30. APRILA 1949 - ŠT. 21.
ČRNO"« C LEM
VE ST NIK SINDIKALNE PODRUŽNICE ST.1 »LJUDSKA PRAVICA«
OB TRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Pretekli teden smo tudi d naši sindikalni podružnici skromno proslavili obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Dnevi od 20. do 2?. aprila so bili praznik ne samo članov Partije, marveč praznik vsega delovnega ljudstva Jugoslavije, kajti Partija se je v svoji dolgoletni borbi tako tesno povezala z množico delovnega ljudstva, da je dejansko postala last množic. te ta tesna povezanost Komunistične partije Jugoslavije z delovnimi množicami je ena izmed njenih osnovnih značilnosti, ki ji dajejo pečat prave avantgarde delovnega ljudstva, ki jo označujejo kot Partijo boljševiškega — novega tipa.
V današnji zločinski gonji inform-birojenskih klevetnikov proti naši Partiji, našemu ljudstvu in graditvi socializma je padla na našo Partijo in njeno vodstvo težka, toda veličastna naloga obrambe marksizma-leninizma pred revizionističnimi poskusi in namerami vrhov partij Informbiroja. Naša Partija je sposobna bojevati borbo na dve fronti, borbo proti imperialističnim za-sužnjeoalcem in izkoriščevalcem na eni strani, na drugi pa prati informbiro-jevskim revizionistom, ki s svojim ravnanjem ogrožajo nadaljnji razvoj delavskega gibanja na svetu. Sposobna je voditi to borbo predvsem zaradi tega, ker se je kalila in gradila v težkih ter neprestanih borbah.
Pot naše Partije se o mnogočem loči od poti večine partij Informbiroja. Če bi hoteli na kratko označiti njeno pot, Potem bi bilo dovolj pokazati samo na njene velike zmage. S tem, da je oči-stila svoje vrste vseh mogočih oportunistov, likvidatorjev in frakciOnašeo, je usposobila za tako avantgardo, bi v resnici lahko povede delavski razjed na čelu delovnih množic v revolucionarni boj. že o stari Jugoslaviji Je znala razbiti vpliv in moč socialdemokratov, kar je bilo odločujočega Pomena za nadaljnji razvoj delavskega gibanja o Jugoslaviji. Povedla je množice v revolucionarno narodnoosvobodilno borbo, v tej borbi omogočila delovnemu ljudstvu prevzem oblasti, zgradila je močno revolucionarno ar-^indo, bratstvo in enotnost jugoslooan-skih narodov, v osnovi rešila nacional-n° vprašanje ter zgradila močno in ('Uotno vseljudsko politično organizaci-1° Ljudsko fronto. To so uspehi, ki jih Je mogla doseči samo taka dosledna glPolucionarna Partija, kakršna je naša Tl Na tej poti k osvoboditvi zafira-f,6-'’3 delovnega ljudstva se naša Par-iJa "i ustavila. Takoj po osvoboditvi pričela borbo za zgraditev nove dr-„'De ~ socialistične Jugoslavije. Agrar-in T.i rtT1Jla' nacionalizacija industrije f)rt uoeletna doba obnove, to so bili On 1 jfaki oblasti delovnega ljudstva i- P°L zgraditve socializma. Pričetek Polnjeoanja petletnega plana pa je že k,Tr<(]na borba za socializem. Parti-žim se 76 borila proti izdajalskim re-rrZ‘oni siare Jugoslavije, ki je povedla borlCC' D uboroženo revolucionarno li2° in ki danes vodi graditev socia-Tna> je prav gotovo sposobna zma-
gati tudi v borbi proti revizionizmu, proti potvarjanju marksizma-leninizma.
Take zmagovite revolucionarne poti ni prehodila nobena partija dežel ljudskih demokracij. Oportunizem, neborbeno st in razdiralno delo imperialističnih agentov so v vodstvu teh partij nagrizli zdrave temelje. Zadnji proces o Nišu proti bolgarskim vojnim zločincem nam to potrjuje zelo lepo. Podpisnik resolucije I nformbiro ja, član politbiroja CK KP Bolgarije, ki so ga malo pred procesom aretirali Bolgari sami, je bil razkrinkan prav na tem procesu kot navaden agent imperializma. V bolgarski vojski sedi na oodil-
vjetske zveze in Sovjetske armade, ki je o vojni — tako rekoč namesto nas — zlomila odločilni del državnega aparata veleposestnikov in velikih kapitalistov in tako osvobodila pot madžarskim delovnim ljudem na oblast«. Iz take, dejansko svoje poti izvajajo ti »kritiki« in revizionisti znan zaključek, da je nastanek ljudske demokracije sploh, torej tudi naše ljudske demokracije, omogočila edinole neposredna prisotnost Rdeče armade, ki je »obglavila našega razrednega sovražnika i, kakor je to formuliral Boleslav Bierut. Iz takega zaključka, ki velja za njih, za nas pa ne, ker smo našo ljudsko
Zato je praznih 1. maj
Zato je praznik prvi maj in zmage dan, zato se množice zvrste v sprevodu, zato je naša pesem na pohodu — zato celo zapoje Tihi ocean;
zato zdaj človek ni človeku več tlačan,
zato je zmagovalec prejšnji kulij,
zato maliki v prah so se sesuli,
zato pri nas ni tudi nikdo v strah vkovan —
ker ni svobode sad noben nam darovan, ker kruha ni bilo za nas brez boja,
ker si gradimo sami pot razvoja,	j
ker ni močnejši nikdo, večji velikan —
zato so hrup in strup in sto ovir zaman, ker ljudske sile v nas so se razvnele, da naše zmage bodo vse živele, ko prvi maj na svetu vsem bo množic dan in ljudstvo še izpolni svoj največji plan!
nih mestih cela vrsta vojnih zločincev, ki so mučili in ubijali borce za svobodo. Bolgarski kadri, kakor tudi kadri dežel večine ljudskih demokracij, se niso prekalili o taki težki in revolucionarni borbi, kakor so se kalili naši kadri. Zato mora ta Parti ja šele danes voditi borbo za svojo boljšemza-cijo, za čistost svojih vrst.
Nobena izmed partij ljudskih demokracij ni zgradila v borbi proti fašizmu ljudske oblasti, niti ne armade, nobena še danes nima prave enotne vseljudske organizacije, Ljudske fronte. V vseh teh deželah je Ljudska fronta le več ali manj posrečena koalicija naprednih, pa tudi izrazito buržoaznih strank. Nobenega dvoma ni, da so v osem tem velike prednosti naše Partije in naše države pred temi partijami in državami. Prav v tej revolucionarni poti je prednost naše Parti je.
Dežele ljudske demokracije je osvobodila Sovjetska armada, jim dala oblast v roke, tako da je, kakor pravi Revai, član politbiroja ČK KP Madžarske, »delavski razred na Madžarskem mogel priti v vlado in zavzeti važne pozicije o oblasti... s pomočjo So-
oblast graditi že leta 1941 in v naslednjih letih, ker smo že leta 1949 imeli svojo ljudsko predstavništvo AVNOJ in vlado N KO J, izvajajo zaključek, ki je sicer tih, toda jasen — da brez neposredne pomoči Sovjetske armade ni mogoča osvoboditev proletariata.
V vsej tej idejni zmedi, ki vlada o vrhovih partij Informbiroja, kar nam potrjujejo številne izjave članov politbirojev teh partij, so našli dobro mesim za svoje rovarjenje razni oportunisti in frakcionaši. Razbijanje enotnosti delavskega gibanja objektivno koristi samo imperialistom.
Naša Partija na čelu s takimi prekaljenimi voditelji, kakršni so tovariš Tito, Kardelj, Rainkovič, Djilas, Kidrič itd., je sposobna zmagati v tej borbi za pravilne odnose med socialističnimi državami in celo več, sposobna je dvignili prapor proletarske revolucionarnosti proti revizionizmu. Mednarodni proletariat z zaupanjem spremlja borbo naše Partije, veseli se vsakega njenega uspeha. Vsaka naša zmaga v borbi za socializem je hkrati zmaga za obrambo marksizma-leninizma, za pravilne odnose med socialističnimi državami
ČASTEN DELEŽ NAŠIH UDARNIKOV ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA
Franc Poženel
France Krašovic
Edvard Ažnoh
Vladimir Ivančič
Anton Perovšek
Z vestnim izpolnjevanjem svoje službene dolžnosti ter vloženim trudom v svoje strokovno delo, so izpolnili pogoje za udarnike trije tovariši.
Strojni1 stavec tov. Krašovic France je tri mesece zaporedoma prekoračeval norme od 20 do 24%. Proglašen bo zdaj že tretjič za udarnika. Tov. Krašovic je starejši tovariš, rojen je 1. 1886, vendar pri svojem strokovnem delu prekaša večino mlajših tovarišev. S svojo marljivostjo in vestnostjo ter pravilnim odnosom do dela lahko služi za zgled mladini v podjetju.
Strojni stavec tov. Ivančič Vladimir je tri mesece zaporedoma prekoračeval norme, im sicer 32 do 38%, Proglašen bo zdaj prvič za udarnika. Tov. Ivančič se je rodil 1. 1921 in je v našem pod'etju zaposlen kra'šo dobo, vendar je takoj pokazal delavnost. Zaradi tega je bil tudi na zadnjem občnem zboru izvoljen v upravni odbor naše sindikalne podružnice in prevzel funkcijo fizkulturnega referenta.
Oddelkovcd:a knjigotiskarske stromi-ce tov. Ažnoh Edvard bo zdaj proglašen za udamilka-racionaiMizatorja. Naslov racianalizatorja si je pridobil z uvedbo znakov (paserjev), s katerimi je poenostavil pripravo dvobarvnih rotacijskih plošč. Pri »Pavlihi« je bilo treba pred vlit jem dvobarvne naslovne strani oprati pripravo v stroju, doseči na ta način pa-ser ter klišeje fiksirati, nakar je šele šla lahko dvobarvna naslovna stran v stereotip™. To je že samo po sebi dalo dovolj dela ker pa je bilo to delo potrebno vedno hitro opraviti, iie bilo navadno tudi potrebno prekiniti mačeto delo v stroju. Na ta način -e nastajal zastoj pri delu. Da bi odpravil te napake, se sedaj po zamisli tov. Ažnoha napravijo pri izdelavi iklišejev znaki, m.a podlagi katerih lahko doseže p as er st ere otip er, ne da bi bilo potrebna prej priprava v stroju. Na ta način so pri vsaki številki lista »Pavliha« odpadle dve pripravi in so odpravljene motnje pri delu knjigotiskarske strojnice, ki jih je povzročalo to delo. Finančni efekt te izboljšave znaša cca. 26.000 din letno, dasi z uvedbo ni bilo nikak.ih stroškov. S to uvedbo je tovariš Ažnoh izpolnil formalne pogoje za naslov udarnika -r a ci on al izatorja, vendar vsakdo, ki njegovo delo pozna, ve, da bi ta naslov -s svojim delom že davno zasluži1.
Vsem udarnikom, ki so si s svojim delom zaslužili naslov udarnika, iskreno čestitamo.
Poleg zgoraj navedenih udarnikov pa izrekamo, na predlog komisij e za racionalizacije in izume pohvalo tov. Trontelju Francu. Pri stroju za brušenje knjigove-ških nožev je bil po njegovi zamisli izdelan vložek tako da is e brusni kamen izrabi do kraja. Finančni efekt te uvedbe ni tako velik, da bi si s tem tov. Trontelj
pridobil naslov raciomalizatorja, vendar tudi takih izboljšav ne smemo podcenjevati. Prav s takimi manjšimi izboljšavami lahko večkrat rešimo zastoj v posameznih oddelkih, istočasno pa take izboljšave pripomorejo k znižanju polne lastne cene.
V mesecu aprilu pa sta bila proglašena: strojni stavec tov. Poženel Franc petič za udarnika ker je tri mesece prekoračeval norme 37 do 43%, in strojni stavec tov. Perovšek Anton je bil proglašen drugič za udarnika, ker je presegali normo za 20 do 21%,
ČETRTLETNI PLAN ISM0 IZPOLNILI PO OBSEGU
Ko ob prazniku delovnega ljudstva pregledujemo svojo uspehe in neuspehe, se moramo predvsem ozreti na izpolnjevanje naših planskih nalog. Tretje leto petletke nas jo po načinu planiranja postavilo z ramo ob rami z ostalo industri-;'o, dalo nam je plan artiklov (izdelkov). Odpadel je plan tako imenovanih proizvodnih ur. Za nas vso je to bilo nekaj novega. Vse staro je bilo postavljeno na glavo, vse se je predrugačilo. Od izpolnjevan'® delovnega raporta, knjigovodstva, zaračunavanja in do evidence, vse se je moralo prilagoditi novemu sistemu. Razumljivo jo, da je to povzročilo mnogo težav, napak in pri nekaterih tudi nejevolje. No, po nekaj mesecih vztrajnega dela, popravljanja in poučevanja so se razmere precej izboljšale in zdaj si lahko ogledamo, 'kako smo v naših oddelkih in v (Celotnem podjetju uresnilčili plan v prvem četrtletju. Plan za prvo četrtletje je znašal skupno 28%' celoletnega plana, upoštevajoč, da v tem času ni veliko dopustov, in je od tega odpadlo na januar 12%', na februar in marec pa po 8%. Večina oddelkov je po storitvah ta plan dosegla in tudi presegla. Naj lepše nam to povedo številke same, pa si jih oglejmo.
Oddelek:	%■ uresničenja
Ročna stavnica	27.00
Strojna stavnica	35.13
Stereotipi ja	26.02
Klišarna	113.22
Lito-risalnica	33.04
Liitopretisk	31.75
Bakro-j edkalnica	34.67
Fotografija	38.16
Knjigotisk std. o	64.41
Kn jigo tisk std. 1	36.17
Knjigotisk std. 2	36.55
Knjigo tisk std. 3	35.78
Knjigotisk std. 4	36.17
Rotacija	43.54
Offsettisk	30.39
Bakrotisk std. 1	31.71
Bakrotisk std. 2	4.32
Knjigoveznica	32.08
Celotno podjetje	31.05
Številke smo si sedaj ogledali, verjetno pa ne bodo komu razumljive. Predvsem bo vsakdo pogledal odstotek izpolnjevanja letnega plana v klišarni in pa v knjigotisku std. 0. Naj to tovarišem na kratko objasnim. Na visok odstotek prekoračenja je nedvomno vplivalo številno nadurno delo, ki je bilo v teh. oddelkih
potrebno in pa tole: Plan v klišarni, katerega osnovna mera je 100 cm2, se je določal na podlagi delovnih normativov za posamezne klišeje v tej velikosti. Ker pa je večina klišejev zdaj večja in se klišeji delajo v serijah, je za izdelavo teh potreben precej krajši čas, kakor če hi se delali posamezni klišeji in je zato tudi plan, v katerem to ni določeno, nekoliko prenizek. V drugih oddelkih se take ali slične greške niso pojavile in je plan postavljen na realno podlago.
Vzporedno z izvrševanjem plana pa čaka naše oddelke neposredno še ena velika naloga, ki ni od plana nič manjša ter teče z njim vzporedno, in to je znižanje polne lastne cene posameznih artiklov. Letos ne samo, da moramo obdržati lanski odstotek znižan/'a, marveč moramo polno lastno ceno znižati še za nadaljnje odstotke, ki so letos ponovno predpisani. Razumluvo je, da vodstvo samo brez sodelovanja delavstva teh na log ne more uresničiti. Nujno je, da vse delavstvo z njimi sodeluje ter se stalno zaveda teh nalog in stori vse, da jih s skupnimi napori uresničimo. Uresničili jih pa bomo, če bomo povečali storilnost, uvedli skrajno varčevanje z materialom, utrdili delovno disciplino, določili realne tehnične norme, znižali obratne in uprav-no-prodaine režije in uvedli stalno, pravo socialistično tekmovanje na podlagi individualnih obveznosti posameznika. Če bomo uresničili te naloge, bomo zanesljivo dosegli plan in znižali polno lastno ceno artiklov.	—č.
NAŠA RAZSTAVA
V okviru splošne prvomajske razstave smo tudi mi opremili dvom izložbenih oken v Čopovi ulici (prej Prešernovi) v izložbah oblačilne zadruge. Pod geslom »Kolektiv Ljudske pravice v borbi za socializem« prikazujemo v prvi izložbi delo naših udarnikov iz leta 1948 razne iracio' naliz a tons k e naprave ter grafikon doseg® plana v letu 1948. V drugi izložbi je p®' udarjena predvsem sindikalna stran del® našega kolektiva. V obeh izložbah ra®' stavljamo nekaj naših izdelkov, s kat er1' mi posebno v drugi izložbi poudarjam® skrb našega kolektiva za kvaliteto. radi premajhnega prostora je mnogo Jf, del kov ki smo jih nameravali razstavi • izpadlo, /vendar tudi v tej skromni stavi dostojno prikazujemo voljo nase®j. kolektiva, da hoče s svo;im delom P.., spevati delež za zgraditev naše sOiCl stične domovine.
ŠT. 21. — CENO NA BELEM
APEIL 1949
3
BRIGADNI DELOVNI SISTEM V GRAFIČNI INDUSTRIJI
Ali je mogoče delati po brigadnem sistemu v grafični industriji? S tem vprašanjem so si že mnogi belili glave.
Ob nakazanih delovnih pogojih so vsi dosedanji poizkusi z brigadnim sistemom pokazali padec storilnosti. Padec storilnosti pa je v nasprotju z našim planom in z znižanjem produkcijskih stroškov. Torej bi morali brigadni delovni sistem odbiti? To se pa nikakor ne sklada s stremljenji socialistične države. Da bi storilnost nazadovala, nikakor ne smemo dopuščati, ne moremo pa se odpovedati brigadnemu sistemu. Najti bo tr-|jj>a srednjo pot: z močnim političnim poudarkom na proizvodnih brigadah je treba vskla-diti njih storilnost p planom. Kako bi to konkretno dosegli? Spričo tako različnih delovnih faz v grafični industriji pač ne moremo še uvesti brigad z istim uspehom, kakor jih uvaja:o .druge industrijske stroke pri proizvodnji enakih artiklov, ker še nimamo tipiziranega dela. S tem pa še ni rečeno., da bi morali brigadni delovni sistem zavrniti.
Spočetka bi se morali zadovoljiti z brigadami, ki bi se po svojem bistvu in delovnem učinku razlikovale od drugih. Na primer: stroijnia stavnica ima mnogo neproduktivnih ur zaradi čiščenja strojev, iskanja ročnih matic, popravil itd. Mnogokrat bi ne bila marsikatera ura izgubljena, ako, bi bila vsaka stvar na mestu, ako bi imel vsakdo pravilen tovariški odnos. listo je s popravili. Mnogokrat bi bila ovira prej odpravljena, če bi priskočil na pomoč tovariš, ne glede na
to, da bo sam izgubil kako minuto. Isto je s čiščenjem strojev. Držimo se vedno starih pravil: toliko in toliko časa čistim to, toliko ono. Nujno, je, da čistimo stroje, ki so tako dragoceni in nenadomestljivi. Toda pri čiščenju so faze:, ki bi jih lahko opravil nekvalificiran delavec. Konkretno: čiščenje spiral cev je določeno za vsak stroj četrt ure. Vsak dan vsak stroj po četrt ure! Ali ne bi bilo mogoče, da bi pomožni delavec — vključen isto tako v brigado — v itočni izmeni opravil to delo? S tem bi omogočil kvalificiranemu delavcu zvišati vsak dam storilnost za četrt ure. Vsak dan na osmih strojih znese to 2 uri, mesečno 50 ur, letno 600 ur! Kolikšen prispevek k našemu planu! Če združimo vse te posameznosti v celoto, ji dodamo še delovno disciplino, bi dobili brigado strojne stavnice, ki bi že s isiamim izpolnjevanjem it eh nalog popolnoma ustrezala.
To bi bil samo en predlog, ki pa dokazuje, da je v tem smislu uvedba bri-gadnega sistema mogoča. Na tej liniji lahko pobijamo vse nasprotne trditve, češ da je grafična industrija popolnoma drugačna stroka ter da ne moremo preiti na brigadni delovni sistem. Če smo drugačna industrija, lahko ustanovimo drugačne brigade. Učinek bo isti, poglobil se bo smisel za skupno delo, utrdilo se bo tovarištvo in povečala storilnost — vse to pa bo dokaz, da je tudi grafična industrija stopila na novo pot — na pot socializma!
ALI RAZMIŠLJAŠ 0 RACIONALIZACIJI DELA?
Dan za dnem imamo priliko brati ali slišati, kako. velikega pomena je racionalizacija dela in da moramo stremeti čim bolj po uvedbi realnih norm. Tu bi rad navedel nekaj primerov, ki kažejo, da ni tako lahko doseči realnih norm ■brez racionalizacije dela. Treba bo razmišljati na slehernem delovnem mestu, kako bi delo čim bolj. racionalizirali Kaj je racionalizacva dela, nedvomno prav dobro ve marsikdo med nami, vendar pa naibrž ne vsi. Po naše povedano to pomeni delo poenostaviti, delati praktično, pametno, delo pravilno nastaviti, izmisliti si kaj novega, boljšega, da bi se delovni proces skrajšal itd.
Vzemimo za primer strojnico! Koliko laže in hitreje bi delo opravil, če bi pravilno začel pripravo, klišeje v formi natančno podložil, to se pravi, da bi ugotovil, kakšen pritisk in izrezi bodo potrebni. Marsikdo pa pravi, češ da bo pozneje malo podložil, a čas gre v izgubo. Postavimo: papirja za prevleko tudi nima pripravljenega ali še ugotavlja velikost. Lepilo je suho, prejšnji dan je pozabil nanj. Tudi formatne pole mesečnika Pima shranjene in treba je spet ugotoviti, kje so ga tiskali zadnjič. Ko vendar Prebrodi vse te težave, se pa še spomni, ^a bi moral ponovno urediti valje, zakaj Zaradi mraza so ,se posušili. Primernih ključev in privijačev pa nima na tabli.
jih je zadnjič rabil, jih ni utegnil "ohesiti na svoje mesto in jih je pustil 5a mizi pa jih je »pospravila« viagalka. otrojnik bi moral imeti orodje na svo-l,e™ mestu in pri roki. Pogosto pa stre j-?'*k ne doseže norme prav zaradi nereda, ke,r nima na primer v redu raznega drob-n®ga orodja.
, Z osnovno pripravo, zapiranjem stav-*ai podlaganjem klišejev in s prevleko nekateri strojnik zamudi mnogo dalje, kakor je potrebno im kakor bi se, če bi
imel v redu potrebno orodje. Zaradi takšne zamude skuša delo pozneje pospešiti, ikar pa se mu navadno izjalovi. Posledica je večkrat, da delo zavrnejo ali da je potrebna ponovna priprava.
Podobno je tudi z delom vlagal k. Čas, ki ga izgubi viagalka pri nakladanju in izklladaniu papirja na velikih ali malih strojih, je navadno predolg. Če bi vla-galke vselej že v naprej preudarile, kam bodo postavile naklado in koliko časa se emeio zamuditi s tem delom, bi jim proti koncu ne primanjkovalo tolikokrat časa.
Priporočljivo je tudi, da ima sposoben tiskar na malih strojih vedno dovolj nakaznic. Omogočiti mu je 'treba, da si delo uredi sam po svoji uvidevnosti in nakladah. Vselej to sicer ni mogoče, ker pridejo vmes nujna dela, vendar je to večkrat mogoče urediti.
Pogosto mora stroj čakati na pomožne delavce, ki so zaposleni pri drugem nujnem delu in ne utegnejo umivati valjev. Tedaj bi morale tudi vlagailke priskočiti na pomoč. Naj mi oprostijo, ker sem mnenja, da bi morale tudi one znati stroj razdreti in umiti. Tega bi se hitro naučile, zlasti pri malih strojih. Večkrat je treba umiti le enega ali dva valja, .kar bi strojnik opravil mimogrede, medtem ko gre tudi do četrt ure v izgubo, ko išče pomožne delavce.
Pomanjkanje prostora v strojnici pogosto ovira uspešno in hitrejše delo. Zlasti premajhna so stojišča pri malih strojih, o čemer se marsikdo pogosto pritožuje normircu. Če bi pa vsakdo vselej bitno za seboj vse pospravil, bi to mnogo zaleglo.
Strojniki, ki teh napak ne delajo in tisti, ki bodo skušali napake odpraviti, bodo nedvomno dosegli norme. Kdor si pa dela ne bo znal primerno urediti, racionalizirati, bo čedalje teže izpolnjeval norme.	L. R.
NAŠI STROKOVNI TEČAJI
Tudi naša sindikalna podružnica se zaveda, kako velikega pomena je dober strokovni kader za izpolnitev petletnega plana. Zato je letos priredila ciklus strokovnih, praktičnih predavanj za vajence in mlajše izučene delavce. Prvi tečaj za slovenščino in pravopis je bil decembra in januarja pod voidstvom tov. Magoliča. V tem tečaju so se bodoči stavci izobraževali, da bodo mogli praktično uporabljati pridobljeno znanje v grafični stroki. Že same izjave tečajnikov pričajo, da je tečaj popolnoma dosegel svoj namen.
Drugi tečaj se je začel v začetku februarja in je trajal do konca marca. Namenjen je bil mladim stavcem, da si pridobijo znanje za stavljenje matematičnega stavka. V prejšnjih časih so delavci navadno skrivali svoje znanje iz strahu, da bi ne izgubili dela, če bi druge naučili, kar so znali sami. Zdaj pa ima vsakdo priliko izobraževati se v svoji stroki. Nezaposlenosti se ni treba bati nikomur, saj kvalificiranih delavcev povsod primanjkuj e. V interesu vsakogar ie, da se strokovno čim bolj izpopolni. To je pa tudi v interesu skupnosti, zakaj čim več dobrih strokovnih moči bomo imeli, tem prej bo mogoče izpolniti naloge med graditvijo socializma in doseči splošno blaginjo.
Tečaj za stavljenje matematičnega stavka je vodil tov. Friedl. Tečajniki so pokazali dovolj razumevanja in zanimanja za to lepo tiskarsko' panogo,. Zlasti sta se odlikovala Marinka in Milan, iki nista zamudila nobene ure in sta se precej izurila. Drugi teč arniki so bili precej zaposleni zaradi drugih opravkov in niso moigli dovolj dobro slediti pouku. Ob za-kliučku tečaja so udeleženci z inštruktorjem sklenili, da bodo začeli staviti prvo matematično knjigo ter tako dokazali uspeh in upravičenost takšnih strokovnih tečajev.	L. F.
Kmalu bomo odprli počitn ški dom
Prostovoljno delo pri našem počitniškem domu v L o vranu bo kmalu končano. Komisija za socialno skrbstvo in dopuste ter uprava našega podjetja sta se zelo trudili, da bi čimprej uredili, počitniški dom. Doslej je bilo že več delovnih akcij ob nedeljah, ki s-o bile hkrati propagandni izleti. Tovariši in tovarišice, ki so is e udeleževali prostovoljnega dela, so bili zelo požrtvovalni in marljivi.
Zdaj je opravljenega ie mnogo dela. Sobe bodo kmalu pripravljene za nastanitev prvih dopustnikov. Tudi vrtovi so že urejeni ter obdelani. V najkrajšem času bodo pobelili sobe. Priskrbeli so tudi več postelj, ki so jih naši delavci popravili in popleskali. Prav tako je pripravljeno tudi drugo pohištvo.
Zadovoljivo bo urejeno tudi vprašanje prehrane. Že zdaj pa je treba ukreniti vse potrebno, da bodo naši dopustniki uživali ugodnosti turistov ter prejeli turistične nakaznice. Urediti bo treba še vprašanje postrežbe v samem domu. Zdaj še nimamo kuhinjske posode in raznih gospodinjskih potrebščin. Treba bo misliti tudi na takšne »malenkosti«, kakršen je n. pr. radio ali čoln. Prizadevati si moramo, da bomo uredili čimprej vse, česar doslej še nismo, tako da bomo doim kmalu odprli ter izročili članstvu. Zdaj bi že mogli začeti uporabljati dom, saj se je počitniška sezona ob morju začela, če bi bile urejene vse zadeve.
ŠAH

Pretekli mesec je bila v Zagrebu meddržavna šahovska tekma med reprezentancama Avstrije in Jugoslavije. Igrali so dvokrožno na (desetih deskah. Močno pomlajena ekipa Jugoslavije je zmagala s 16 in pol : 3 in pol nad renomiranim nasprotnikom. Lani je Jugoslavija v Budimpešti premagala Madžare z 10 in pol proti 9 in pol, nekaj mesecev kasneje pa reprezentante ČSR v Špindilerovem Mlinu s 15 : 5! Ti rezultati pričajo o visoki kvaliteti jugoslovanskega šaha in dajejo Jugoslaviji pravico na odlično mesto na svetovni šahovski ran glisti. Vsi ti uspehi so posledica množičnosti šahovske igre v Jugoslaviji in pravilnega odnosa naše ljudske oblasti do šaha.
Dne 16. do 18. aprila je bila LjubVana pozorišče mednarodnega srečanja v šahu med reprezentanco Švice in Jugoslavije. Tudi v tem dvoboju je Jugoslavija zmagala z visokim rezultatom.
Zadnje dni meseca marca je bilo v Ljubljani moštveno prvenstvo I. lige. Izmed petih najmočnejših ljubljanskih I sekcij sta se prijavili samo Ljudska pravica in Bežigrad, zato je bilo tekmovanje dvokrožno na osmih deskah. Zmagalo je moštvo Ljudske pravice s skupnim rezultatom 9:7 in postalo moštveni prvak Ljubljane za leto 1949, s pravico do nadaljnjega tekmovanja v moštvenem prvenstvu Slovenije.
Novi, nedavno ustanovljeni SŠD Gra-fičar, Ljubljana je zbral pod svojim okriljem vse dosedanje fizkulturne aktive vseh ljubljanskih podružnic tiskarske stroke. Dolžnost vsakega zavednega gra-fičaxj,a je, da pomnoži vrste tega našega športnega društva! Zlasti pa apeliram na prav vse tiiskarj e-šahiste, da redno prihajajo na igralne večere v rdeči kotiček Ljudske pravice. Zlasti priporočam šah našim mladincem in mladinkam! Treba je že zdaj misliti na bližnje prvenstvo'
ljubljanske II. lige, kamor bomo poslali čim več grafičnih moštev v boj in tako dokazali množičnost šaha med ljubljanskimi grafičarji.
Zdaj si pa oglejmo, kako igra šah naš najmlajši udeleženec IV. šampionata, komaj 17 -letni Andrija Puder er iz Subotice.
Beli: Puder er	Črni: Djajia
1.	e4 e5 2. Sf3 S-c6 3. Lc4 Sf6 4. d4 ed4 5. 0—0 Se4: 6. Ted d5 7. Ld5: Dd5: 8. Sc3 Da5 9. Se4: Le6 10. Ld2 Lb4 11. Sd4: Sd4: 12. 0—0 13. cb4 Df5 14. Tel Tad8 15. Tc5 Td5 16. Sg3 Tc5: 17. Sf5: Tf5: 18. Le3 Sc6 19. a3 Td8 20. Del Tfd5 21. h3 a6 22. Kh2 h6 23,Dc2 Td3 24. Lf4 T3d7 25 Dc3 Td3 26. Del T8d7 27. Te3 Tdl 28. Dc3 T,l.d4 29. Tg3 f5 30. Lh6: 14 31. Tg6 Ld5 32. a4 b5 33. alb5 ab5 34. 13 Kh7 35. Lg7: in črni se vda!
Velik talent je nedvomno mladi sovjetski molst er Furman, ki je na 16. šam-pionatu ZSSR zasedel 3. miesto. V partiji, ki jo objavljamo, je z lepo in močno igro »položil« velemojstra Keresa.
Beli: Furman	Črni: Keres
1.	d4 S,£6 2. c4 e6 3. S13 b6 4. g3 La6 5. Da4 c6 6. Sc3 d5 7. cd5 eid5 8. Se5 Lb7 9. Lg5 Le7 10. Lg2 0—0 11. 0—0 h6? 12. L16: L16: 13. 14 a5 14. Tadl Dc8 15. e4 b5 16. Dc2 Sa6 17. Tel Sc7 18. Tfdl De6 19. Sd5: Sd5: 20. ed5 cd5 21. Dc7 Ta7 22. Dc5 Ta6 23. D,b5 Tb6 24. De2 Le7 25. Tc2 Td8 26. Dh5 Ld6 27. Lh3 D16 28. Sg4! De? 29. Te2 D18 30, Se5 La6 31. T12 Lb5 32. Tel Lb8 33. Tfc2 g6 34. Dh4 Kg7 35. a3 Le5: 36. fe5 Ld3 37. Tc6 Tb2: 38, D16+ Kg8 39. e6 Tdb8 40. Tc8 Tc8: 41. Tc8: Tibl+ 42. :K12 Dc8: 43. e£7+iKh7 44. 18S + ! Kg8 45. Le6+ De6: 46. De6:+ iK18: 47. Dd5: L15 48. Da5: K17 49. a4 Ke6 50. De5+ Kd7 51. g4 Tb2+ 52. Kg3 Tb3+ 53. K14 Le6 54. Dg7+ Kd6 55. D18+ Kd7 56. Dh6: in črni ,se vda!
SMUČARSKO PRVENSTVO V PLANICI
Vlak je potegnil veselo družbo, ki je zasedla dva vagona, proti Planici.
Srebrno so se lesketali vrhovi gora v jasni zvezdnati noči, ko smo jo ubirali proti domu Ilirije. Hitro smo bili razdeljeni, mladinci sem, mladinke tja, poročeni v sobe in zasedli skoraj vse prostore doma. Kmalu se je napolnila obednica z veselo družbo, ki se pač ni mogla odreči prijaznemu vabilu upravnika •—- da točijo dobro vino. Vino je bilo res izvrstno, temu primerna je bila tudi cena. Morda visoka cena vina, morda skrb za prihodnji dan — da je treba imeti bistro glavo — je pripomogla k temu, da se je večer zaključil kar dobro — kar posebno pri nas grafičarjih (na žalost) ni vedno v navadi.
Že pred šesto uro se je prebudil ves dom. V naglici malo čaja, nato pa v mrzlem planinskem zraku proti Tamarju, kjer so se že lesketali vrhovi v jutranjem soncu. V Tamarju je bilo že vse pripravljeno. Proga, dolga 8 km, je bila trasirana v dveh zavojih po dolini. Ob 10. uri se je pognalo po njej 8 tekmovalcev, od katerih je prišla četverica na cilj. Doseženi so bili naslednji rezultati:
1.	Štrukelj Vinko (LP) l56,52,
2.	Vidmar Boris (LP) 42,29.8,
3.	Debeljak Cirili (Celje) 43,09.4.
Tekmovanje v slalomu se je pričelo
ob 12. uri. Proga je bila trasirana na plazu pol ure od doma. Dolga je bila 250 m z višinsko razliko cca 100 m. Prijavljenih je bilo 18 tekmovalcev, ki so zasedli naslednja mesta (čas je računan od dveh voženj):
1.	Jarc Drago (LP) 2,48,
2.	Suhar Jože (LP) 2,54.9,
3.	Božič Danilo (Celje) 2,56.
Na isti progi je sledil smuk, Nastopilo je 12 tekmovalcev:
1.	Suhar Jože (LP) 12,2 sek.,
2.	Jarc Drago (LP) 12,5 seik.,
3.	Debeljak Ciril (Celje) 14 sek.
Končni rezultat je bil naslednji:
1.	Ljudska pravica 800 točk,
2.	Celje 750 točk.
Brez padcev seveda ni šlo, kar pa gre na račun pomanjkanja treninga, saj so bili nekateri v tej zimski sezoni prvič na smučeh. Pa nič zato — tudi pasti je treba znati, težje pa je pobrati se in nadoknaditi 'dragocene sekunde. Tekmovanje je pokazalo', da se bomo ob sistematičnem treningu im z dobro opremo v bodoči sezoni lahko pomerili tudi na večjih tekmovanjih. Organizacija je bila dobra, sodniški zbor s tov. Lobodo na čelu neoporečen.
Zaključili smo zimsko sezono in odnesli prehodni ipokal, ki ga po trditvah tekmovalcev tudi prihodnje leto ne bomo dali iz rok. Tekmovanje je pokazalo tudi nekatere slabe strani — v prvi vrsti nezainteresiranost nekaterih podružnic, ki sploh niso prijavile nobenega tekmovalca, dasiravno imajo smučarje, Ali je to nekak odpor proti novoustanovljenemu društvu ali pa njih fizkulturno pojmovanje samo mrtva beseda na papirju? Upajmo, da j,ih bo toplo sonce prebudilo in izbezalo iz njihovih lukenj ter bodo nadomestili, kar so zamudili. Ivančič.
OB USTANOVITVI
»GRAFIČARJA«
V	fizkulturi je potrebno načrtno' delo, To je bil cilj in smisel ustanovitve novega športnega društva »Grafičar«, ki naj bi vodil in izpodbujal k delu fizkulturne aktive grafične industrije. V novih pogojih so nam dane možnosti, da opustimo kampanjsko fizkulturno udejstvovanje, ki se je omejevalo le na slučajna tekmovanja med aktivi. Preiti moramo k načrtnemu delu, da vzgojimo nov liik delavca-fizkulturniika, ki bo — telesno in ideološko vzgojen — jamstvo za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Novo športno društvo »Grafičar« pa ni — in v današnji novi družbeni stvarnosti tudi ne more biti — cehovsko društvo, društvo »črnih umetnikov«, ker je preteklost pokazala, kako' nezdravo je frazarjenje o črnih umetnikih, ki je ločilo grafično delavstvo iz vrst ostalega delavstva in ga odtujevalo borbi delavskega razreda. Društvo Grafičar bo zdrava skupnost delavstva grafične industrije (če že mora biti — industrije »črne umetnosti« in kot tako splošnega delovnega kolektiva Jugoslavije.
V	pogojih stare Jugoslavije ni bila možna množična fizkultura, ker je bila last privilegirancev, kot taka 'tuja najmočnejšemu — delavskemu razredu. Nova Jugoslavija pa je dala vse pogoje za uveljavljanje hotenja delovnih • množic po kulturi in fizkulturi.
Ali je Grafičar potreben?
Ob tem vprašanju se marsikdo spotakne, češ kaj; nam je tega treba, saj imamo dovolj športnih društev, To je res, da imamo športna društva, na drogi strani pa je žalostna resnica, da ta športna društva zajemajo komaj 2% prebivalstva Ljubljane. Če pogledamo socialni sestav teh društev vidimo, da je število fizkul-tumiikov iz delavskih vrst minimalno. In ravno delavcem naj foi bila v prvi vrsti namenjena fizkultura, na njih je, da postane fizkultura last vseh in res množična. Naloga sindikalnega športnega društva naj bi torej bila, da na bazi množičnosti razgiblje grafično, delavstvo, ga prepriča, da bo samo njemu v korist, če bo gojil fizkulturo.
Nekoč — in na žalost še danes, vlada med nami prepričanje, češ delam pri svincu, ki me zastruplja — proti temu se bom obranil s protistrupom: z 'alkoholom. Ali pa si že pomislili, ko si vstal zjutraj s težko glavo, da si s tem napačnim bojem proti zastrupljenju s svincem samo; zmanjšal svojo telesno odpornost? Prava borba proti svinčenim .obolenjem je v utrjevanju telesa — in to ti bo uspelo s fizkulturo.
Društvo Graiiičar naj bi zlasti 'oživilo grafično mladino, iki doslej žal še ni pokazala zanimanja za fizkulturo. Nič razveseljivo ni dejstvo da se je na primer za kros prijavilo' izmed 120 mladincev samo 30, na drugi strani je p,a stoodstotna udeležba na plesu. Prav in lepo jo, da se vsakdo razveseli in napleše, toda ali ne bi pravemu članu Ljudske mladine bolj pristajalo, da bi se namesto pri boogie-woogie pomeril pri zdravem športnem tekmovanju?
Težke naloge so pred našim športnim društvom. S sodelovanjem, z veliko dobre volje pa bomo premagali vse te zapreke — in jih tudi moramo, kajti v grafičm industriji je fizkultura na tako nizki stopnji, da lahko za sedaj rečemo, da^ sploh ni,	Ivančič.