki jim do upokojitve manjka od tri do pet let delovne dobe. Če želimo obdržati sedanjo raven zaposlenosti, moramo prodajo letno povečevati vsaj za deset do petnajst odstotkov. Lani nam ni uspelo doseči načrtovane prodaje, letos pa profitne enote večinoma presegajo že tako ambiciozno postavljene ci Ije, in kaže, da bomo ob tej rasti potrebovali celo nove delavce.« Povečevanje prodaje je odvisno tudi od naložb v tehnologijo, in od varčevanja. Trošt je povedal, da so v preteklih letih največ sredstev investirali v profitno enoto Plastika, ker je imela zagotovljene trge. Zelo učinkovite, čeprav po obsegu majhne, so bile naložbe v profitno enoto Kolesa. Seveda se drugim enotam pozna, da so vanje premalo vla- gali, zato zdaj, ko so za njihove izdelke našli nove trge, tudi vanje pospešeno vlagajo. V Plastiki so zamenjali stroje, kupili so tudi deset robotov. V orodjarni so namestili računalniško opremo za simulacijo tehnologije izdelave orodij. S tem se čas izdelave skrajša za dvajset do trideset odstotkov, primerno temu pa tudi stroški. V razvoj orodij, ki so ključnega pomena za proizvodnjo v Livu, so lani dali deset odstotkov celotnega prihodnka, kot Japonci. Tudi uspešno zniževanje stroškov poslovanja je prispevalo svoje, da Liv uspešno rešuje težave, ki so ga pestile pred dvema letoma. Sicer mu pri tem “pomaga” tudi trg, na katerem vlaga velika konkurenca in močan pritisk na cene zaradi Hkrati pa je nujno, daje proizvodnja vsakega novega izdelka cenejša za deset do petnajst odstotkov. Vprašanje je sicer, kako dolgo lahko stroške znižuješ, toda nam je to v zadnjih desetih uspevalo in tuje ključ našega uspeha.« Letošnje prvo polletje je Liv zaključil z 1,5 milijona mark dobička. Dobro kaže tudi v drugi polovici leta. Stara izguba si- Livje z 840 zaposlenimi in po obsegu proizvodnje med srednje velikimi tovrstnimi proizvajalci v Evropi. Tu se bo obdržal samo z agresivnostjo na vseh področjih, na trgu, pri reševanju notranjih zadreg, pri uvajanju novih izdelkov. Za zdaj mu kaže dobro, ker se ne ubada z vprašanjem, zakaj pogoji gospodarjenja niso boljši, ampak iz dejanskega stanja skuša izvleči največ, kar se da. Proračun je končno predlagan, sprejet pa bo za nazaj PORABNIKI ZGOD 0 TROŠENJU, NIC 0 VARČEVANJU izdelkov z Daljnega vzhoda. »Toda najpomembnejše za naš uspeh je razvijanje vedno novih izdelkov,« meni Zoran Trošt. »Imamo sicer sodoben in dovolj širok proizvodni program, vendar je treba izdelke neprenehoma posodabljati ali razvijati nove. cer res še ne bo pokrita, in delničarji bodo morali še malo (po Troštu še dve leti) počakati na dividende. Vendar je najpomembneje, da v Livu ne govorijo več, koliko v prodaji zaostajajo za načrti, ampak o doseženih prodajnih ciljih. N. L. Sen del trga. Edino profit-u l()ta Plastika je bila že od prej r;r erjena izvozno in je zaradi Tada Jugoslavije morala zma-simr' Proizvoclnj° za 33 od-(ja k°v- Liv posledice čuti še ^ aes. zlasti profitne enote, ki so l^e na zamenjavo kupcev stroš-s, "o, organizacijsko, tehnično n rse Pripravljene kot Plastika: o itneenote Kolesa, Hidravlika “Prema.« k0 udarec je sledil leta 1995, 4 Je Kiv prigospodaril uradno za Tak i nir mark izgube. Trošt »Iz l P?jas.nJuje vzroke zanjo: guba jc bila uradno 4 milijona T^’ dejanska Pa 6’9 milijo-(Jo - .to je bilo najslabše v zgo- B.t lo' ^'va’ vzroka Pa sta dva. sev i S0 se Pgoodbe za prodajo vn CCv in tehnologije za njiho-je.Pro,zvodnjo, na račun katerih 'n m?2'0 dobro preživel leti 1993 RUsjj 4- Leta 1995 je izvoz v s J° Presahnil, ker so Rusi začeli ižpl -^.'zdelovati sami, pa tudi Pa s Ca' S° nas' svetovnem trgu Zara°dSerazmere ze*° poslabšale Zlasti' Vlsoke dviga cen surovin, Tej« lst'l1 za izdelavo plastike, ligo ^ Povprečju zrasle za oko-tovn,0 stotkov-Povrhu jena sve-Zon ?1 'rgu zavladala recesija, in hnr„ r dV()je ni bilo mogoče najti -W,CrSltvc- Kiv je bil takrat tudi UtriT ornerno razvit, saj je pro-^0 orf?0ta Elastika dajala okoli Sotar„Stotkov realizacije. Danes . zmerj^a bolj uravnotežena.« "krenirPr,aŠanje’ kaj 80 v Livu st'’ ^a so se v slabih dveh dalTr‘)raj Postavili na noge, je Uvu °Sl kar obširen odgovor. V (rnim!,0 V Vse*1 ProTltnih centrih Se bn ?rcde» v prihodnjem letu itiosvn u1 ProBtni center osa-^spešin orodjarna) začeli ^ePrav °-lskat' novih kupcev, bilo s„nacrtovane prodaje še ni kih Ju Povečala v vseh eno-^rua kot deset odstotkov, "kren j^utumben in učinkovit llvnosri' Povečanjc produk-Preobnvk , tako s tehnološko a/bo kot z zmanjševanjem Vladna koalicija je končno spacala predlog letošnjega proračuna, ki bo, potem ko bo končno sprejet v državnem zboru, najbrže edini proračun v svetovni zgodovini proračunov, ki bo sprejet za nazaj. Kljub dolgotrajnemu usklajevanju javne porabe pa še zdaleč ni naravnan razvojno, se pravi, da bi podpiral nacionalni varčevalni in razvojni program. To se vidi ne le iz tega, daje proračunski predlog zdaj za kakih 8 milijard tolarjev višji, kot je predlagalo ministrstvo za finance. Minister za finance Mitja Gaspari je v javnosti večkrat poudaril, da proračunske porabe ne smemo dvigniti preko 730 milijard tolarjev, če hočemo zadržati raven še primernega enoodstotnega primanjkljaja. Omenjal je tudi, da bo treba nekatere davščine povečati, saj se nekateri viri prihodkov manjšajo. Vladni koaliciji pa je uspelo nemogoče: proračunsko porabo je povečala (ker da bodo povečanje pokrili nekakšni povečani prihodki), ne da bi hkrati povečala proračunski primanjkljaj... Kdor zna, ta zna. Grob vpogled v razrez proračunskega kolača po posameznih porabnikih razkrije, za kaj je bilo treba letošnji proračun povečati za četrtino v primerjavi z lanskoletnim. Praktično pri vseh porabnikih so najbolj zrasle stroški za plače. Redkokje so na drugem mestu stroškovnika posameznega porabnika. V državnem zboru, ve se zakaj (ker so si bivši poslanci še za dolgo po prenehanju mandata preskrbeli dobivanje poslanskih plač) je postavka za plače nominalno višja za 61 odstotkov. V državnem svetu, pri predsedniku republike, ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj in ministrstvu za okolje in prostorje ta postavka višja za 12 odstotkov, pri varuhu človekovih pravic za 22 odstotkov, v uradu presednika vlade za 15, vladnih službah in ministrstvu za finance za četrtino. V Agenciji za revidiranje postopkov lastninskega preoblikovanja se je postavka plač povečala skoraj štirikratno. Ministrstvo za zunanje zadeve hoče za petino več sredstev za plače, ministrstvo za obrambo za osem odstotkov, notranje ministrstvo le za pet, ministrstvo za gospodarske dejaynosti pa za dva odstotka. Ministrstvo za zdravstvo bo za plače potrebovalo 13 odstotkov več denarja, ministrstvo za delo desetino, ministrstvo za promet in zveze pa 23 odstotkov. In tako dalje. Iz razpoložljivih podatkov nismo mogli razbrati, zakaj posamezni porabniki proračuna potrebujejo tolikšna povečanja sredstev za plače, vendar so očitno uspeli prepričati vlado o ustreznosti teh zahtevkov. Se lepše kot te obrazložitve pa bi bilo prebirati podatke o opravljenih racionalizacijah in povečanju učinkovitosti posameznih proračunskih porabnikov. Sicer pa naj bi bili odhodki po posameznih namenih letos taki. Za tekoče odhodke porabnikov bi iz proračuna namenili 656 milijard ali nominalno 25 odstotkov več kot lani (realno povečanje pa naj bi bilo 15-odstot-no): plače naj bi pobrale 205 milijard tolarjev ali 19,5 odstotka več kot lani (realno za 9,7 odstotka), materialni in drugi stroški skoraj 47 milijard ali deset odstotkov več, socialni transferi 116 milijard ali 31,6 odstotka več, obveznosti države do SPIZ 112 milijard‘(67,5 odstotka več), dotacije in plačila javnim zavodom 41 milijard (nominalno 13,8-odsotno povečanje), druge storitve 22, plačila obresti 33, jamstva 1,3 milijarde (za47 odstotkov manj); za subvencije in transfere v gospodarstvo bo šlo 38 milijard ali 27,6 odstotka več, dotacije občinam 26 milijard (12-odstotno povečanje, tako imenovanih drugih odhodkov bo za 11 milijard (za 15 odstotkov več), beguncem je namenjenih 1,7 milijarde tolarjev (15 odstotkov manj. Investicijskih odhodkov bo za dobrih 80 milijard, od tegaje namenjenih investicijam in investicijskemu vzdrževanju 74 milijard (8,8-odstotno povečanje), kapitalskim naložbam pa6,8 milijarde tolarjev (za 82 odstotkov več). Rezerve proračuna pa se bodo zmanjšale za 47 odstotkov ali na 576 milijonov tolarjev. Skupni odhodki bodo torej, če bo tak predlog proračuna sprejet, skoraj dosegli 138 milijard tolarjev ali 23,6-odstotno povečanje. Primankljaj bo dosegel 28 milijard tolarjev, lani pa je bilo za skoraj 17 milijard proračunskega presežka. Vlada upa letos zbrati okrog 710 milijard tolarjev prihodkov. Vlada se namerava tudi zadolžiti in sicer za 54 milijard tolarjev, letošnje obveznosti iz naslova vračanja dolgov pa znašajo 40 milijard. Med domačimi prihodki so najmočnejši vir davki, ki skupaj prinesejo 665,5 milijarde tolarjev ali 15,8 odstotka več kot lani. Zanimivo pri tem, je, daje vlada zelo optimistična glede poslovanja pravnih oseb v letošnjem letu, saj naj bi se prilivi davka od dobička pravnih oseb glede na lani povečali kar za polovico in prinesli v državno blagajno 33 milijard tolarjev. Ko bi le bilo res. Vlada pričakuje precej večji priliv tudi od dohodnine: 128 milijard tolarjev (skoraj za petino več); od prometnega davka naj bi se nateklo 376 milijard ali za 13 odstotkov več, od carin 63 milijard ali 25 odstotkov manj. Prispevki za socialno varnost naj bi bili letos za malenkost nižji kot lani, nedavčni prihodki pa naj bi se povečali za 14,5 odstotka in prinesli 44,5 milijarde tolarjev. N. L. Raziskovalno-razvojna dejavnost v Sloveniji in svetu ZAOSTAJANJE ZA POVPREČKOM OECD Nedavno objavljeni podatki o raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji v letu 1995, zbrani po metodologiji OECD - Frascati, so dali statističnemu uradu Slovenije priložnost za primerjavo z drugimi državami. Med izbranimi državami članicami OECD in državami v tranziciji so na vrhu seznama po številu raziskovalvcev Norveška, Finska, Švedska, Nizozemska, Danska Švica in Vel ika Britanija. Njihove skupne značilnosti so, da imajo naj višji delež sredstev za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Povprečje v OECD je 1,5 odstotka, omenjenega države pa dajejo v te namene od 1,8 odstotka do 3 odstotke BDP. Poslovni sektor teh držav prispeva pomembnejši delež sredstev za financiranje te dejavnosti kot država. Praviloma je poslovni delež sredstev večji od polovice, povprečje OECD pa je 47,5 odstotka. Vložena sredstva na prebivalca v teh državah močno presegajo povprečje OECD, kije 291 dolarjev. Kaj pa Slovenija?V naši državi so ugotovili nadpovprečno visoko število raziskovalcev. Povprečje v OECD je 47 razi-iskovalcev na 10.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 55. Vzrok za nenavadno visoko število raziskovalcev pa najverjetneje tiči v širokogrudni slovenski zakonodaji. Slovenija med vsemi državami v tranziciji namenja največji delež za raziskovalno-razvojno dejavnost, 1,71 od- stotka bruto domačega proizvoda. Madžarska namenja 0,89 odstotka domačega proizvoda, Slovaška 1,12 odstotka, Češka 1,25 in Poljska samo 0,84 odstotka BDP. No, tudi med članicami Evropske unije so države, ki za RR dejavnosti namenjajo dosti manjši delež domačega proizvoda: Španija 0,88-odstot-nega, Portugalska celo 0,63-odstotnega, Avstrija 1,52-odstot-ni delež bruto domačega proizvoda. Tudi po bruto domačih izdatkih za raziskovalno-razvojno dejavnostjo Slovenija med državami v tranziciji s 177 dolarji daleč spredaj, vendar pa zaostaja za povprečjem OEČD za 114 dolarjev... Vse tranzicijske države po vrsti tudi ne dosegajo poprečja OECD pri virih financiranja. Vladni viri v Sloveniji so nižji od povprečja za 3,6 odstotka, viri iz poslovnega sektorja pa za 2 odstotka. Vendar v Sloveniji poslovni sektor v zadnjih treh letih postopno povečuje vlaganja v raziskave in razvoj. Na koncu analize statistični urad dodaja: če bi hoteli doseči povprečje OECD glede razvitosti in financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti, bi morala Slovenija dosegati 38,6 milijarde dolarjev bruto domačega proizvoda ali 87 odstotkov več, kot ga dosega; za raziskovalno-razvojno dejavnostmi morala nameniti preko 61 milijard tolarjev, ali 579 dolarjev na prebivalca (64 odstotkov več). • N. L. 31. julija 1997 m. ŠPORT IN REKREACil 1 Počasi se daleč pride PES NA DOPUST med potjo jedli, prenočevali, telefonirali ..., nenazadnje pa počakali tudi na avtobus ali vlak, če boste slučajno omagali. »Z izkušnjami, ki sem si jih nabral med svojimi popotovanji, bi vsem, ki so se zdajle odločili za popotništvo, rad svetoval, naj »Hoja je najcenejša pot do zdravja!« S to, med zdravniki in telesnokulturnimi strokovnjaki ničkolikokrat preverjeno in prav tolikokrat potrjeno ugotovitvijo smo v tejle rubriki (glej DE, 10/97) sklenili obsežen članek z naslovom »Peš do forme«. Zdaj, med počitnicami, pa ga »nadgrajujemo« še z namigom - peš na dopust! Kam, kako? Če ste se držali naših nasvetov, potem ste gotovo v taki formi, da se lahko mirne duše lotite slovenskih delov evropskih pešpoti od Drave do Jadrana (E6 SLO) ali od Soče do Mure (E7 SLO)! Upamo si staviti, da takšnega dopusta še niste doživeli... E6 SLO Naš del evropske pešpoti E6 od Baltika do Jadrana (2800 km), po utemeljitelju dr. Milanu Ci-glaiju poimenovane tudi Ciglaijeva pot, se sicer začenja v Radljah ob Dravi, vendar jo je moč zastaviti tudi onkraj državne meje v Iv-niku (Eibiswald), kjer se konča avstrijski del E6. Od Radelj se povzpne na hrbet Pohorja, ki ga preide na Mali Kopi (1525 m), se nato spusti v Mislinjsko dolino in jo prečka medTuriško vasjo in Šmiklavžem. Znova se dvigne na razgledni Razbor ter zavije prek Slemena in Lepe Njive v Mozirje. Nato se povzpne na prostrano Čreto ter se spusti v Motnik naštajersko-kranjski meji. Dalje nas vodi po razgibanem zasavskem svetu - najprej prek Trojan in Limbarske gore v Moravče - nato pa prek Miklavža in Save na Janče. Začenja se kraški svet zahodne Dolenjske: prek Kuclja in mimo Grosupelj pridemo doTaborske (po novem Županove) jame in v gozdnato Medvedjico. Zdaj imamo na voljo dve možnosti: daljšo pot prek Želimeljske doline, soteske Iške in Krvave peči na Mačkovec ali krajšo (varianta A) na Turjak in Mačkovec. Pri tej prihranimo en dan. Dalje prečka pot prostrano Bloško planoto in pripelje do Starega trga v Loški dolini. Znajdemo se pred gozdnatim pogorjem mogočnega Snežnika. Gremo mimo gradu Snežnik in naprej do Bičkih lazov, nato pa se pot spusti do Ilirske Bistrice. Pred razpadom Jugoslavije je šla prek vrha Snežnika na Klansko polico, od tam pa mimo Gomanc v Klano in Kastav nad Reko, kjer je bila tudi zadnja točka Ciglarjeve poti. Da zavoljo razpada Jugoslavije ne bi obstala tik pred ciljem, jo je zagrizen planinec in popotnik Jože Dobnik iz Ilirske Bistrice po kurirski transverzali usmeril do Slavnika, kamor pride tudi slovenska planinska transverzala št. 1 (od Maribora do Ankarana). Skupaj nadaljujeta do Črnega Kala, kjer se ločita: transverzala nadaljuje do Ankarana, pešpot pa do Portoroža. Ciglarjeva pot od Drave do Jadranaje dolga 300 kilometrov, zanjo pa potrebujemo od 12 do 14 dni zmerne hoje. PO NEOKRNJENI NARAVI - Med potjo se boste lahko (tudi) prepričali, da je čez studenčnico še vedno ni... N. J. E7SLO Evropska pešpot E7 od Atlantskega do Črnega morja je med enajstimi, ki prečijo Evropo, ena od daljših in tudi odsek prek Slovenije od Soče do Mure ni od muh, saj je dolg prek 500 kilometrov. Začne se na mejnem prehodu Robič v bližini Kobarida, se nadaljuje po tolminskih hribih in planinah ter pobočju bohinjskih gora do Porežita. Potem privede popotnika prek Črnega vrha, Blegoša, Starega vrha in Lubnika do Škofje Loke. Tu pot zavije proti jugu na Tošč, pelje mimo Vrhnike proti Bistri, nakar se v dveh različicah povzpne pod Vinji vrh, spusti v dolino Iške in po kratkem vzponu doseže Pred-gozd (Mačkovec-Selo pri Robu), kjer se križa z Evropsko pešpotjo E6 (torej Ciglarjevo potjo). Nato vodi skozi Velike Lašče prek Suhe krajine do izvira Krke in po njenem desnem bregu do Žužemberka in DolenjskihToplic. Nadaljuje se čez Radoho inVahto prek Gospodične naTrdinov vrh, od koder se mimo kartuzije Pleterje spusti do Kostanjevice na Krki. Od tod gre po ravnini Krškega mimo Trebč in Svetih gora do Bistrice ob Sotli. Tu je krak slovenskega dela E7 (od Soče do Sotle) zaradi vsem znanih razlogov obtičal v mrtvem kotu in kar nekaj časa čakal na podaljšanje prek ozemlja nekdanje SFRJ. Zatoje prav malo manjkalo, pa bi dobršen del evropske pešpoti E7 Slovenijo obšel, saj so se nekateri popotništvu naklonjeni Evropejci naveličali čakati, mrtvi krak od Mačkovca do Bistrice ob Sotli pa bi za vselej ostal slepo črevo. Tega si pa slovensko popotniško gibanje ob 20. obletnici res ni moglo privoščiti! Na pobudo komisije za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije, ob pomoči gostincev in nekaj popotništvu še vedno naklonjenih gozdarjev so planinski in turistični navdušenci v Obsotelju, Halozah, Slovenskih goricah in Pomurju zavihali rokave in z »naj« zavzetostjo uredili nov odsek pešpoti od slovensko-hrvaške do sloven-sko-madžarske meje pri Hodošu in tako omogočili podaljšanje pešpoti E7 prek madžarske in Romunije do Črnega morja. »Rdeči krogi z rumenimi lisami so gostoljubne domačine ob podaljšku sedme evropske pešpoti po prijazno razgibanem delu Slovenije, kjer so tudi planinske poti redke, dobesedno osvojili,« pravi Danica Zorko, ki v komisiji PZS za popotništvo bedi nad E7 SLO. »Predlanskega 14. oktobra, ob otvoritvi pri planinski koči naZa-borovcu nad Olimljem pri Podčetrtku pa sojo za svojo vzeli tudi popotniki...« Oprema, preskrba, prenočevanje Na poli ne potrebujete posebne planil,eke opreme. Dobro perilo in obleko za primer ohladitve, ustrezno zašeilo pred dežjem » votl0, jedilni pribor, beležko in sViniinif PreLsem pa ni „e- snlnah. po planinskih in goalarskih domovih ,e, na kmetijah. . Prenobevanje na pon je možno v plan inskih domovih, v go/dar- skih hišah, v hotelih, pri zasebnikih, na kmečkih domovih idr.. Sa v m?“ pSSS Kaj storiti? Če se torej nameravate lotiti kakšne od omenjenih pešpoti, se pisno obrnite na naslov Zveza gozdarskih društev Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, zraven pa pripišite, od kod do kam bi radi šli. Po pošti boste v nekaj dneh prejeli natančen opis poti s kartami vred, zraven pa seveda tudi podrobne informacije o tem, kje boste lahko S kolesom do Areha Z željo, da bi čim več ljudi redno kolesarilo in si tako utijevalo zdravje, že sedmo leto zapored Smučarski klub Pohotje Hoče prireja netekmovalno vožnjo s kolesi po asfaltirani cesti od Spodnjih Hoč doAreha. Pot lahko opravimo katerikoli dan v avgustu in septembra. V Spodnjih Hočah, ki ležijo 7 km južno od Maribora na 277 m nadmorske višine, dobimo (v gostilnah Ob potoku in Divjak) za 500 tolarjev kontrolni kartonček. Po treh kilometrih vožnje bomo v gostilni Rečnik prejeli prvi kontrolni žig. Od tam naprej je 15 km zmernega vzpona do Šport hotela Areh oziroma Ruške koče (kjer prejmemo še zadnji žig) in pri tem bomo opravili z 970 m višinske razlike. Informacije po telefonu: 062/611 -253. Četrti »letni« pohod na Čaven Ob bolj poletnem (torej majhnem) številu prireditev bo za tiste, ki gremo radi v hribe, nedelja, 3. avgusta, postregla s pohodom na primorski vrh Čaven. Organizator Planinsko društvo Ajdovščina je pripravil kar šest izhodiščnih točk: Vrtovin, Kamnje, Stomaž, Lokavec, srednječavenska in Predmeja. Pohod bo v vsakem vremenu. V Moosburgu prva mesta za slovenske tekače pogledajo še v geografske ali kulturnozgodovinske leksikone in si izpišejo vse večje zanimivosti in pomembnejše znamenitosti, ki so ob poti,« nam je povedal predsednik komisije za popotništvo pri PZS Zoran Naprudnik, ki je pred leti prehodil celotno E6 od Reke do Kpbenhavna. »Ko sem potem prišel v kak kraj, sem iz žepa potegnil zapiske in si stvar ogledal. Domačini so se pa čudili, od kod mi toliko znanja!« Nadanje napravil povprečno po 20 km, med celotno potjo pa popisal za 1000 strani dnevnika in posnel (»nekaj pa tudi kupil«) 3000 diapozitivov. »Je pa žal res, da po naših krakih pešpoti hodijo predvsem tujci; do letošnjega majajih je šlo že dvajset,«je nadaljeval Naprudnik, zraven pa dodal, da od evropskih narodov nimajoevidentiranih samo Špancev in Portugalcev. In s kakšnimi vtisi se vračajo? »Vse po vrsti je najbolj navdušila gostoljubnost naših ljudi., Včasih se moramo kar paziti, da se ne zapijemo,’ pripovedujejo. Saj veste, pri vsaki hiši dobijo vsaj šilček, če že ne kaj več. Dalje jih impresionirajo razgledi. Če se postavijo na neko točko, vidijo za prvim grebenom še drugega, za njim tretjega itd.; ob vedrem vremenu seže pogled vse tja do sedmega. ,Kaj takega ne vidiš nikjer drugje,’ trdijo in se čudijo. Navdušeni pa so tudi nad arhitekturo krajine: cerkvice na domala vsakem markantnejšem hribu, domači kozolci... Vidite, da še sami ne vemo, kaj imamo!« Ste se odločili? Potem pa prožen korak, popotniki! Na 9. mednarodnem teku cesaijaAmolda v Moosburgu na Koroškem v Avstriji so slovenski tekači, v večini člani slovenske maratonske skupine pod sponzorstvom Gorenja, dosegli več prvih mest. Njihova udeležba je bila tudi letos dokaj odmevna na prireditvi v tem zgodovinskem kraju na Koroškem, ki jo obišče več tisoč turistov iz vse Evrope in drugi drugod. Župan Herbert Gaggl seje vsakemu Slovencu, ki jestopil na zmagovalni oder,posebej zahvalil za udeležbo na teku in povabil na deseti tek naslednje leto. Pred šestimi leti, le nekaj dni po slovenski osamosvojitveni vojni, smo slovenski tekači prav na tem teku predali pismo tedanje slo- J J - s yir Ulil AVSTRIJSKE STOPNIČKE »REZERVIRANE« ZA SLOVENSKE TEKAČE - Tako kot pred nedavnim v St. Paulu (na sliki) je bilo tudi tokrat v Moosburgu... venske športne zveze za mednarodno priznanje Slovenije deželnemu glavarju Koroške Christophu Zernattu. Pozneje smo poleg pisma o priznanju ter peticije slovenskih maratoncev ponesli v svetu tudi slovensko zastavo, seveda z naj večjo mednarodno odmevnostjo že leta 1991 na največjem maratonskem teku na svetu - v New Vorku. Najboljše slovenske uvrstitve v Moosburgu: Otroški teki - 1100 m - dečki do 7 let: 3. Mihael Šteli 4:52; dečki do 10 let: L JureŠtel! (oba MTS Gorenje - Muta) 4:45; glavni tek na 6.600 m: veterake Ž/40: 3. Edita Jerčič (MTS Gorenje - Velenje) 41:05; veterani M/40: 2. Niko Poberžnik 26:11; 8. Janko Radošek (oba Dravograd); veteranke Ž/50: 1 .Amalija Leber (MTS Gorenje - Oslo) 32:01; veterani M/50: 1. Jože Uranjek (SLO) 25:50, 6. Arne Halvorsen (MTS Gorenje - Oslo) 29:08, 8. Hinko Jerčič 30,52 (MTS Gorenje - Velenje). H. J- Na plavalni maraton in izlet v Kočevje Kočevsko je svojevrstna kraška pokrajina znana po izjemno ohranjenih gozdovih in po bogati tradiciji v gozdarstvu in lovstvu. Skozi prostrana območja vodijo dobro označene poti, ki ljubiteljem narave ponudijo pristen stik z neokrnjeno naravo. Središče tega območja je mesto Kočevje, ki leži ob ponikalnici Rinži. Tu so nekoč kopali rudo, vendar so viri presahnili. Rove so zalili z vodo in tako je nastalo Kočevsko jezero. Urejena okolica in turistična ponudba privabljata na njegov breg vse več turistov in kopalcev iz bižnje in daljne okolice. Za dodatno poživitev in animacijo gostov pa skrbijo tudi pri Športni zvezi Kočevje in Športni uniji Slovenije. Dan športa, ki ga bodo pripravili v soboto, 9. avgusta bo na obalo Kočevskega jezera privabil množico kaveljcev in korenin iz vse države in druge ljubitelje športa, gibanja in narave. Športni program bo zajemal plavalni maraton na 2000 m, odbojko na travi (mešane ekipe) in lokostrelstvo. Gostoljubni Kočevci bodo poskrbeli, da pijače, jedače in dobre volje ne bo zmanjkalo. Pripravil: Žiga Černe TRASA PROGE GORSKEGA MARATONA KRAUA MATJAŽA GtOSASNI« ciomsnkaSS 42.195 rrt ? ; }&x» (*) kOTdtt*« fok) \ sOftgvHA £ ČRNA NA Maraton okoli Pece Maijan Žagar in njegovi somišljeniki s Koroške se te dni mrzlic110 pripravljajo na nov organizacijski podvig: v soboto, 16. avgu' sta, bodo namreč poleg tradicionalnega, 17. maratona kralja Matjaž*1 z otroškim in družinskim tekom priredili še L gorski marata krajja Matjaža (s »podnaslovom« okoli Pece)! Start bo ob 15. uri pred hotelom Peca v Mežici (470 We trov nadmorske višine), po 2,5 km pa bodo udeleženci na dnarodnem predhodu Reht pritekli v Avstrijo, kjer bodo la*1 raton nadaljevali po poteh in cestah občin Bistrica in snica. Po premaganih 775 metrih nadmorske višine se boa na Lužah vrnili na slovensko stran in po dolini Koprivne n*1 daljevali proti cilju v Črni, kjer bo začetek in konec tudi vs tekov v okviru 17. maratona kralja Matjaža: malega maral na (21 km), teka na 10 km ter družinskega (7 km) in otroške#* (3 km) teka. u. Prijave bodo sprejemali na dan prireditve (torej 16. avS j sta) od 12. ure naprej. Za veliki in mali maraton ter družin5 tek je startnina po 1300 tolarjev, za tek na 10 km 1000 tolaO za tek na 3 km pa 300 tolarjev. Vsi bodo dobili majico pr,^j, ditelja, udeleženci velikega maratona pa še spominske ce . ne kralja Matjaža in denarne nagrade (če bodo med tre1^ najhitrejšimi). O vseh drugih »podrobnostih« se Inhk0 P^/ nimate pri Marjanu Žagarju (telefon: 0602l'i?i-269 ali 0 39-358) vsak delavnik od 8. do 15. ure. I PREDZADNJA stran 31. julija 1997 m 'J STALNO BORZNO SPOROČILO WRIS-BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, spre-lema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. ,'.s'te nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385,061/326-982 ah 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-^1-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik °d 9. do 16.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO KRANJSKA GOR A: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 93 DEM dnevno MOJSTRANA: avtocamp, možen najem prikolice - 35 DEM na dan RANICA: počitniški dom - sobe, etažni TWC, polpenzion 37 DEM KANIN:petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan, prosti termini: 19.07.1997-«.07.1997,26.07.1997-02.08.1997 , 16.08.1997-23.08.1997 in od 23.08.1997 dalje KRVAVECištiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico in *VC, cena 45 DEM na dan + turistična taksa, ki jo poravnate ob pri-hodu, termini po dogovoru pATEŽ:prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na dan vključuje tudi 5 «paliških vstopnic MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo , ®A: tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 52 DEM dnevno + p bstična taksa - otroci do 10 let 30 odstotkov popusta P|RAN: dvo-, tri in štiriposteljne sobe, TWC etažni, polpenzion 39 DEM ba dan, otroci od 2 do 9 let 30 % popust, prosti termini od 19.07.1997 dalje PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, polpenzion 70 DEM ba dan, otroci imajo 30 % popust NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 75 DEM dnevno, po 23.08.1997 “ARBARIGA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 65 DEM dnevno, termini po 20.080.1997 NOVIGRAD-KASTANJA: hišice za 2 + 2 ali 4 osebe - ena ali dve spal-b'ci, kopalnica, polpenzion 52 DEM na dan RAVNA DOLINA: zelo kvalitetna počitniška hiška s tremi spalnicami,za Pet oseb, cena 75 DEM na dan, termini od 24.08.1997 2ADAR-BORIK: dvoposteljni apartmaji, neposredno ob morski obali. Cena dnevnega najema je 47 DEM RABAC: garsonjera za 4 osebe, velik vrt - 200 m od plaže - cena 68 ctM na dan, po21.08.1997 VIS - otok Komiža: hotel Biševo, tedenski polpenzion 329 DEM na osebo v dvoposteljni sobi + letalo in gliser 235 DEM na osebo ( povratna) POREČ: Lanterna, apartmaji za 4 osebe, 123 DEM dnevno POREČ: Špadiči, apartmaji za 4 osebe, 109 DEM dnevno OTok PAG: družinski hotel, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 45 DEM dnevno, hotel Tony NOVALJA NA PAGU: zasebna stanovanja - 7 dni = 540 DEM-kuhin-•d’dve sobi - za 4 osebe, prosti termini v posezoni ( po 23.08.1997 ) KORČULA - LAMBADA: privatni hotel, polpenzion 7 dni 374 DEM -dP^nnajiza 4 osebe 826 DEM na teden p Ay ODRI JA: počitniške hišice za 4 osebe, polpenzion 42 DEM na dan 'l cpfANA pri PULI: garni hotel, nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi, eba 47 DEM - termini do 19. 8. 1997 BROINLhoteli, cene od 80 do 165 DEM, nočitev z zajtrkom, možen polpenzion, termini po dogovoru MALI LOŠINJ:hotel Vespera, polpenzion v dvoposteljnih sobah, cena 528 DEM za teden, v sobi brez pogleda na morje cena 475 DEM za teden - hotel Mediteran: tedenski polpenzion od 439 DEM na osebo dalje B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih. Prijave sprejemamo že v mesecu augustu. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA -obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN- križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MADŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA - DUNAJ -PO LEPI MODRI DONAVI.Trgatev naMADŽARSKEM, dvodnevni izlet z avtobusnim prevozom, pomoč pri trgatvi in obisk na tipični madžarski kmetiji, cena za skupine 160 DEM na osebo C.SEJMI BERLIN: Ifa, od 30. avgusta do 7. septembran (sejem medijev, zabavne elektronike...) CHICAGO: Print 97, od 3. do 10. septembra (največji sejem grafične industrije) HANNOVER: Emo, od 10. do 17. septembra ( sejem grafične industrije ) FRANKFURT: Avtosalon - od 11.-21. septembra (osebna vozila) - Mednarodni knjižni sejem, od 15. do 20. oktobra ESSEN: Ikk, od 9. do 11. oktobra ( sejem hlajenja in klimatizacije ) PARIZ: Premiere Vision - od 3.-7. oktobra (tekstilni sejem) - Equip auto ’97 - od 15.-20. oktobra (avtodeli, bencinski servisi)-možen sindikalni izlet D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. VELIKA POTOVANJA ZAKLADI TAJSKE - 10 dni 2.800 DEM. NEW YORK - 6 dni 1150 USD F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa G. PRODAJA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI Prodamo dva apartmaja v Kaninski vasi v Bovcu, za 6-8 oseb ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze Dušan Semolič skupaj i Hajkam Lesjakom naroča v. d. odgovornega urednika iraflc*u . Kavčiču, naj gre zahteval, naj uredništvo znova zbere v začetku Umita Ddanke sr*'4" septembra. Ali je to naša pot vEvropo? (Kako ščiti “država” delavčevo premoženje) Po treh letih in pol čakanja se ponovno oglašamo v tej zadevi. Gre za prodajo bivšega mariborskega paradnega konja ZLATOROGA tujemu partnerju. Tudi po najbolj črnem scenariju si nismo mislili, da se bo to lahko zgodilo, saj smo prav zaradi zaščite delavcev pred odtujitvijo njihovega podjetja - že leta 1993 pričeli močno odmevno medijsko akcijo, ki smo jo zaključili z ovadbo o sumu uničenja družbenega podjetja Zlatorog - dne 28. 1. 1994. Vendar pa so "odgovorni ” za zaščito našega premoženja vse do danes ta primer pometli pod preprogo. Tudi nova koalicijska vlada ni uspela preprečiti te prodaje (zato se vprašujemo, kdo v resnici vlada v tej “državi ’j, ki so ji po izjavi novinarja v Večeru izvršili po sistemu “neke tajne diplomacije”... med bankama, od katerih je ena že bila v sanaciji (beri: v “davkoplačevalčevih žepih") in to prav zaradi podobnih političnih in ne poslovnih odločitev v preteklosti. Zakaj se ponovno oglašamo? V sindikatu NSS se ne moremo strinjati s temile potezami mimo skoraj 1300-članskega kolektiva bivšega Zlatoroga. Od ustanovitve mešane družbe Henkel Zlatorog (junij 1990) pa vse do nezakonite ustanovitve delniške družbe Zlatorog d.d. ni nihče oziroma nobeden kontroliral 49-od-stotnega deleža Zlatoroga v tej mešani družbi. Tako se je pričela nemotena odprodaja posameznih Zlatorogovih obratov in sicer leta 1992je prešlo bivše Zlatorogovo skladišče in predstavništvo v Zagrebu v 100-odstotno tast Henkla Austrie. Postavlja se vprašanje, kdo je odločal oprodaji in za kakšno ceno. Kaj so dobili delavci Zlatoproga ? Leta 1994 so prodali najuspešnejši obrat bivšega Zlatoroga na Studencih, in to baje brez licitacije (!), in to hčeri Henkla iz Dussel-dorfa - Henkel Ecolab, d.o.o., ki je s to prodajo postala 100-odstotna lastnica tega obrata za 10,5 milijona nemških mark. Kupnino pa je (po članku v Večeru) prejel tako dunajski Henkel kakor tudi mariborski Zlatorog (!), delavci pa ponovno nič. Julija 1997je bila prodana delniška družba Zlatorog d.d. (ki je bila po izjavi njenega direktorja Dragana Graorca, dipl. iur. “v začetni fazi sodelovanja s Henklom res papirnata firma ") preostalih 49 odstotkov Zlatoroga Henklu, in to za 14 milijonov nemškim mark (čeprav je bila vrednost teh 49 odstotkov leta 1990 kar 29 milijonov nemških mark!). Tudi ta denar je bil izplačan Zlatorogu d.d., delavcem ponovno nič! Poleg tega so v lastninskem preoblikovanju Zlatoroga (bivšega seveda) zaobšli zakon, tako da delavcem niso omogočili notranjega odkupa (tudi na to so bili opozorjeni pristojni organi). Torej delavci, ki so to firmo ustvarjali, svojih certifikatov niso mogli vložiti vanjo, nekaj “srečnežev ” j>a je lahko sodelovalo pri zunanjem odkupu! Pri izjemnem zmanjšanju števila zaposlenih za približno 8oo delavcev (ali za približno 60 odstotkov!) pa je tudi “država " prevzela veliko finančno breme nase. Računamo (točnega podatka na Zavodu za zaposlovanje nismo mogli dobiti), da je država prevzela približno 500 odvečnih delavcev za dve leti na zavod za zaposlovanje, kar bi po našem grobem izračunu pomenilo približno 10 milijonov nemških mark davkoplačevalčevega denarja zanje!. In kljub temu te “države" do danes ni zanimalo, kaj se je z Zlatorogom dogajalo. A li bomo morah v našem sindikatu ta problem res posredovati v mednarodne sfere ali pa ga bo katerakoli od ljudstva izvoljena stranka vendarle že začela reševati? Opeharjenemu delavcu je res vseeno, katera stranka mu bo pomagala pri uveljavljanju njegovih pravic. Vsekakor pa se ne bomo strinjali, da bo “država ” še vnaprej na takšen način ščitila našega delavca in njegovo premoženje. Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS Takole je Doro Hvalica, sekretar sindikata kulture, poziral pred Domom sindikatov v Ljubljani pred odhodom na dopust. Pod njim je službeno kolo, ki ga sicer uporabljajo člani tega sindikata za mestne vožnje. m 31. julija 1997 : : INTRRVl Od uvedbe stečajnega postopka za Elektrokovino je minilo skoraj štiri leta, delavci pa še vedno čakajo na poplačilo terjatev STEČAJNI UPRAVITELJ ELEKTROKOVINE PREKLICAL DELITEV STEČAJNE MASE V OBLIKI NEMATERIALIZIRANIH DELNIC Edi Ozimic: Stečajnemu upravitelju predlagamo, naj odstopi od prerekanja terjatev delavcev, sindikat pa bo umaknil tožbo za ugotavljanje obstoja prerekanih terjatev. Tako bo mogoče upnikom, med katerimi je največ delavcev, z rezerviranimi sredstvi takoj poplačati del terjatev. delavcev, kupovala pa bi jih le peščica ” pojasnjuje Ozimic. Zakaj ni upnikov nihče nič vprašal? “Elko Elektrokovina je delniška družba, ki jo je spomladi leta 1993 ustanovila Elektrokovina. Z manjšim kapitalom je pri ustanovitvi družbe sodeloval Vili Eisenhut, ki je nato postal njen direktor. Lani februarja pa je Elektrokovina v stečaju v družbo vložila del tor Slavko Cimerman, Dunja Dremelj in Ksenij a Nadel sber-ger. V nadzornem svetu družbe so Dunja Dremelj, Mirko Žagar in Mirko Ogrizek. Osnovni kapital družbe znaša 935.490.000 tolarjev. Dejstvo, daje stečajni upravitelj vložil del stečajne mase Elektroko-vine v podjetje Elko Elektrokovina, je po našem mnenju zelo sporno. Na vsak način bi moral za to predhodno dobiti soglasje upnikov. Sedaj je nastala pravzaprav absurdna situacija: ustanovitelj delniške družbe Elko Elektrokovina, ki ima največji vložek v osnovnem kapitalu, je Elektrokovina v stečaju. Če govorimo o stečaju kot smrti podjetja, potem je sedaj mrtvec ustanovitelj novega podjetja!?” Prejšnji mesec je stečajni upravitelj Elektrokovine v stečaju Mirko Žagar poslal upnikom, med katerimi je največ delavcev, obvestilo o drugi delitvi stečajne mase. Kakor smo v Delavski enotnosti že poročali, naj bi dobili bivši delavci Elektrokovine in drugi upniki del terjatev poplačanih v obliki nematerializiranih delnic podjetja za proizvodnjo elektromotorjev, črpalk in livarniških izdelkov Elko Elektrokovina, kije v večinski lasti Elektrokovine v stečaju. O razpletu te zadeve smo se pogovarjali s sekretarjem območnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije v Podravju Edijem Ozimičem. Sindikat je delavce upnike zavajal “Stečajni upravitelj je s svojim dopisom delavce upnike zavajal. Obvestil jihje namreč, da bo, če se kateri od delavcev ne bo strinjal s poplačilom terjatev v obliki nematerializiranih delnic, ravnal v skladu z drugim odstavkom 135. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Omenjeni člen zakona pravi, da se del premoženja stečajnega dolžnika, ki ga ni bilo mogoče vnovčiti, izroči upnikom, če ga ti sprejmejo. Če pa ga ne sprejmejo, pa se izroči družbenopolitični skupnosti, na območju katere je sedež stečajnega dolžnika. Dejansko pa je stečajni sodnik odločil drugače. V svojo odredbo je jasno zapisal, da se ne-materializirane delnice družbe Elko Elektrokovina razdelijo med upnike samo v primeru, če jih le-ti sprejmejo. Če kdo od upnikov ne bi sprejel ponujenih delnic, pa jih je po odredbi stečajnega sodnika treba prodati po ceni, ki jo je mogoče doseči na trgu vrednostnih papirjev, in iztržek sorazmerno razdeliti med delavce,” pravi Edi Ozimič. “Sindikat kovinske in elektroindustrije ni želel vplivati na delavce upnike-o takšni stvari se mora pač odločiti vsak upnik sam. Menili pa smo, da morajo biti delavci upniki, ki jih v stečajnem postopku zastopa naš sindikat, objektivno in celovito informirani o posledicah svoje odločitve. Zato smo jim poslali pojasnilo, ki smo mu priložili tudi prepis odredbe stečajnega sodnika o načinu druge razdelitve stečajne mase.” Mnogo delavcev delnic ni hotelo sprejeti Kako so se odločili delavci upniki? “Veliko delavcev je sprejem delnic odklonilo. Zato je stečajni upravitelj preklical delitev stečajne mase v obliki nematerializiranih delnic. Sedaj jih bo vnovčil na trgu vrednostnih papirjev po cenah, ki jih bo mogoče doseči, nato pa bo opravil delitev izkupička med upnike v skladu z odredbo stečajnega sodnika. Delitev izkupička od tako vnovčenih delnic bo opravljena takrat, ko bodo delnice v celoti vnovčene,” pojasnjuje Ozimič. Zakaj pravzaprav nekateri delavci upniki niso sprejeli delnic podjetja Elko Elektrokovina? “Na to je težko odgovoriti, ker je imel verjetno vsak kakšen svoj razlog. Nekateri delavci pa so prepričani, da bodo delnice na trgu vrednostnih papirjev prodane po višjih cenah, kot bi bile sicer. Če bi delavci sprejeli delnice, bi jih, zlasti tisti z nižjimi plačami, začeli takoj prodajati. Zato bi jim cena zelo padla. To bi posameznikom z visokimi plačami omogočilo, da bi poceni prišli do delnic podjetja. Direktor El ka Elektrokov i ne S la-vko Cimerman je delavcem upnikom poslal pismo, kako bodo lahko prodajali oziroma kupovali delnice, še preden so jih sploh sprejeli. Delavci bi vse informacije o prodaji in povpraševanju po delnicah dobili v informacijski pisarni podjetja, kjer vodijo tudi delniško knjigo. Imena ponudnikov in povpraševalcev po delnicah bi bila tajna, delničarji bi dobili le podatke o številu in ceni delnic, ki so naprodaj, ter o tem, po kakšni ceni in koliko jih je kdo pripravljen kupiti. Skratka, nekateri delavci so menili, da bodo za delnice na trgu vrednostnih papirjev iztržili več kot v informacijski pisarni podjetja, kjer bi verjetno hkrati ponujalo delnice veliko stečajne mase, ki je stečajni upravitelj ni uspel vnovčiti, hkrati pa so v družbo po 10.000 tolarjev vložili sedanji direk- Sodni mlini meljejo počasi Kako pa je s tožbo za ugotovitev obstoja terjatev delavcev, ki jih je stečajni upravitelj prerekal? “Na sodišču žal še ni prišlo niti do prve obravnave, čeprav smo tožbo vložili že pred več kot tremi leti. V SKEI smo še enkrat temeljito proučili celotno zadevo (posebej seje v to problematiko poglobil Bogdan Ivanovič) in ugotovili, da od tožbe ne moremo odstopi ti. V plačilnem sistemu Elektrokovine so imeli količnik delovne uspešnosti, s katerim so uravnavali bistveno nižje osnovne plače, kot jih je določala kolektivna pogodba. V skladu z veljavnim plačilnim sistemom v Elektrokovini in kolektivno pogodbo dejavnosti je stimulacija za delovno uspešnost sestavni del celotne plače. Stečajni upravitelj je terjatve iz naslova tega dela plač prerekal. Če bi odstopili od tožbe, bi bili delavci upniki oškodovani v povprečju za oko-li 25 odstotkov terjatev, ki jim po našem mnenju pripadajo. Poleg tega je stečajni upravitelj prerekal še okoli 100 individualnih terjatev. Zanimivo je, da stečajni upravitelj Mirko Žagar v nekem drugem podjetju, kjer je prav tako stečajni upravitelj, ni prerekal terjatev delavcev, čeprav so bile izračunane enako kot v primeru delavcev Elektrokovine, kjer jihje prerekal. V zvezi s tem bi veljalo opozoriti na 128. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem se stroški za prerekane terjatve štejejo za stroške stečajne Bo sindikalna zaupnica kaznovana za pismo, ki ga je poslala varuhu človekovih pravic? DELAVKE MERINKE MERIKOPA ŠČITIJO SVOJO SINDIKALNO ZAUPNICO Delavke invalidskega podjetja Merinka Me-rikop so minuli teden poslale direktorici podjetja Danici Voglar Stic peticijo.V njej protestirajo proti postopkom, ki jih vodstvo podjetja vodi proti predsednici sindikata delavcev tekstilne in usnjarskogredelovalne industrije v podjetju Marjani Žižek, potem ko je v imenu delavk o razmerah v podjetju pred nedavnim obvestila tudi varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka, o čemer smo v Delavski enotnosti že poročali. Marjano Žižek, ki jo sodelavke spoštujejo kot dosledno borko za delavske pravice, je vodstvo podjetja najprej poslalo na čakanje, sedaj pa jo želijo premestiti v drugo podjetje v okviru Merinke, kjer naj bi opravljala delo snažilke. V tem primeru bi se ji krepko zmanjšala tudi plača, saj bi bila razporejena na delovno mesto v nižjem tarifnem razredu. Prav tako ne bi mogla več opravljati dolžnosti predsednice sindikata v Merinki Merikopu. Po mnenju sekretarke območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskoprede-lovalne industrije Branke Jurak so postopki, kijih vodstvo podjetja vodi proti Marjani Žižek, v nasprotju z določili zakona o delovnih raz-merjih in kolektivne pogodbe, saj ji oba omenjena dokumenta kot sindikalni zaupnici zagotavljata imuniteto. Delavke v peticiji izražajo brezpogojno podporo vsem aktivnostim, ki jih je predsednica sindikata izvajala za ureditev njihovega socialno-ekonomskega položaja. Kakor so podpisnice zapisale v peticijo, je Marjana Žižek tako v času stavke kakor tudi v pogovorih z vodstvom podjetja in zunanjimi predstavniki izvajala aktivnosti in zastopala stališča, za katera so se dogovorile vse delavke. Delavke Merinke Merikopa zato izražajo ogorčenje nad postopki, ki jih je proti predsednici sindikata sprožila direktorica podjetja. Menijo, da poskuša direktorica predsednico sindikata kaznovati zato, ker seje dosledno zavzemala za delavske pravice. Prav tako delavke ocenjujejo, da poskuša vodstvo podjetja s postopki proti Žižkovi onemogočiti delovanje sindikata v podjetju. Kaj bo ukrenil varuh človekovih pravic? Zato bodo delavke Merinke Merikopa, kakor so zapisale v peticiji, izkoristile vse možnosti za zaščito svoje sindikalne zaupnice, ki jim jih dajeta zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba. Delavke so odločene, da bodo preprečile izvajanje vseh nezakonitih odločitev vodstva podjetja v zvezi s statusom svoje sindikalne predsednice. Delavke so napovedale, da bodo zaostrile sindikalni boj za zaščito sindikalne zaupnice, če vodstvo podjetja ne bo prisluhnilo njihovi peticiji. Poleg tega so zaprosile za podporo in pravno pomoč tudi strokovne službe pri območni organizaciji ZSSS za Podravje. Sicer pa bo zanimivo tudi, kaj bo ukrenil varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki ga je Marjana Žižek v imenu sodelavk obvestila o kršitvah delavskih pravic v Merinki Merikopu. T. K. mase. Če je stečajni upravitelj terjatve neutemeljeno prerekal ■ pa lahko stečajni senat te stroške naloži stečajnemu upravitelj11 osebno,” pravi Ozimič. Sindikat je obogatil stečajno maso “Že na naroku za preizkus j terjatev je strokovna služba območne roganizacije ZSSS Podravje, ki v stečajnem p0': stopku zastopa naše člane, pre' I rekala pogojno terjatev SklH da Republike Slovenije z3, razvoj. Sodišče te terjatve nat°‘ ni priznalo. Prerekali smo tud'1 pogodbo, ki jo je Elektrokovina pred stečajem podpisala zAgeU' cijo za sanacijo bank in hrani' Inic. Po tej pogodbi je le-tapre' vzela nekatere terjatve Elektro-kovine iz naslova pogodb 0 izdaji storitvene garancije tujin1' Pred dnevi se je na višjeU1 sodišču v Mariboru končal v zvezi s tem sodni spor, ki srnU ga dobili. Tako smo skupni obogatili stečajno maso zave0 kot 180 mi lijonov tolarjev, bmz j obresti seveda. Sporne so se| nam zdele tudi kupoprodaji pogodbe, s katerimi je Elek' trokovina pred stečajem pr0' dala čolnarno in poslovne pr0' store v Ljubljani. Ena od te'1 pogodb je bila denimo reg is"7" rana na sodišču 4. novembrl1 1993, čeprav je šla ElektrokO' vina v stečaj že 6. oktobra isteg3 leta. Razmišljali smo, da b' omenjeni pogodbi izpodbij3' li v sodnem sporu, vendar srn0 kasneje od namere odstop1]! zaradi tega, ker nismo ime'1 dovolj sredstev, da bi jih z3' stavili za sodne takse. Kakork0" li že, z zavzetim sodelovanju111 v stečajnem postopku sm° s pomočjo strokovne služb6 območne organizacije ZSSS z3 Podravje v interesu delavcuv upnikov pomembno oboga11' li stečajno maso.” i i j / Predlog Skei Kaj predlaga Skei? “Delu1] ce podjetja Elko Elektrokov^ na verjetno ne bodo vnovče^ zelo hitro, delavci pa denar p° trebujejo. Zato predlaganj stečajnemu upravitelju, naj(1U stopi od pretakanja terjatev u lavcev iz naslova manj j plačanih plač, sindikat pa 1 umaknil tožbo za ugotovh obstoja prerekanih terjatev. ta način bi se sprostila rezerhk0 rana sredstva, s katerimi bi lab^. ^ upnikom, med katerimi je naj0 j delavcev, takoj poplačali terjatev. Menim, da stečajne ^ upravitelju ne bi bilo tez odstopiti od prerekanja tefl tve, saj je na enak način čunane terjatve v nekem ^ gein podjetju, kjer je prav t3j stečajni upravitelj, že Prlj\ cr Ko bodo delnice Elka Ele ^ kovine prodane na trgu v