3 Dejavniki nakupnega vedenja pri odlocanju za nakup medu in medenih izdelkov Špela Velušcek in Tina Vukasovic 9 Tehnologija veriženja podatkovnih blokov že kreira nove poklice za ekonomiste Mirjana Ivanuša-Bezjak in Tatjana Horvat 17 Sodobni pedagoški pristopi za kompetence ucencev naslednjega desetletja Borut Likar, Peter Štrukelj in Maria Hartyanyi 23 Odnos mladih do kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov Kaja Ruzzier 32 Poslovna etika in bonton: zgodovinsko osredotocen pregled literature Simona Kustec 41 Gradimo mostove med teorijo in prakso Mateja Trunk Hrvatin 47 Povabilo k oddaji clankov s podrocja racunovodstva Mateja Jerman Spoštovane bralke in bralci, z veseljem vas obvešcam, da je pred nami prva številka strokovne revije Management vletu 2023. V prvem prispevku avtorici raziskujeta dejavnike nakupnega vedenja pri odlocanju za nakup medu in medenih izdelkov. V drugem prispevku avtorici prikazujeta širok in pester nabor novih poklicev ter znanj na podrocju .nanc in ekonomije, ki jih kreira tehnologija veriženja podatkovnih blokov. V tretjem prispevku avtorji naslavljajo koncept inovativnih in z digitalnimi orodji podprtih pedagoških pristopov, ki slušateljem omogocajo razvoj kompetenc, ki jih sodobna družba in gospodarstvo potrebujeta. V cetrtem prispevku avtorica preucuje in raziskuje odnos mladih do kriptovalut ter tehnologije veriženja podatkovnih blokov. V petem prispevku avtorica preucuje in izvede zgodovinsko osredotocen pregled literature o razumevanju, vlogi ter znacilnostih poslovnega bontona skozi cas in geografsko-civilizacijske prostore. V drugem delu revije vas vabim k pregledu in napovedi dogodkov na Fakulteti za management ter posebnemu povabilu k oddaji clankov, ki ga je pripravila podrocna urednica racunovodstva. Vsem, ki ste sooblikovali prvo številko strokovne revije Management v letu 2023, se prav lepo zahvaljujem in vas v imenu uredniškega odbora vabim, da se vkljucite kot bralci, snovalci idej, avtorji prispevkov in razširite glas o naši reviji. Klemen Kavcic, glavni in odgovorni urednik Management | Glavni in odgovorni urednik Klemen Kavcic | Uredniki Daniel Bratina, Tina Bratkovic Kregar, Dušan Gošnik, Mateja Jerman, Suzana Laporšek, Igor Rižnar, Primož Šterbenc in Elizabeta Zirnstein | Lektoriranje Davorin Dukic in Susan Cook | Oblikovanje in tehnicna ureditev Alen Ježovnik | Ilustracija na naslovnici Nuša Mihalic | Uredništvo Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement, Izolska vrata 2, 6000 Koper | management@fm-kp.si | www.mng.fm-kp.si https://doi.org/10.26493/1854-4231.18_1 Špela Velušcek Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement spela.veluscek@gmail.com Tina Vukasovic Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement tina.vukasovic@upr.si Dejavniki nakupnega vedenja pri odlocanju za nakup medu in medenih izdelkov Proces nakupnega vedenja se od potrošnika do potrošnika razlikuje, saj obstaja veliko dejavnikov, ki na vsakega posameznika vplivajo drugace. Današnji potrošnik je vse bolj informiran in izobražen, prav tako pa ga današnji trend hitrega nacina življenja sili k naravnim in kakovostnim izdelkom. V clanku smo se osredotocili na nakupne navade slovenskih potrošnikov iz goriške regije pri nakupu medu in medenih izdelkov. Za­nimalo nas je, katerih izdelkov se potrošniki poleg medu najvec poslu­žujejo, dejavniki, ki vplivajo na nakup, ter odnos potrošnikov do sloven-skega medu in medenih izdelkov. S kvantitativno raziskavo smo ugoto­vili, da poleg medu potrošniki pogosteje kupujejo še propolis, medene pi­jace in maticni mlecek. Med dejavniki v procesu odlocanja za nakup naj­bolj prevlada kakovost, kar se sklada tudi z ugotovitvijo, da potrošniki pogosteje kupujejo slovenski med z zašciteno geografsko oznacbo. Kljucne besede: potrošnik, dejavniki nakupnega vedenja, med, medeni iz­delki Factors of Purchasing Behavior When Deciding to Buy Honey and Honey Products The process of purchase behaviour varies greatly from consumer to con­sumer, because of many factors that in.uence each individual di.erently. Today’s consumer is increasingly informed and educated, besides that, fast lifestyle trend forces him to natural and quality products. In the ar­ticle, we focused on the purchase behaviour of Slovenian consumers in the Goriška region when buying honey and honey related products. We were interested which products, besides honey, consumers use the most, the factors that in.uence the purchase and the attitude of consumers towards Slovenian honey and honey related products. Through quantita­tive research, we found that consumers are likely to buy propolis, honey drinks and royal jelly besides honey. Among the factors in the decision-making process for the purchase, quality dominates the most, which also con.rms that consumers more often purchase Slovenian honey under a protected geographical mark. Keywords: consumer, factors of purchase behaviour, honey, honey prod­ucts https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.3-8 Uvod Današnji trend v sodobnem nacinu življenja ljudi vse bolj vzpodbuja k naravnemu nacinu življenja in naravnim izdelkom. Vracanje k naravnim iz­delkom je postalo nacin življenja za ljudi, ki po­stajajo vedno bolj informirani in ozavešceni o po-menu uživanja manj predelane ter neindustrijske hrane. Zahvaljujoc temu trendu prehranjevalnih navad je povpraševanje po medu in drugih mede­nih izdelkih naraslo. Potrošniki si želijo izdelke, ki prihajajo iz domacega okolja in jim lahko zaupajo (Kozmus, Noc in Vertacnik 2017; Velušcek 2023). V clanku smo se osredotocili na nakupno ve­denje potrošnikov pri nakupu medu in medenih izdelkov. Trg medu in drugih medenih izdelkov se z leti hitro razvija in raste ter potrošniku ponuja raznoliko in pestro izbiro, ki je od zacetka teme­ljila na kolicini, v zadnjih letih pa je v ospredje stopila kakovost. Prav tako se nenehoma spremi­nja tudi obnašanje potrošnikov. Slednji postajajo vse bolj informirani, izobraženi in zahtevni ter hocejo za svoj denar dobiti najvec. S trendi, kot so globalizacija, specializacija in narašcajoca kon­kurenca, se spreminja tudi vloga potrošnika. Ta danes ni vec le klasicni kupec in potrošnik izdel­kov, temvec postaja aktivni sodelavec pri obliko­vanju, razvijanju ter ponujanju izdelkov (Wang, Lo in Yang 2004, 171; Vukasovic 2013, 31). Po­sledicno morajo podjetja veliko bolje poznati po­trošnike kot v preteklosti. Poznati morajo dejav­nike, ki vplivajo na njihove nakupne odlocitve. Na vedenje potrošnikov v procesu nakupnega od­locanja in na njihove nakupne odlocitve vpliva mnogo razlicnih dejavnikov (vplivov). Te lahko razdelimo v vec skupin: psihološki (motivacija, stališca, ucenje in spomin), družbeni (referencne skupine, družina, vloga ter položaj posameznika, status), osebni (starost in stopnja življenjskega cikla družine, poklic ter premoženjsko stanje, ži­vljenjski slog, osebnost in samopodoba, vrednote in prepricanja), kulturni (kultura, družbeni ra­zred), ekonomski (cena – denarni in nedenarni vidik, dohodek, kakovost), individualne razlike in vplivi okolja (Schnurr 2017; Kotler in Armstrong 2018; Zavali in Theodoropoulou 2018). V zadnjih letih se je obnašanje potrošnika pri nakupu medu povsem spremenilo. Med ne ve­lja vec le za naravno sladilo, temvec se vse bolj prepoznava njegove zdravilne ucinke (Testa idr. 2019; Ribeiro idr. 2019). Potrošnikov je vedno vec in vse bolj so informirani o prehranskih izdelkih, vse bolj jih privlaci tudi zdrav nacin življenja in prehranjevanja (Ismael idr. 2014; Šedík idr. 2018; Testa idr. 2019). Glede na pregledano literaturo lahko recemo, da je dejavnikov, ki vplivajo na potrošnika pri pro-cesu odlocanja za nakup medu in medenih izdel­kov, veliko. Marta Cosmina idr. (2016) in Roman, Ewa Popiela-Pleban in Maria Kozak (2013) pra­vijo, da je odlocitev potrošnika po navadi obi­cajna in vsakdanja ter povezana ali odvisna od poznavanja vrednosti medu. Yeow idr. (2013) so z raziskavo vedenja azijskih potrošnikov ugotovili, da je vec pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na nakupno namero za med in medene izdelke (kot so cvetni prah, propolis, maticni mlecek in me-dene pijace). Najpomembnejši dejavniki, ki pozi­tivno in pomembnovplivajona nakupnonamero, so zdravilna vrednost, kakovost, ugled, blagovna znamka in cena. Ismael idr. (2014) so z analizo glavnih dejavnikov, ki vplivajo na porabo, potro­šnjo in povpraševanje, ugotovili, da so glavni mo-tiv za uživanje medu in medenih izdelkov, zdra­vilne in hranilne vrednosti. Rezultat raziskave Oliveire W. Neto, Pavie in Novaisa (2020) pa pravi, da 88 . vprašanih uživa le med, ostalih 12 . pa tudi druge izdelke, kot sta propolis in maticni mlecek. Raziskave so pokazale, da sta poreklo in lo-kalno pridelan med najpomembnejšimi dejav­niki, ki vplivajo pri nakupu (Cosmina idr. 2016; Wu idr. 2015). Titanilla Oraveez in Kovacs (2019) ugotavljata, da so najpomembnejši dejavniki pri izkušenejših potrošnikih okus, barva, vonj ter tekstura, Svetlana D. Ignjatevic idr. (2019) pa med najvplivnejše dejavnike uvršcajo kakovost, bla­govno znamko, pakiranje in ceno. Cena je kot de­javnik odlocitve pomembnejša pri porabnikih z manjšimi prihodki ter po raziskavi Oliveire W. Neto, Pavie in Novaisa (2020) se kar 44 . vpra­šanih med ne zdi poceni izdelek. Podobno so ugo­tovile Mira Kos-Skubic, Karmen Erjavec in Marija Klopcic (2018) v raziskavi o hrvaških potrošnikih, in sicer 60,1 . vprašanih meni, da je cena medu visoka. Hkrati dodajajo, da je lahko prav visoka cena razlog, ki pri ljudeh z nižjimi dohodki vpliva na proces odlocanja in da so ti za zadovoljitev po­treb primorani iskati cenejše substitute. Najpogostejši nacin nakupa medu in medenih izdelkov je neposreden nakup pri cebelarju, ker ponuja najvecjo verodostojnost in zaupanje (Ro­man, Popiela-Pleban in Kozak 2013). To sta z raz­iskavo pokazali tudi Anna Grontkowska in Iwona Grzyb (2019), ki pravita, da so glavni vir informa­cij ponudniki oz. proizvajalci, pri katerih potro­šniki kupujejo med. Zakaj potrošniki kupujejo, je pomembno vpra­šanje pri trženju. Obstaja veliko zavednih in neza­vednih motivov, razlogov oz. dejavnikov, ki vpli­vajo na to, kaj in zakaj se kupuje. Razlogi so lahko racionalni in custveni oz. psihološki. Pri vpraša­nju, zakaj ljudje kupujejo dolocen izdelek, so od­govori vedno razlicni in se spreminjajo, kot se ne­nehno spreminjamo ljudje sami, trg, konkurenca in tehnologija (Smith in Taylor 2004, 92–93). Namen raziskave je analizirati nakupno vede­nje potrošnikov pri nakupu medu in medenih iz­delkov na izbranem vzorcu, na osnovi obstojecega stanja omogociti boljše razumevanje trenutne si­tuacije in oblikovati nadaljnja priporocila ter mo-žne strategije. Nakupno vedenje potrošnikov pri nakupu medu in medenih izdelkov V nadaljevanju predstavljamo izsledke rezultatov raziskave nakupnega vedenja potrošnikov pri na­ Med ..,. . Propolis ..,. . Medene pijace ..,. . Cvetni prah ..,. . Maticni mlecek ..,. . Vosek .,. . Apiterapije .,. . Slika 1 Struktura nakupovanja medu in/ali medenih izdelkov Po potrebi ..,. . Veckrat letno ..,. . Mesecno .,. . Enkrat letno .,. . Zelo redko .,. . Slika 2 Pogostost nakupovanja kupu medu in medenih izdelkov. Zanimali so nas dejavniki, ki vplivajo na nakup medu in medenih izdelkov pri slovenskih potrošnikih. Prikazani re-zultati izhajajo iz raziskave, izvedene v okviru magistrske naloge soavtorice tega clanka z na­slovom »Analiza nakupnega vedenja potrošnikov pri nakupu medu in medenih izdelkov« (Velušcek, 2023). Metoda raziskave Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo, in sicer spletni anketni vprašalnik. V raziskavo so bili vkljuceni polnole­tni potrošniki medu in medenih izdelkov goriške regije. Dostop do anonimnega anketnega vprašal­nika je bil objavljen na Facebookovem osebnem pro.lu, ki je bil na voljo uporabnikom, ki so bili v casu anketiranja – od 16. januarja do 14. februarja 2022 – prisotni na tem družbenem omrežju. Z me-todo snežne kepe je bila nato po elektronski pošti poslana povezava do anketnega vprašalnika. Med 179 anketiranimi je bilo 57 (31,8 .) mo-ških in 122 (68,2 .) žensk. Glede na starost smo anketirane razdelili v starostne skupine. Naj­manjši delež predstavljajo stari vec kot 60 let (13,4 .). Najvecja starostna skupina predstavlja kar 36,9 ., v njej so anketiranci starosti od 31 do 45 let. V naslednji najvecji starostni skupini so an-ketiranci starosti od 18 do 30 let, ki predstavljajo 25,7 . celotnega vzorca. Le odstotek manj od cetr-tine vseh anektiranih, to je 24 ., pa predstavljajo stari od 46 do 60 let. Izobrazbena struktura je raznolika. Le 0,6 . jih ima osnovnošolsko izobrazbo in enak odsto­tek doktorat. Prav tako enak odstotek, 12,8 ., jih ima dokoncan magisterij in visoko strokovno šolo. Dobra cetrtina, 25,7 ., jih ima dokoncano univerzitetno izobrazbo, najvecji odstotek anke­tiranih pa ima dokoncano srednjo šolo (37,4 .). Z anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti odgovore na spodaj navedena vprašanja: 1. Katere izdelke iz skupine med in medeni iz­delki (med, propolis, maticni mlecek, vosek, cvetni prah, posluževanje apiterapij, medene pijace idr.) anketirani najvec kupujejo? 2. Kako pogosto anketirani kupujejo med in medene izdelke? 3. Ali pogosteje kupujejo med z geografsko oz-nacbo ali brez nje? 4. Kateri je najpogostejši kraj nakupovanja me-du in medenih izdelkov? Rezultati raziskave Kupovanje medu in/ali medenih izdelkov Raziskali smo, katere od naštetih izdelkov kupu­jejo anketirani. Med izbranimi odgovori so bili: med, propolis, maticni mlecek, vosek, cvetni prah, posluževanje apiterapij, medene pijace idr. (mo­žnost samostojne oznacbe). Možnih je bilo vec odgovorov. Kot nakazuje slika 1, najvec anketiranih (175; 97,8 .) kupuje med, sledijo propolis (81; 45,3 .) in medene pijace (30; 16,8 .). Dokaj podoben od­stotek je pri kupovanju maticnega mlecka (19; 10,6 .) in cvetnega prahu (21; 11,7 .). Le 1,7 . (3) jih kupuje cebelji vosek, najmanj anketiranih pa se poslužuje apiterapij (2; 1,1 .). Najvec anketiranih med in medene izdelke kupuje po potrebi (93; 52,0 .), najmanj jih med in medene izdelke kupuje zelo redko (11; 6,1 .). Mesecno kupuje 7,8 . anketiranih, veckrat letno 27,4 . in enkrat letno 6,7 (slika 2). Z oznacbo/certi.katom Oboje Brez oznacbe/certi.kata ..,. . ..,. . .... . Slika 3 Nakupovanje z geografsko oznacbo ali brez V trgovini Na tržnici Direktno pri proizvajalcu Sejmi izleti ipd. Preko prijateljev in znancev V specializiranih trgovinah Preko interneta .,. . .,. . ..,. . ..,. . ..,. . ..,. . ..,. . Slika 4 Kraj nakupovanja Raziskali smo, ali anketiranci raje oz. vec ku­pujejo med z geografsko oznacbo/certi.katom ali brez nje/njega. Možen je bil tudi odgovor, da ku­pujejo oboje. Ugotovili smo, da jih najvec najpo­gosteje kupuje med z geografsko oznacbo/certi­.katom (90; 50,3 .). Odgovor »Oboje«, torej ku­povanje medu z oznacbo in tudi brez nje, pa je navedlo kar 37,4 . anketiranih. Brez kakršnega koli certi.kata med kupuje le 12,3 . vprašanih (slika 3). Anketirance smo spraševali po kraju najpogo­stejšega nakupovanja medu in medenih izdelkov. Možnih je bilo vec odgovorov. Slika 4 prikazuje, da najvec anketiranih (138: 77,1 .) med in druge medene izdelke kupuje neposredno pri proizva­jalcu, sledi nakupovanje preko prijateljev in znan­cev(82;45,8 .), najmanjpajih medin druge me-dene izdelke kupuje v specializiranih trgovinah (4; 2,3 .). Pomembnost dejavnikov v procesu odlocanja za nakup Anketirani so stopnjo pomembnosti posameznih dejavnikov pri procesu odlocanja za nakup medu in medenih izdelkov ocenjevali na lestvici od 1 (popolnoma nepomembno) do 5 (zelo pomemb-no). Iz preglednice 1 je razvidno, da je za anke­tirane pri procesu odlocanja za nakup medu in medenih izdelkov v povprecju najpomembnejša kakovost (povprecje = 4,63; standardni odklon = 0,55), nato pa sledijo naslednji dejavniki: prete­kle izkušnje (povprecje 4,28), poreklo (4,26), okus (4,22), priporocila prijateljev in znancev (3,96), aroma(3,90), pomen izdelkov zazdravje –zdrav­stvena ozavešcenost o izdelkih (3,88), dostopnost (3,88), vrsta medu (3,77), geografska oznacba/cer­ti.kat (3,70),cena (3,33),barva (3,30),degusta­cija – možnost pokušnje (3,01), znamka – ugled blagovne znamke (2,88), popust ali darilo na ve-cjo kolicino (2,75), privlacna embalaža (2,37). Naj­manj pomembno zanje je oglaševanje v razlicnih medijih – socialna omrežja, tv, reklame, letaki (povprecje = 2,08; standardni odklon = 0,83). Anketirani so oceno strinjanja s trditvami gle­de blagodejnega ucinka medu in medenih izdel­kov podali na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). Iz preglednice 2 je razvidno, da se anketirani najbolj strinjajo, da med in drugi medeni izdelki blagodejno vplivajo na zdravje in dobro pocutje ljudi (4,37), nato sle­dijo trditve, da je med bogat z vitamini in minerali (4,31), da je kot sladilo zdrav nadomestek nava­dnega sladkorja (4,30) in da je odlicen vir energije (4,29), najmanj pa se v povprecju strinjajo, da po­vecuje odpornost (4,28). Rezultati raziskave kažejo, da so pri nakupu medu in medenih izdelkov najpomembnejši de­javniki kakovost, pretekle izkušnje, poreklo in okus. V ospredje je torej stopila kakovost, kar se sklada s raziskano trditvijo, da najvec anketira­nih kupuje med z geografsko oznacbo oz. certi.­katom. Naravni izdelki, kot so med in medeni iz­delki, pa postajajo v oceh ljudi vse pomembnejši in koristnejši za zdravje. Kljucne ugotovitve in priporocila Ugodna pokrajina in dobre vremenske razmere so osnova za veliko razvitost cebelarstva v Sloveniji. K temu pripomoreta odlicno delo slovenskih ce­belarjev ter dobra organiziranost panoge in Cebe­larske zveze Slovenije. Vse skupaj pa se odraža v kakovostnih in varnih cebeljih izdelkih. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugoto­vljeno, da najvec anketiranih kupuje med (97,8 .), propolis pa le slaba polovica (45,3 .). Pri drugih izdelkih pa je ta odstotek znašal manj kot 20 .. Polovica vprašanih (50,3 .) kupuje med z oznacbo oz. certi.katom. Med in medene izdelke kupujejo Preglednica 1 Deskriptivna statistika pomembnosti posameznih dejavnikov pri procesu odlocanja za nakup medu in medenih izdelkov Dejavnik N (.) (.) (.) Kakovost ... .,.. .,.. .,.. Pretekle izkušnje ... .,.. .,.. .,.. Poreklo ... .,.. .,.. .,.. Okus ... .,.. .,.. .,.. Priporocila prijateljev in znancev ... .,.. .,.. .,.. Aroma ... .,.. .,.. .,.. Pomen izdelkov za zdravje – zdravstvena ozavešcenost o izdelkih ... .,.. .,.. .,.. Dostopnost ... .,.. .,.. .,.. Vrsta medu ... .,.. .,.. .,.. Geografska oznacba, certi.kat ... .,.. .,.. .,.. Cena ... .,.. .,.. .,.. Barva ... .,.. .,.. .,.. Degustacija (možnost pokušnje) ... .,.. .,.. .,.. Znamka – ugled blagovne znamke ... .,.. .,.. .,.. Popust ali darilo na vecjo kolicino ... .,.. .,.. .,.. Privlacna embalaža ... .,.. .,.. .,.. Oglaševanje v/na razlicnih medijih (socialna omrežja, tv, reklame, letaki) ... .,.. .,.. .,.. Opombe Naslovi stolpcev: (1) povprecje, (2) mediana, (3) standardni odklon. Preglednica 2 Deskriptivna statistika strinjanja s trditvami s podrocja medu in medenih izdelkov Dejavnik N (.) (.) (.) Med in drugi medenih izdelki blagodejno vplivajo na zdravje ter dobro poc. ljudi ... .,.. .,.. .,.. Med je bogat z vitamini in minerali ... .,.. .,.. .,.. Med je kot sladilo zdrav nadomestek navadnega sladkorja ... .,.. .,.. .,.. Med je odlicen vir energije ... .,.. .,.. .,.. Med povecuje odpornost ... .,.. .,.. .,.. Opombe Naslovi stolpcev: (1) povprecje, (2) mediana, (3) standardni odklon. po potrebi oz. odvisno od porabe. Le dobra ce-trtina vprašanih (27,4 .) se za nakup odloca vec­krat letno. Najpogostejši nacin kupovanja izdel­kov je nakup neposredno pri proizvajalcu (77,1 .) ter preko prijateljev in znancev, pri katerih odsto­tek znaša 45,8 .. Nakup neposredno pri proizva­jalcu se v vec raziskavah kaže kot najpogostejši nacin nakupa, saj so le domaci proizvajalci tisti, ki lahko zagotavljajo pristne informacije »iz prve roke«. Od vseh dejavnikov, ki so pomembni v procesu odlocanja za nakup medu in medenih izdelkov, je najbolj izstopala kakovost. To trditev lahko pove­žemo tudi z ugotovitvijo, da vecina vprašanih ku­puje med z zašciteno geografsko oznacbo. Cebelje izdelke imajo za zdravju zelo koristne, zato se po­raba oz. povpraševanje po teh izdelkih z leti po­vecuje. Med manj pomembne dejavnike pa so se uvrstili ugled blagovne znamke, popust ali darilo ob vecjem nakupu, privlacna embalaža ter oglaše­vanje. V okviru raziskave smo se soocali z nekaj ome­jitvami, ki pa niso predstavljale vecjih težav. Te so lahko upoštevane tudi kot nekakšna priporo-cila pri nadaljnjih raziskavah. Z raziskavo smo se omejili samo na kupovalce medu in medenih iz­delkov, ostali pa so bili iz raziskave izloceni oz. so zakljucili z izpolnjevanjem ankete. Iz vzorca je bilo tako izlocenih le sedem anketiranih; glede na celotno število anketiranih nam to ni pred­stavljalo velike omejitve pri zbiranju zadostnega števila popolno rešenih anket. Raziskava je ome­jena samo na goriško regijo, zato rezultatov ne moremo posploševati na širše obmocje. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju na­kupnih navad potrošnikov pri nakupu medu in medenih izdelkov na slovenskem trgu. Za boljše razumevanje nakupnih navad potrošnikov pripo-rocamo, da se podobna raziskava opravi vsako leto oz. na nekaj let po posameznih regijah in se nato primerja rezultate med leti na državni ravni. Zanimiva pa bi bila tudi raziskava nakupnih na­vad glede na razlicne starostne skupine. Po opravljeni raziskavi lahko sklepamo, da kupci slovenskemu medu zaupajo. Proizvajalci oz. cebelarji lahko z dodatnimi informacijami kupce informirajo ob neposrednem nakupu ter jim tako ponudijo kakovosten, neoporecen in zdrav izde­lek. Dodatno priporocilo bi bila vkljucitev manj­ših (nevkljucenih) cebelarjev v shemo kakovosti za zašciteno geografsko oznacbo medu. S tem bi dosegli boljšo prepoznavnost na trgu, vecje zaupanje potrošnika v kakovost, prepoznavnost blagovne znamke in hkrati višjo ceno, ki bi bila odraz kvalitete. Literatura Cosmina, M., G. Gallenti, F. Marangon in S. Troiano. 2016. »Reprint of ‘Attitudes Towards Honey among Italian Consumers: A Choice Experiment Appro­ach.’« Appetite 106:110–116. Grontkowska, A., in I. Grzyb. 2019. »Honey in the Opi­nion of Consumers.« Annals of the paaae 21 (2): 107–116. Ignjatijevic,S.D., R. V. Prodanovic,J.Z.Boškovic, N. M. Puvaca, M. J. Tomaš Simin, T. A. Peulic in O. M. Đu­ragic. 2019. »Comparative Analysis of Honey Con­sumption in Romania, Italy and Serbia.« Food and Feed Research 46 (1): 125–136. Ismael, S., S. Al Kahtani, N. Adgaba,A.A.Al-Ghamdi in A. Zulail. 2014. »Factors that A.ect Consump­tion Patterns and Market Demands for Honey in the Kingdom of Saudi Arabia.« Food and Nutrition Sciences 5 (17): 1725–1737. Kos-Skubic,M., K. Erjavecin M.Klopcic. 2018. »Consu­mer Preferences Regarding National and eu Qua­lity Labels for Cheese, Ham and Honey: The Case of Slovenia.« British Food Journal 120 (3): 650–664. Kotler, P., in G. Armstrong. 2018. Principles of Marke­ting. London: Pearson Education. Kozmus, P., B. Noc in K. Vertacnik. 2017. Brez cebel ne bo življenja. Žirovnica: Beebooks. Neto,O.W.M., R. N. Paivain J.S. Novais. 2020.»‘Honey Is Good for Health’: Patterns of Honey Purchasing and Consumption in Lower Amazon.« Consumer Be­havior Review 4 (3): 324–336. Oraveez, T., in I. Kovacs. 2019. »Sensory Examination of Honey and the E.ect of Sensory Characteristics on Purchase Decisions.« Analecta Technica Szegedi­nensia 13 (1): 64–71. Ribeiro, M. I. B.,F.A.Jose, C. P. So.a in D. F. J. Lopes. 2019. »Trends in Honey Purchase and Consump­tion in Trás-os-Montes Region, Portugal.« Economy of Region 15 (3): 822–833. Roman, A.,E. Popiela-Pleban inM.Kozak. 2013. »Fac­tors In.uencing Consumer Behavior Relating to the Purchasing of Honey Part 1: The Buying Process and the Level of Consumption.« Journal of Apicul­tural Science 57 (2): 159–172. Schnurr, B. 2017. »The Impact of Atypical Product De­sign on Consumer Product and Brand Perception.« Journal of Brand Management 24 (6): 609–621. Smith, P.,inJ.Taylor. 2004. Marketing Communications: An Integrated Approach. 4. izd. London in Sterling, va: Kogan Page. Šedík, P.,E.Horská, B. S.-Grabowska in C. B. Illes. 2018. »Generation Marketing in Strategic Marketing Ma­nagement: Case Study of Honey Market.« Polish Jo­urnal of Management Studies 18 (1): 326–336. Testa, R.,A.Asciuto, G.Schifani, E. Schimmenti inG. Migliore. 2019. »Quality Determinants and E.ect of Therapeutic Properties in Honey Consumption: An Exploratory Study on Italian Consumers.« Agri­culture 9(8):174. Velušcek, Š. 2023. »Analiza nakupnega vedenja potro­šnikov pri nakupu medu in medenih izdelkov.« Ma-gistrska naloga, Univerza na Primorskem. Vukasovic, T. 2013. Vedenje porabnikov:celovit pristop k raziskovanju vedenja porabnikov. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. Wang,Y., H.-P.Lo inY. Yang. 2004.»An Integrated Fra­mework for Service Quality, Customer Value, Satis­faction: Evidence from China’s Telecommunication Industry.« Information Systems Frontiers 6(4): 325– 340. Wu, S., J. R. Fooks, K. D. Messer in D. Delaney. 2015. »Consumer Demand for Local Honey.« Applied Eco­nomics 47 (41): 4377–4394. Yeow, S.H.C., S. T. S. Chin, J.A.YeowinK.S.Tan. 2013. »Consumer Purchase Intentions and Honey Related Products.« Journal of Marketing Research & Case Studies:197440. Zavali, M., in H. Theodoropoulou. 2018. »Investigating Determinants of Green Consumption: Evidence from Greece.« Social Responsibility Journal 14 (4): 719–736. Mirjana Ivanuša-Bezjak Sodna izvedenka za ekonomijo ivanusa.mirjana@gmail.com Tatjana Horvat Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement tatjana.horvat@fm-kp.si Tehnologija veriženja podatkovnih blokov že kreira nove poklice za ekonomiste Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in druge tehnologije razprše­nih evidenc so med nami že nekaj let. Veriženje podatkovnih blokov ima zelo velik potencial za digitalno preobrazbo družbe in spreminjanje ob­stojecih poslovnih modelov. Digitalna identiteta, e-demokracija, samo­izvršljive pogodbe in digitalne valute so le nekaj primerov aplikativne uporabe te tehnologije. Za oblikovanje novih poslovnih modelov potre­bujemo kadre z novimi znanji in razumevanji novega koncepta delova­nja. V prispevku bomo prikazali prav zelo širok in pester nabor razlicnih novih poklicev (in znanj) na podrocju .nanc ter ekonomije, ki jih kreira tehnologija veriženja podatkovnih blokov. Za izobraževalce pa to prinaša nove izzive na podrocju zagotavljanja novih znanj in kompetenc. Kljucne besede: tehnologija veriženja podatkovnih blokov, delovna mesta, novi poklici Blockchain Technology Has Created New Jobs for Economists Blockchain technology and distributed ledger technologies have been with us for several years. Blockchainhas a very high potential for the digital transformation of society and changing existing business models of operation. Digital identity, e-democracy, self-executing contracts, and digital currencies are just a few examples of the applicative use of this technology. To create new business models, we need personnel with new knowledge and understanding of the latest operation concept. In this ar­ticle, we will show an extensive range of new professions (and skills) in .­nance and economics that blockchain technology creates. For educators, this brings new challenges in providing new knowledge and competen­cies. Keywords: blockchain technology, jobs, new professions https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.9-15 Uvod V zadnjih petih letih se je bilo kar težko izogniti vsem razpravam o bitcoinu, kriptovalutah in ne­nazadnje veriženju podatkovnih blokov kot jedru digitalnih valut. A ce so se te razprave pretežno nanašale na donosnosti naložb v kriptokovance, bo v prihodnjih petih letih pomembno stopiti ko­rak vstran in razmišljati, kaj vse bo s tehnologijo veriženja blokov mogoce poceti. Tudi v proizvo­dnji, kjer se tehnologija veriženja blokov že pri­pravlja in tudi uporablja, bo treba temeljito preo­blikovati neucinkovite procese na podrocjih, kot sta upravljanje zalog ali trgovanje. Pricakujemo, da bo tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinesla nove poslovne modele, kibiutegnilire­sno pretresti gospodarstvo in negospodarstvo. Poleggospodarstvabotehnologija veriženja podatkovnih blokov spremenila tudi poslovne modele v negospodarstvu. V clanku bomo pred­stavili nove poklice na podrocju ekonomije (in .­nanc) in potrebo po njih v naslednjih letih v kon­tekstu digitalizacije in podrocja tehnologije veri­ženja podatkovnih blokov. Namen clanka je podrobneje predstaviti de­lovna mesta na podrocju tehnologije veriženja po­datkovnih blokov, ki jih že imajo in prakticirajo v ZdruženihdržavahAmerike zda.Tipoklicibodo in že prihajajo tudi v evropska podjetja in orga­nizacije. Cilj clanka je zaposlenim v slovenskih podjetjih prikazati potenciale, ki jih prinaša teh­nologija veriženja podatkovnih blokov, ter nova znanja in nadgradnjo obstojecih kompetenc, ki Slika 1 Interdisciplinarna povezava treh podrocij in tehnologije veriženja podatkovnih blokov so zanje lahko nova poklicna priložnost. V ta na­mene bomo podali opise razlicnih delovnih mest, ki jihtrenutnoišcejoameriškapodjetja. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in interdisciplinarnost Tehnologija veriženja podatkovnih blokov pred­stavlja in zahteva zelo mocno interdisciplinarno povezovanje razlicnih podrocij: informatike in ekonomije (predvsem .nanc in bancništva) ter prava, kot je prikazano na sliki 1. Pri vsakem pro-jektu s podrocja tehnologije veriženja podatkov­nih blokov morajo obvezno sodelovati strokov­njaki s prav vseh treh omenjenih podrocij. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in nova delovna mesta Ameriški pristop k sistematizaciji in opisom ravni, del ter nalog je pragmaticen in enostaven, osredo-tocen na rezultat, to pa so v tem primeru delovna mesta. Podjetje Janco Associates ima tako npr. v svoji shemi poseben segment delovnih mest na podrocju tehnologije veriženja podatkovnih blo­kov.1 Zelo kmalu bodo tudi v naših podjetjih sis-tematizirana podobna delovna mesta. Podrocja informacijskedejavnosti sežerazvijajo in tako nastajajo nova delovna mesta ter tudi poklici: tehnologija veriženja podatkovnih blokov, racu­nalniški oblak, storitve v oblaku (angl. computer 1https://e-janco.com/project-manager-blockchain .html. cloud, cloud services), internet stvari (angl. Inter­net of things), kibernetska varnost (angl. cyberse­curity), strojno ucenje/kognitivno racunalništvo (angl. machine learning/cognitive computing), digi­talnevalute(angl. digital currencies)invirtualna resnicnost (angl. virtual reality). Nenavadno je, da so delovna mesta na podro-cju tehnologije veriženja podatkovnih blokov pre­težno podobna dosedanjim delovnim mestom, razen na bolj tehnološko poglobljenih podrocjih (bct-programerji (angl. blockchain technology), oblikovalci . . .). Pokrivajo vse funkcije v podje­tju (nabava, prodaja, trženje, proizvodnja, .nan­ce . . .), le da pri tem upoštevajo in vkljucujejo novo logiko tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Lastniki, managerji, direktorji, vodje ter ka­drovski delavci se srecujejo z velikim pomanjka­njem delavcev. Potreba po razlicnih kadrih na po­drocju ikt jevelika.Podjetjajihišcejo»zlucjoob belem dnevu«, kronicno primanjkuje vseh pro-.lov. »Inženir za veriženje podatkovnih blokov« sicer še ni pravi poklic, a številna zagonska pod-jetja, ki želijo tradicionalnim .nancnim ustano­vam dokazati, da je njihov cas nepreklicno mi-nil, stavijo prav na rešitve s tega podrocja. Gre za nadaljevanje plazu, ki so ga sprožile kripto­valute. Strokovnjak za omenjeno podrocje mora obvladati delovanje porazdeljenih sistemov, algo­ritmov, kriptogra.jo in varnostne mehanizme. Kako redki so posamezniki, ki premorejo u-strezna znanja, dokazuje tudi šala, ki kroži po ameriški Silicijevi dolini in v kateri je precej re-snice: menda je laže dobiti osemmestno .nancno injekcijo skladov tveganega kapitala kot inže­nirja za veriženje podatkovnih blokov. Temu pri­merne so tudi place – izkušenemu programerju v Pythonu s poznavanjem kriptovalut in poraz­deljenih sistemov ameriška podjetja ponujajo os­novno placo v višini med 150 ter 170 tisoc dolarji na leto. Za boljše razumevanje znanj in kompetenc, ki jih potrebujejo razlicni pro.li oz. delovna mesta na podrocju tehnologije veriženja podatkovnih blokov, bomo v nadaljevanju podrobneje predsta­vili opis del in nalog za dve najtipicnejši delovni mesti, nato pa sledi še okvirna predstavitev osta­lih delovnih mest. Manager projektov veriženja podatkovnih blokov je oseba, ki vodi celoten projekt in sodeluje s stro­kovnjaki z razlicnih podrocij (generalist). To je oseba, ki predstavlja most med narocnikovimi pricakovanji ter koncnim izdelkom razvijalcev. Nadzira celotno izvedbo projekta v vseh korakih in fazah s stalnim pregledom nad pricakovanim koncnim rezultatom. Manager projektov veriženja podatkovnih blo­kov je odgovoren za nadzor in upravljanje celo­tnega ekosistema projekta veriženja podatkov­nih blokov. Prav tako je zadolžen za usklajeva­nje in povezanost celotne ekipe, ki je vkljucena v projekt. Prav zato je ena najpomembnejših faz v življenjskem ciklu razvoja vsakega projekta veri­ženja podatkovnih blokov faza zacetka projekta, ki mora vedno vkljucevati vodje (managerje) pro-jekta, stranke – narocnike in ostale deležnike. Projekti so lahko internega znacaja (za potrebe lastne organizacije) ali za zunanje narocnike. Managerji projektov veriženja podatkovnih blokov morajo razumeti temeljne koncepte teh­nologije veriženja blokov in njenega ekosistema. Morajo vedeti, kako pristopiti k vkljucevanju teh­nologije veriženja podatkovnih blokov v poslovne procese, in to glede na panogo. Prav tako morajo znati uporabiti sodobna ikt-orodja za vpeljavo tehnologije veriženja podatkovnih blokov v po­slovne sisteme in procese. Managerji projektov veriženja podatkovnih blokov so odgovorni za oris ciljev, namena, ca-sovnega termina izvedbe in koncnih rezultatov. Potreba po vodji projektov veriženja podatkovnih blokov torej ne bo nikoli prenehala obstajati. Na celu vsakega projekta veriženja podatkovnih blo­kov so torej vodje – managerji projektov, ki pred­stavljajo povezavo med razvijalci in strankami. Managerji projektov so odgovorni, da bodo razvi­jalci natancno poznali obseg vsakega projekta in zagotovili, da bodo lahko izpolnili pricakovanja stranke. Poleg razvijalcev morajo managerji sode­lovati tudi s pravniki in .nancniki ter z davcnimi strokovnjaki. Zanamen trženjaprojektasopo­trebni tržniki, oblikovalci ter managerji skupno­sti Web 3.0 oz. t. i. blockchain comunnity managers. Vodenje in upravljanje projektov veriženja po­datkovnih blokov tako vkljucuje vse aktivnosti, od razvoja nacrtov do uvajanja rešitve. In vodja projekta je v središcu tega; ne glede na panogo je edina in najpomembnejša oseba, ki je odgovorna za uspeh projekta. Ker je na izvajanje projekta ve­riženja podatkovnih blokov treba gledati s pticje perspektive ter smiselno povezovati in koordini­rati vse potrebne aktivnosti z razlicnimi strokov­njaki, je manager projektov veriženja podatkov­nih blokov de.nitivno strokovnjak za delo z dru­gimi podrocnimi strokovnjaki. Znanja in kompetence (tehnicne in vodstvene), ki jih potrebuje manager projektov veriženja po­datkovnih blokov (Janco Associates b. l.): • poznavanje osnov delovanja tehnologije ve­riženja podatkovnih blokov z vseh vidikov (pravo, ekonomija, informatika) ter njene uporabe v poslovanju organizacij; • poznavanje projektnega managementa in posameznih faz izvedbe; • sodelovanje pri izdelavi strategije posame­znegaprojektainnjegovi izvedbi ter uvaja­nju v poslovanje; • koordiniranje med zunanjimi izvajalci posa­meznih faz projekta ter projektno skupino in oddelki v organizaciji; • poznavanje postopkov in nacinov priprave strategije uvajanja veriženja podatkovnih blokov v poslovni proces (projekt); • poznavanje orodij za izvajanje projektov ve­riženja podatkovnih blokov; • poznavanje .nanc in vodenja projektov; • poznavanje pomena pametnih pogodb (teh­nologija veriženja podatkovnih blokov); • reševanje problemov ter poznavanje možnih tveganj; • nadzor nad posameznimi aktivnostmi in u­cinkovitostjo projekta; • poznavanje in spremljanje novosti na podro-cju web 3; • sposobnost za strateško vodenje projektov; • sposobnost analiticnega razmišljanja in de­lovanja ter samostojnost pri delu; • sposobnost porocanja in javnega nastopa­nja; • sposobnost dela pod pritiskom z namenom doseganja ciljev in rezultatov. Odgovornosti in naloge managerja projektov veriženja podatkovnih blokov so naslednje (Janco Associates b. l.): • Managerji bct-projektov so neke vrste le­pilo in gonilna sila v hitro razvijajocem se okolju veriženja podatkovnih blokov ter za­gotavljajte ucinkovito in uspešno usklajeva­nje med kljucnimi deležniki, produktnimi ter inženirskimi ekipami. • Sodelujejo z vsemi deležniki projekta z na­menom, da dolocijo in de.nirajo obseg pro-jekta, podrobne zahteve in strukturiran na-crt izvedbe z vsemi aktivnostmi in termini izvedbe. • Vodijo in koordinirajo projekt od idejnega koncepta do koncnega izdelka/storitve. Preglednica 1 Poklici na podrocju kriptovalut in digitalnega denarja za ekonomiste – .nancnike Angleško Slovensko Crypto Experts Crypto Analyst/Blockchain Analyst Cryptocurrency Writer Cryptocurrency Trader Digital Currency and Crypto Currency Product Lead Digital Asset Exchange’s Software Engineer Crypto Investment Analyst – Liquid Tokens Crypto Research Analyst Financial analyst Institutional Sales (Crypto) Token Economics Crypto Accountant Digital Assets Graduate Trader Crypto Community Manager Kriptostrokovnjaki Kriptoanalitik/analitik veriženja podatkovnih blokov Pisatelj kriptovalut Trgovec s kriptovalutami Vodja izdelkov za digitalne valute in kriptovalute Programski inženir za izmenjavo digitalnih sredstev Analitik kripto naložb – likvidni žetoni Analitik kriptoraziskav Financni analitik Institucionalna prodaja (kripto) Žetonski ekonomist Kriptoracunovodja Diplomirani trgovec z digitalnimi sredstvi Upravitelj kriptoskupnosti • Usklajujejo nacrte za izvedbo projekta, v­kljucno s trženjem in z vsebino posameznih aktivnosti do koncne izvedbe. • Izvajajo in usklajujejo delo posameznih ak­tivnosti z oblikovalci ter izvajalci bct-pro­jektov tudi s pravnega vidika ter z razvijalci pametnih pogodb. • Prepoznajo odstopanja in pomanjkanja vi-rov (znanja, zaposleni . . .) ter postopke za­poslovanja usklajujejo s .nancnim planom projekta. • Spremljajo napredek na projektu in po po­trebi prilagodijo roke izvedbe posameznih aktivnosti in celotno casovnico projekta. Arhitekt veriženja podatkovnih blokov je nasle­dnje zelo pomembno delovno mesto v postopkih uvajanja projektov veriženja podatkovnih blokov. S svojim tehnicnim znanjem in izkušnjami po­maga podjetjem pri razvoju platform v tehnolo­giji veriženja blokov. Odgovornosti in naloge ar­hitekta ter razvijalca veriženja podatkovnih blo­kov so naslednje (Janco Associates b. l.): • razvija aplikacije, ki so namenjene za javno in zasebno veriženje podatkovnih blokov; • išce najoptimalnejšo (tehnicno) rešitev za iz­vedbo projekta veriženja podatkovnih blo­kov; • planira arhitekturo in razvoj projekta veriže­nja podatkovnih blokov; • usmerja in koordinira ekipe razvijalcev veri­ženja podatkovnih blokov; 12 management 18 (2023) številka 1 • zagotavlja varnostne protokole v projektu veriženja podatkovnih blokov; • preverja in validira tehnicno dokumentacijo ter izdeluje sprotne analize razvoja projekta veriženja podatkovnih blokov. Raznolikost in širina delovnih mest, povezanih s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov Tudi na podrocju kriptovalut in digitalnega de­narja se je oblikovalo kar nekaj poklicev, prven­stveno namenjenih ekonomistom – .nancnikom, ki jih navajamo v preglednici 1. Kot metodologijo za izbor naštetih poklicev smo na spletnih porta­lih rocno izbrali najpogosteje objavljena delovna mesta na posameznem zaposlitvenem portalu, ki so prikazana v preglednicah 1, 2 in 3. Izbor po­datkov je potekal med 5. in 10. julijem 2023. Kri­terij izbire je predstavljala pogostost objave – iz­brali smo najpogosteje navedene poklice. Analizo najpogosteje objavljenih delovnih mest smo na­redili na naslednjih spletnih straneh – zaposlitve­nih portalih: • https://cryptocurrencyjobs.com, • https://web3.career, • https://cryptojobslist.com/nft, • https://www.cryptorecruit.com, • https://beincrypto.com, • https://blockchainheadhunter.com, • https://www.crypto-careers.com, Preglednica 2 Poklici na podrocju Web 3 za družboslovne pro.le Angleško Slovensko Content (crypto) Marketing Manager Vsebinski (kripto-) vodja marketinga Web. Community Management Specialist Specialist upravljanja skupnosti Web. Web. nft Social media & Community Manager Upravitelj družbenih medijev in skupnosti Web. nft Web. Marketing Project Manager Vodja trženjskega projekta Web. Web. Director of Product Management Direktor produktnega upravljanja Web . Web. Lead Tokenomics Designer Glavni oblikovalec ekonomike žetonov Web. Web. Director of Marketing & Community Engagement Direktor trženja in vkljucevanja skupnosti Web . Web. Head of Engineering Security Vodja inženirske varnosti Web. Web. Junior Trader – Arbitrage and Market Making Web. mlajši trgovalec – arbitražno in tržno-posredniški Desk oddelek Community Manager Remote Web. Jobs Delovna mesta na daljavo upraviteljev skupnosti Web. Copywriting Remote Web. Jobs Pisanje besedil na daljavo Web. Entry Level Non-Tech Remote Web. Jobs Zacetna netehnološka delovna mesta na daljavo Web. hr Remote Web. Jobs Dela na daljavo na podrocju cloveških virov Junior Non-Tech Remote Web. Jobs Manj zahtevna netehn. delovna mesta na daljavo Web. Marketing Remote Web. Jobs Trženje delovnih mest na daljavo Web. Product Manager Remote Web. Jobs Delovna mesta produktnega vodje Web. na daljavo Project Manager Remote Web. Jobs Delovna mesta Web. vodje projektov na daljavo Recruiter Remote Web. Jobs Zaposlovalec na daljavo za delo Web. Sales Remote Web. Jobs Prodajna delovna mesta na daljavo Web. Social Media Remote Web. Jobs Dela z družbenimi mediji Web. na daljavo In.uencer Marketing Manager (iGaming) Vplivni vodja trženja (iGaming) YouTube Video Producer Videoproducent na YouTubu Senior Product Operation Analyst Višji analitik delovanja izdelkov Business Development Representative Predstavnik za poslovni razvoj Preglednica 3 Poklici na podrocju nft Angleško Slovensko nft Sales Person Prodajalec nft nft Marketing Manager Vodja trženja nft Web ... Strategist Strateg Web ... Crypto and Web. Journalist Kripto-in Web.-novinar net Web Developer Spletni razvijalec net Web. Community Moderator Moderator skupnosti Web. • https://blockchain.works-hub.com /blockchain-jobs, • https://www.crypto-careers.com, • https://cryptojobster.com, • https://blockew.com, • https://remote3.co. Poleg ekonomistov so za ostale družboslovne pro.le lahko zanimiva tudi ostala z Web 3 po­vezana delovna mesta, ki jih navajamo v pre­glednici 2. Na zelo aktualnem novem podrocju nft (nezamenljivi žetoni, angl. non-fungible to­ken) lahko najdemo zelo razlicna delovna mesta, ki jih navajamo v preglednici 3. Pripravili smo tudi seznam spletnih portalov z obširno ponudbo delovnih mest na podrocju teh­nologije veriženja podatkovnih blokov: • https://cryptocurrencyjobs.com – mednaro­dni portal za iskanje delavcev z znanji na po-drocju kriptovalut in s koristnimi informaci­jami za podjetja ter iskalce zaposlitve; • https://web3.career – mednarodni portal z zelo pestro ponudbo razlicnih delovnih mest na podrocju Web 3.0; vsako objavljeno de­lovno mesto ima zelo obsežen opis zahtev in tega, kaj delodajalec ponuja; • https://cryptojobslist.com/nft – mednaro­dni portal s ponudbami za delovna mesta na podrocju tehnologije nft; • https://www.cryptorecruit.com – mednaro­dni portal za iskanje strokovnjakov na po­drocju kriptovalut; • https://beincrypto.com – mednarodni por­tal za iskanje delavcev z znanji na podrocju kriptovalut in s koristnimi informacijami za podjetja ter iskalce zaposlitve; • https://blockchainheadhunter.com – med-narodni portal s ponudbami za delovna me­stanapodrocju tehnologije blockchain; • https://www.crypto-careers.com – medna­rodni portal s ponudbami za delovna mesta na podrocju tehnologije veriženja podatkov­nih blokov in kriptovalut; • https://blockchain.works-hub.com – med-narodni portal s ponudbami za delovna me­stanapodrocju tehnologije veriženja podat­kovnih blokov; • https://www.crypto-careers.com – medna­rodni portal s ponudbami za delovna mesta na podrocju tehnologije veriženja podatkov­nih blokov; • https://cryptojobster.com – mednarodni por­tal s ponudbami za delovna mesta na podro-cju tehnologije veriženja podatkovnih blo­kov; • https://blockew.com – mednarodni portal s ponudbami zadelovna mestanapodrocju tehnologije veriženja podatkovnih blokov; • https://remote3.co – mednarodni portal s ponudbami zadelovna mestanapodrocju tehnologije veriženja podatkovnih blokov na daljavo. Poleg posebnih znanj in kompetenc zaposle­nih, ki delajo s tehnologijami veriženja podatkov­nih blokov, je pomembno tudi, da imajo vsi v orga­nizaciji temeljno znanje in strategijo vkljucevanja tehnologije veriženja podatkovnih blokov v orga­nizacijo. Šele ko vsi razumejo prednosti, kljucne zmogljivosti, primere uporabe in kriticne dejav­nike uspeha, lahko organizacije v celoti izkoristijo potenciale veriženja podatkovnih blokov. Potrebe po ikt-kadrih v slovenskem in tujih gospodarstvih Potreba po ikt-kadrih v Sloveniji ter posledicno tudi kadrih za v clanku opisana delovna mesta je iz leta v leto vecja. O tem lahko beremo v sledecih clankih in porocilih ter analizah: • Strategija digitalne transformacije gospodar­stva (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2022), • »Napovedovanje potreb po kadrih na podro-cju digitalnih pro.lov« (Digitalno informa­cijsko sticišce 2021), • »Digitalizacija gospodarstva« (Digitalna Slo­venija b. l.), • »Nacrt za okrevanje in odpornost Slovenije« (Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 2021) vklju-cuje tudi 2. razvojno podrocje – digitalno pre­obrazbo ter 5. razvojno podrocje, kjer je opre­deljena krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in ze­leni prehod. »Kadri so najbolj žgoca problematika v panogi ikt. [...] Manjka nekaj tisoc ikt strokovnjakov za nove vsebine, kot so obsežni podatki in ume­tna inteligenca. Težav nima samo panoga ikt, ampak vsa podjetja in organizacije, ki imajo la-stne it-oddelke. Težave imajo tudi v javni upravi, kjer programerjem ponujajo slabše pogoje kot v gospodarstvu« (Žorž 2022). Enaka potreba po ikt in kadrih veriženja po­datkovnih blokov je tudi v tujini, kar potrjujejo razlicne analize in porocila: • Deloitte’s 2021 Global Blockchain Survey (De-loitte 2021), • »European Blockchain Skills Strategy« (cha­ise: Blockchain Skills for Europe 2021), • »Blockchain Strategy« (European Commis­sion b. l.a), • »Europe’s Digital Decade: Digital Targets for 2030« (Europeam Commission b. l.b), • »Skills for smes Strategy 2030« (European Digital sme Alliance b. l.), • »A Software Skills Strategy for Europe« (essa: European Software Skills Alliance 2022), • eu Blockchain Ecosystem Developments (The European Union Blockchain Observatory and Forum b. l.), • D.5.2.1: Curriculum Structure (chaise: Block-chain Skills for Europe 2022), • The Global Blockchain Employment Report (The Blockchain Academy, 2021). Bitka za delavce in talente na globalnem ter domacem podrocju ikt ter podrocju tehnologije veriženja podatkovnih blokov v najširšem po-menu je v polnem teku in se bo še nadaljevala. Podrocje tehnologije veriženja podatkovnih blo­kov je zelo primerno za dekleta in ženske, katerih delež v ikt-poklicih je prenizek. Prav epidemija covida-19nam je pokazala,daje delonadaljavo sprejemljivo za marsikoga. Delovna mesta na po­drocju tehnologije veriženja podatkovnih blokov so lahko v vecini primerov v obliki »dela na da­ljavo«. Globalnost veriženja podatkovnih blokov pa seveda ne pozna meja. Zakljucek Tehnologije veriženja podatkovnih blokov nikoli ne spijo, saj delujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto. Potencial te tehnologije je ogromen, vendar je od vsakega posameznika in vsake organizacije odvisno, da kar najbolje izko­risti priložnosti, ki so nam vsem na voljo. Ker se tehnologija veriženja podatkovnih blo­kov še naprej razvija, se bodo razvijale tudi njene poklicne priložnosti. To pa pomeni, da bo povpra­ševanje po strokovnem znanju o veriženju podat­kovnih blokov še leta in leta veliko. Ne glede na to, ali ste tehnik ali ekonomist ali družboslovec, je kariera na podrocju tehnologije veriženja po­datkovnih blokov nova in razburljiva priložnost, ki jo je vredno raziskati. Na spletu boste našli šte­vilne (tudi brezplacne) spletne tecaje, povezane z razvojem veriženja podatkovnih blokov, ki se jih lahko udeležite, da nadgradite svoje znanje. Zagonska podjetja veriženja podatkovnih blokov išcejo tudi strokovnjake z znanji na splošnih po­drocjih, vkljucno s .nancami, prodajo in trže­njem. Pred nami kot družbo so veliki izzivi. Kako izobraziti in usposobiti delavce za nove poklice na podrocju digitalizacije in tehnologije veriže­nja podatkovnih blokov? Kako mlade in mlade po srcu navdušiti ter animirati, da se bodo odlo-cili za pridobivanje novih znanj na tem podrocju? Kako in kje naj podjetja išcejo zaposlene z zna­njio tehnologijiveriženja podatkovnih blokov? Vsi, ki smose dosedaj kakorkoliukvarjali s teh­nologijo veriženja podatkovnih blokov, smo na nek nacin samouki. Izobraževalni programi oz. predmeti s tega podrocja šele prihajajo v sloven-ske šole in fakultete. Tisti, ki bodo (so že) zaceli s svojo kariero na podrocju veriženja podatkovnih blokov, lahko potencialno postanejo sokreatorji jutrišnje tehnološke infrastrukture, izdelkov in storitev prihodnosti. Naj botaclanekvzpodbuda vsem deležnikom, da se bodo s svojega vidika vkljucili v procese iz­obraževanja in usposabljanja kadrov na podrocju tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Literatura chaise:Blockchain Skillsfor Europe. 2021.»European Blockchain Skills Strategy.« chaise: Blockchain Skills for Europe. chaise: Blockchain Skills for Europe. 2022. D.5.2.1: Curriculum Structure. chaise: Blockchain Skills for Europe. Deloitte. 2021. Deloitte’s 2021 Global Blockchain Survey: ANew AgeofDigital Success. Deloitte Insights. De-loitte Development. Digitalna Slovenija. B. l. »Digitalizacija gospodarstva.« https://www.digitalna.si/strateske-skupine /digitalizacija-gospodarstva. Digitalno inovacijsko sticišce Slovenije. 2021. »Napo­vedovanje potreb po kadrih na podrocju digitalnih pro.lov.« 16. marec. https://dihslovenia.si /aktualno/novice/napovedovanje-potreb-po -kadrih-na-podro.C4.8Dju-digitalnih-pro.lov. essa: European Software Skills Alliance. 2022. ASoft-ware Skills Strategy for Europe. Osnutek. essa: Eu­ropean Software Skills Alliance. European Commission. B. l.a. »Blockchain Strategy.« https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies /blockchain-strategy European Commission.B. l.b.»Europe’s DigitalDecade: Digital Targets for 2030.« https://ec.europa.eu /info/strategy/priorities-2019-2024/europe-.t -digital-age/europes-digital-decade-digital-targets -2030_en.documents. European Digital sme Alliance. B.l. »Skills for smes Strategy 2030.« https://www.digitalsme.eu/digital /uploads/Skills-for-SMEs-Strategy-2030.pdf. Janco Associates. B. l. »Project Manager Blockchain Job Description.« https://www.e-janco.com/project -manager-blockchain.html. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 2022. Strategija digitalne transformacije gospodarstva. Lju­bljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno­logijo. Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. 2021. »Nacrt za okrevanje in odprtost: povzetek.« https://www.eu-skladi.si /sl/dokumenti/rrf/povzetek-noo_08_07_2021 _cistopis-1.pdf. The Blockchain Academy. 2021. The Global Blockchain Employment Report. Annual Report 2021. The Block-chain Academy. The European Union Blockchain Observatory and Fo­rum. B. l. eu Blockchain Ecosystem Developments. European Commission. Žorž, J. 2021. »Pomanjkanje kadrov je trn v peti sloven-ske digitalizacije.« Finance, 27. avgust. https://ikt ..nance.si/8978882/Pomanjkanje-kadrov-je-trn -v-peti-slovenske-digitalizacije. Borut Likar Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement borut.likar@fm-kp.si Peter Štrukelj Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement peter.strukelj@fm-kp.si Maria Hartyanyi prompt-h Ltd. maria.hartyanyi@prompt.hu Sodobni pedagoški pristopi za kompetence ucencev naslednjega desetletja V prispevku bomo naslovili koncept inovativnih in z digitalnimi orodji podprtih pedagoških pristopov, ki slušateljem omogocajo razvoj kompe­tenc, ki jih sodobna družba in gospodarstvo potrebujeta. Gre za redko uporabljene, a ucinkovite razlicne pedagoško-andragoške metode in teh­nološke možnosti. Kar pa je še pomembneje – pedagoško delo ne sme biti usmerjeno le v faktografsko pomnjenje, ampak predvsem v globoko razumevanje dejstev, njihovo aktivno kriticno analiziranje, uporabo in povezovanje ter inovativno kreiranje novih rešitev. Pri tem je poudarek predvsem na pristopih, ki jih pripravi ucitelj in naslavljajo razlicne ravni Bloomove taksonomije. Prikazali bomo tudi primere uporabe izbranih proaktivnih metod na slovenskih šolah. Kljucne besede: i-then, VetWork, ustvarjalnost, inovativnost, proak­tivne metode poucevanja Modern Pedagogical Approaches for the Competences of the Next Decade’s Learners In this paper, we will address the concept of innovative pedagogical ap­proaches supported by digital tools that enable learners to develop the competences needed by modern society and economy. These are rarely used yet e.ective di.erent pedagogical and pedagogical methods and technological possibilities. And what is even more important, teaching should not be focused only on memorising facts, but above all on deeply understanding facts, actively analysing them critically, applying and in­tegrating them, and innovatively creating new solutions. The emphasis here is mainly on teacher-designed approaches that address di.erent lev­els of Bloom’s taxonomy. We will also show examples of using selected proactive methods in Slovenian schools. Keywords: i-then, Vetwork, creativity, innovation, proactive teaching methods products https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.17-22 Kljucne kompetence sodobnih zaposlenih Podrocje kompetenc zaposlenih je izredno kom­pleksno, pristopi k njihovemu razvijanju so raz­licni, prav tako modeli uspešnosti. Šolski sistem uporablja svoje kazalnike uspešnosti oz. ciljnih kompetenc, gospodarstvo mnoge druge. Ce pa skušamo poiskati skupni imenovalec, se lahko opremo na dve vodilni svetovni avtoriteti, oecd in wef. V nadaljevanju so skladno z izsledki organi­zacije World Economic Forum (World Economic Forum 2020) prikazana najpogostejša znanja in spretnosti ter skupine spretnosti, ki bodo po mne­nju delodajalcev v obdobju do leta 2025 pridobi-vale na pomenu (1 je najpomembnejše): 1. analiticno razmišljanje in inovativnost, 2. aktivno ucenjein ucnestrategije, 3. reševanje kompleksnih problemov, 4. kriticno mišljenje in analiza, 5. ustvarjalnost, izvirnost in pobuda, 6. vodenje in družbeni vpliv, 7. uporaba, spremljanje in nadzor tehnologije, 8. nacrtovanje in programiranje tehnologije, 9. odpornost, odpornost na stres in prilagodlji­vost, 10. razmišljanje, reševanje problemov in snova­nje idej. oecd (2019) pa razlikuje med tremi razlicnimi vrstami spretnosti: • kognitivne in metakognitivne vešcine, ki vkljucujejo kriticno mišljenje, ustvarjalno razmišljanje, ucenje ucenja in samoregula­cijo, • socialne in custvene vešcine, ki vkljucujejo empatijo, samoucinkovitost, odgovornost in sodelovanje, • prakticne in .zicne spretnosti, ki vkljucujejo uporabo novih informacij in naprav komuni­kacijske tehnologije. Ob tem se pojavi vprašanje, katere od teh kom­petenc slovenski šolski sistem ucinkovito razvija, oz. lahko vprašanje zastavimo tudi drugace – na kakšen nacin je možno kljub omejitvam šolskih ucnih nacrtov pri mladih omenjene kompetence ucinkovito razviti? Eden od odgovorov se skriva v inovativnih oblikah in metodah dela, ki jih lahko uporabi vsak ucitelj in ki bodo v nadaljevanju tudi okvirno predstavljene. Izzivi izobraževanja Poklicno izobraževanje je razumljeno kot »izobra­ževnje in usposabljanje, speci.cno za posamezne poklice, namenjeno zagotavljanju ponudbe kva­li.cirane delovne sile« (cedefop 2019). Poskus izpolnjevanja njegovega poslanstva še nikoli ni bil tako težaven kot danes. Visokokakovostno po­klicno izobraževanje in usposabljanje (piu) je ne­dvomno eden od kljucev za ucinkovito spopada­nje z izzivi globalnega ter digitalnega gospodar­stva. Ob številnih težavah in dvomih se vse po­membne zainteresirane strani na podrocju izo­braževanja strinjajo, da imajo od vseh dejavnikov v šolskem okolju najvecji vpliv na ucne rezultate ucencev prav ucitelji. To je ocitno, a vcasih spre­gledano dejstvo: ucitelji so temeljni kamen naših izobraževalnih sistemov (European Commission 2019). Izobraževalne strategije in pobude eu pozi­vajo, naj poklicno izobraževanje postane prožnej­še kot kdaj koli prej, naj poklicno in visokošolsko izobraževanje poleg tradicionalnih standardnih ucnih nacrtov ter programov usposabljanja po­nudita prožnejše, inovativne in digitalno podprte ucne poti. Od uciteljev poklicnega izobraževanja in uspo­sabljanja ter tudi drugih se nenehno zahteva, da se zelo hitro prilagajajo spremembam, ne­nehno morajo posodabljati svoje znanje in inovi­rati svojeucnemetode, vendar so bili sami uspo­sobljeni z uporabo zastarelih, frontalnih ucnih metod, namenjenih množicnemu izobraževanju v casu industrijske revolucije. Velika vecina visoko­šolskih uciteljev še danes prenaša znanje s fron­talnimipredavanjipatudivprogramih nadalj­njega usposabljanja uciteljev na delovnem mestu obicajno ni dovolj sodobnih metod poucevanja. Covidno obdobje z dolgotrajnimi karantenami je prineslo možnost šolanja na daljavo, istoca­sno pa pred vse sodelujoce postavilo velike iz­zive. Že v klasicni ucilnici ni enostavno vzdr­ževati trajne pozornosti slušateljev, študentov, ce pa so to osnovnošolci, je izziv še toliko vecji. Enosmerna predavanja ex cathedra (oz. frontalna oblika poucevanja) so v vecini primerov obso­jena na propad oz. na pešcico visoko motiviranih posameznikov in množico ugasnjenih kamer, za njimi pa so posamezniki, ki so z mislimi pogosto drugje. Proaktivni pedagoški pristopi Proaktivni pedagoški pristopi so enako pomemb­ni kot zanimivi ucni viri. Poleg frontalne oblike poucevanja (ceprav je ta na nekaterih podrocjih študija, tudi zaradi narave snovi, še vedno v os­predju) se uveljavljajo proaktivne oblike, npr. delo v manjših skupinah oz. v dvojicah ali samostojno delo študentov, tudi e-izobraževanje. Pri tem pa je pomembno postaviti ustrezen cilj, da delo po­nudi ustrezen izziv; ne sme biti pretežko, obenem pa ne prelahko, saj tako motivacija za delo pade. Ucitelji imajo na voljo pester repertoar proak­tivnih metod dela. Poleg osnovne razlage, ki je po­gosto prvi korak, si lahko pomagamo z delom z besedilom, npr. s strokovnim clankom, ki ga ude­leženci preberejo in o njem diskutirajo, ali pa slu­šateljem prikažemo/samostojno preštudirajo pri­mer dobre praske, o katerem kasneje razpravljajo (npr. metoda jigsaw ali .ipped classroom). Ucinko­vit in igriv pristop je igra vlog, kjer se ucenci, di­jaki ali študenti poistovetijo z razlicnimi vlogami; te razlicne vloge (npr. kot kupec in prodajalec), vsaka s svojega zornega kota, so lahko v nadalje­vanju izhodišce angažirane in burne diskusije. To se lahko dobro kombinira z reševanjem konkre­tnih nalog, ki jim sledijo nastopi in predstavitve študentov. Dodano vrednost predstavlja vkljuce­vanje gostov iz prakse, še bolj pa odhod na teren, npr. v pristanišce ali podjetje. Zelo koristen je tudi razgovor z diskusijo, pri kateri skušamo udeležence spodbujati k poglo­bljenemu razmisleku, h kriticni presoji, še pose-bej pa k ustvarjalnosti. Vemo pa, da v praksi to ni vedno enostavno. Kakovostna diskusija pomeni, da se iz izhodišcno osnovnih vprašanj razvije po­globljena, vecplastna izmenjava mnenj z mocnim intelektualnim nabojem. Še posebej ucinkovito je, ce se na diskusijo pripravijo in jo vodijo ucenci. Razlicne ravni znanja in kompetenc Pri uporabi predstavljenih virov, oblik in metod dela je kljucno, katere dele miselnih hierarhicnih ravni ti naslavljajo. To je neposredno povezano z vešcinami, ki jih bomo posredovali ucencem. Z drugimi besedami – ali bomo vzgajali bodoce ka­dre s faktografskim znanjem in z osnovnimi spo­sobnostmi kriticnega razmišljanja ali pa najvišje rangirane potenciale, ki bodo sposobni celovito in kriticno uporabljati pridobljeno znanje ter ga na kreativen nacin tudi uporabiti. Šolski sistem žal le redko naslavlja višje ravni Bloomove piramide. Še posebejjebilotoizrazitovcasu covidnegašola­njanadaljavo,saj so se tedaj praviloma naslavljale spodnje ravni omenjene piramide. Tako so npr. v tistem casu v osnovnih in srednjih šolah inovacij-ski projekti vecinoma zamrli. Bloomova taksonomija Okvir, ki ga je oblikoval Bloom, predstavlja po­skus razvršcanja ucnih stopenj. V osnovi je bil sestavljen iz šestih glavnih kategorij. Kategorije znanja so predstavljene kot »spretnosti in spo­sobnosti«, pri cemer se razume, da je znanje nu-jen pogoj za uresnicevanje teh spretnosti in spo­sobnosti v praksi. V nadaljevanju predstavljamo modi.cirano taksonomijo, ki na vrh piramide po­stavlja ustvarjalnost. Klasicen ucni nacrt, ki preko uciteljeve razlage linearno podaja posamezne dele ucne snovi, pri­naša urejenost, red in sistematicnost. Mnogi me-nijo, da so z njegovo uporabo »na varni strani«. Obenem pa neredko vodi v enosmerno komuni­kacijo, v predavanje ex cathedra, prinese premalo spontanosti, vkljucevanja mnenj ucencev, njiho­vega razmišljanja, proaktivnosti in ustvarjalno­sti, da o konkretnih inovacijskih rezultatih niti ne govorimo. Skozi Bloomovo optiko lahko re­cemo, da naslavlja predvsem spodnji dve ravni. Višjih se obcasno le delno dotakne. Bloomova ta­ksonomija je osredotocena predvsem na ucitelja in ne na ucenca. Novejše raziskave namrec kažejo na to, da vse te ravni razmišljanja potekajo simul­tano v razlicnih delih možganov. Možgani ne de­lujejo tako, da si ogledajo problem in se odlocijo, da bodo za njegovo reševanje potrebovali samo t. i. nižje ravni piramide oz. razmišljanja (pomnje­nje, razumevanje, uporaba). V našem prispevku govorimo predvsem o ravneh, ki jih naslavljajo doloceni pedagoški pristopi – ti so pogosto parci­alni in usmerjeni le v dolocene ravni piramide. Primeri izvedbe proaktivnih oblik poucevanja na slovenskih poklicnih in visokih šolah Na Fakulteti za management Univerze na Primor­skem ter v Biotehniškem izobraževalnem cen­tru Ljubljana smo med letoma 2021 in 2023 v okviru dveh eu-projektov Erasmus+ (i-then1 in VetWork2) pilotno izvajali razlicne proaktivne in inovativne oblike poucevanja, ki jih v nadaljeva­nju na kratko predstavljamo. Obrnjena ucilnica Na Fakulteti za management smo v okviru pro-jekta i-then pilotno izvedli metodo obrnjene ucilnice3 pri podiplomskem predmetu Manage­ment pametnih tehnologij, ki smo ga v študij­skem letu 2021/2022 sploh prvic izvajali. Obseg 1i-then je projekt strateškega partnerstva Erasmus+, ki vkljucuje mednarodne ustanove terciarnega poklic­nega izobraževanja in usposabljanja ter univerze, ki sodelujejo pri razvoju skupnih mednarodnih predme­tov na podrocju poslovnega managementa in trženja. Glavni cilj je vzpostaviti strateško ter strukturirano so-delovanje med evropskimi in neevropskimi univerzami ter šolami, ki zagotavljajo tehniško visokošolsko izo­braževanje, in tako ustvariti mrežo za razvoj skupnih mednarodnih predmetov. 2VetWork je projekt, ki poteka v sklopu programa Era­smus+ ka2, Strateška partnerstva. Cilj projekta je raz­viti nov model, ki je namenjen usposabljanju ucite­ljev s poudarkom na poklicnem izobraževanju (Térin­ger 2020, 2; Vetwork b. l.). Temelji na inovativnih me-todah poucevanja, pri tem pa je pomembno vkljuceva­nje digitalnih orodij z namenom uporabe tehnologije pri pouku. 3Obrnjena ucilnica (angl. .ipped classroom)jepristop k ucenju, ki je bolj osredotocen na ucence, pri cemer ti pred poukom prejmejo gradivo za predavanja, med sa­mimpoukompaizvajajoaktivnejše inparticipativnejše dejavnosti. Ta pristop ucencem omogoca, da se o temah ucijo izven pouka, po svojem lastnem tempu, v razred pa pridejo informirani in bolje pripravljeni za sodelo­vanje v razpravah o doloceni temi ter svoje znanje upo­rabljajo preko aktivnega ucenja. Namen tega aktivnega ucenja v razredu je osredotociti se na vešcine na višji ravni, kot so ustvarjanje, analiziranje in vrednotenje. Koncept obrnjene ucilnice se lahko izvaja na vseh sto­pnjah študija. predmeta je bil 32 ur, sodelovalo je 12 študentov, družbi kljucne kompetence in ne le faktografsko predvsem tujih. znanje. Izvedbametodeobrnjeneucilnice je vkljuce­vala naslednje elemente: Rezultati • Študijski prirocnik je predstavljal sistema-ticno osnovo za študij vsebin. Namen je bil predstaviti doloceno poglavje omenjene knji­ge, ki se nanaša na vsebino predmeta, in ga obdelati z vprašanji za ponavljanje ter vo­deno diskusijo v razredu. • Seminar. Namen seminarja je bil celovito predstaviti nekatere teme, povezane z vse­bino predmeta. Pomembno je bilo, da so štu­denti jasno vkljucili svoje mnenje oz. kriticni razmislek o predstavljenih vsebinah. • Projekt. Cilj prakticnega dela je bil uporabiti znanje na prakticen, kreativen nacin in s po­mocjo pametnih tehnologij rešiti konkreten izziv. • Clanki/poglavja. Udeleženci so prispevek pre­brali, o njem razpravljali ter vsebino pove­zali z dogajanji v gospodarstvu in družbi – tako v Sloveniji kot v svetu. Obenem smo tu ucinkovito uporabili t. i. igro vlog, kjer so se študenti postavili v vlogo razvojnikov, upo­rabnikov in managerjev. • Videoposnetki/radijske oddaje. To je podoben pristop kot pri elementu clanki/poglavja. Kljub temu pa je med pisnimi in video-/av­diovsebinami razlika v nacinu ter obsegu predstavitve vsebin. Zato je pomembno, da znajo študenti iz obeh medijev izlušciti kljuc­ne informacije. • Vabljeno predavanje. Gost iz prakse je pred­stavil svoje podrocje. Pri tem je bila še pose-bej pomembna aktivna diskusija, ki se iz šol­skega okolja razširi v družbo oz. gospodar­stvo. Trebajetudi omeniti, da sepredmet ni za­kljucil s klasicnim izpitom, ki praviloma in v naj­vecji meri ocenjuje pridobljeno znanje. Uporabili smo t. i. na dokazih osnovan izpit (angl. evidence-based exam), ki se že rutinsko uporablja npr. v svetovni avtomobilski industriji in delno v mno­gih izobraževalnih ustanovah. Ocena je vkljuce­vala oceno posameznih študentovih izdelkov – tako pisnih kot predstavitve in aktivnega sode­lovanja. Menimo, da s takim nacinom bistveno celoviteje ocenimo študenta, predvsem pa lahko ocenimo pridobljene kompetence in ne le prido­bljenega znanja. Kot pa je bilo jasno predstavljeno že v uvodu, so za mlade oz. njihovo uveljavitev v Ocenjujemo, tudi na podlagi mnenj udeležencev, da je šlo za zelo uspešno uporabo obrnjene ucil-nice. Tak pristop zahteva vec priprav, ki so/naj bodo s strani predavatelja drugacne, prav tako pa bistveno vecjo angažiranost udeležencev. Po-membno je tudi ocenjevanje, saj je omenjeni pri-stop dodatno spodbudil sprotno, aktivno, kre­ativno in angažirano delo. Še posebej nas je ve­selilo, da je bila prisotnost na predavanjih skoraj 100-odstotna in da so imeli študenti praviloma tudi prižgane kamere. Izbrani odzivi študentov Kakšna je po tej metodologiji glavna razlika med razredi in tradicionalnimi razredi? • No . . . Moral sem biti proaktiven in veliko is-kati sam, toda na ta nacin sem se naucil vec, za razliko od tradicionalnih razredov, kjer si le pasivni poslušalec. • Gledenamojeizkušnjeme jeta metodolo­gija spodbudila k iskanju informacij, zato sem se naucil vec, razumel in si tudi vec za­pomnil kot pri tradicionalnih urah. Ce bi lahko izbirali, kaj bi raje: da bi se vrnili k tradicionalnemu pouku ali nadaljevali s to meto­dologijo? • Zagotovo bi izbral to metodologijo, saj mi je pomagala bolje razumeti, se nauciti in si za­pomniti lekcije kot pa tradicionalni razred. • Zagotovo bi se odlocila za to metodologijo, saj mi tak nacin ucenja bolj ustreza. Poslovna igra in sestavljanka Na Fakulteti za management smo v okviru pro-jekta i-then poleg metode obrnjene ucilnice pi-lotno pri dodiplomskem predmetu Management ustvarjalnosti in inoviranja (2. letnik, skupaj 35 ur, slovenski in tuji študenti, študijsko leto 2021/ 2022) izvedli še dve poucevalni metodologiji, in si­cer poslovno igro (angl. business game challenge)4 4Poslovna igra je tekmovanje, na katerem ekipe študen­tov tekmujejo v razvoju rešitve, ki sledi izzivu, ki ga po­stavi podjetje iz svoje panoge. Podjetja predlagajo pri-mere, ki morajo upoštevati speci.cne kriterije, kot npr. da morajo biti znotraj referencnega podrocja predme­tov, da morajo predstavljati resnicno težavo, s katero se podjetje sooca, da morajo biti primerni za faze pro-jekta ipd. Ekipe ucencev/študentov pripravijo projekt, . . . . .. . .. .. .. .. . . . . .. Slika 1 Rezultati testa na zacetku predmeta (pred uporabo obeh metodologij; povprecje 4,75, srednja vrednost 4) ter sestavljanko (angl. jigsaw classroom).5 Na za-cetku izvedbe predmeta so študenti individualno rešili kratek test, ki je vseboval deset vprašanj za­prtega tipa z enim možnim odgovorom s podrocja ustvarjalnosti in inoviranja. 51 študentov je rešilo test in povprecno število doseženih tock je bilo 4,75 od 10 možnih (modus je bil 4 tocke). Po tem zacetnem testu smo v okviru vec srecanj na vajah uporabili obe poucevalni metodologiji, s katerima smo želeli izboljšati kompetence študentov na po­drocju ustvarjalnosti in inoviranja. Pri metodologiji poslovne igre je na eni izmed prvih vaj predstavnik izbranega podjetja ter di­plomant fm študentom predstavil dva izziva, ki sta se nanašala na poslovanje tega podjetja in zahtevala inovativne rešitve/pristope. Študenti ki poteka v vec fazah. Študenti se hkrati usposabljajo na podrocju trdih in mehkih vešcin. Vkljucena je strategija iger, ki med ekipami študentov ustvarja tekmovalnost. Igra vkljucuje obcasne kontrolne tocke, na katerih se ocenjuje napredek projektov in posodablja razvrstitev ekip. V zadnjem koraku ekipe s ciljem prodati svojo re-šitev svoj celoten projekt predstavijo žiriji, ki jo sesta­vljajo predstavniki podjetja in moderatorji. Zmagovalci tekmovanja so nagrajeni. 5Medsebojno poucevanje po sistemu sestavljanke je me-toda, pri kateri študentje pri ucenju sodelujejo v majh­nih skupinah in prevzemajo odgovornost za pouceva­nje naucenih konceptov drugih vrstnikov v razredu. To je uporabno orodje za ustvarjanje interaktivnejšega in sodelovalnejšega ucnega okolja za študente, hkrati pa jih pripravlja na vecjo prilagodljivost izzivom hitro raz­vijajocega se trga. Sestavljanka je v tem pogledu lahko koristna, saj je zasnovana tako, da sodelujoci v ucnem procesu drug drugemu nalagajo odgovornost. Zagota­vlja sodelovalno, a hkrati avtonomno ucno okolje, ki študente spodbuja k razvijanju razlicnih spretnosti, ki jih cenijo delodajalci, saj vadijo iskanje ravnovesja med skupinsko soodvisnostjo in individualno odgovorno­stjo (Ye idr. 2020). . . . . . . .. .. . .. .. .. . Slika 2 Rezultati testa na koncu predmeta (po uporabi obeh metodologij; povprecje 5,97, srednja vrednost 6) so nato pri naslednjih vajah spoznali nekatere izbrane metode ustvarjalnega razmišljanja (npr. možgansko nevihto, diagram Ishikawa ipd.) ter jih uporabili za reševanje teh dveh izzivov. Na zadnjih vajah so študenti predstavniku podjetja predstavili svoje rešitve in zanje vecinoma prejeli velike pohvale. Podjetje je študente pogostilo s svojoznacilnopijacokombuco. Metodologijo sestavljanke smo izvedli v okvi­ru ene same vaje, pri kateri so študenti aktivno prevzeli vlogo ucitelja in drug drugega izobraže­vali o razlicnih vidikih t. i. družbenih inovacij. Na koncu te vaje so študenti ponovno opravili test (individualno), ki je vseboval enakih deset vpra­šanj kot zacetni test na zacetku predmeta. 37 štu­dentov je rešilo ta koncni test in povprecno šte­vilo doseženih tock je bilo 5,97 (modus je bil 7 tock), s cimer smo želeli ugotoviti ucinek obeh uporabljenih metodologij oz. napredek pri zna­nju s podrocja ustvarjalnosti in inoviranja, ki sta ga prinesli. Da bi pridobili nekoliko poglobljenejše povra­tne informacije študentov o njihovih ocenah in vtisih glede obeh uporabljenih metodologij, smo z izbranimi študenti opravili tudi štiri kratke inter-vjuje, v katerih so izpostavili smiselnost uporabe takšnih metod ter izrazili željo, da bi se pri peda­goškem delu na fakulteti uporabljalo vec takšnih pristopov. Druge proaktivneoblikes podporo digitalnih orodij Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljublja­na je v okviru projekta VetWork v šolskem letu 2022/2023 deset uciteljev pri svojem pouku pilo­tno uporabilo razlicne proaktivne pedagoške pri-stope,6 med katerimi je prevladovala metoda obr­ 6Ostale metode so bile še igri.kacija, problemsko uce­nje, ucenje, ki temelji na poizvedovanju in raziskova- njene ucilnice. Kot podporo in dopolnilo so ucite­lji uporabljali tudi mnoga digitalna orodja za po-ucevanje, utrjevanje snovi in ocenjevanje, kot so npr. Moodle, h5p, Kahoot, ms Teams, Mentime­ter idr. Ucitelji so bili v splošnem z izvedenimi ino­vativnimi pristopi zadovoljni. Posebna projektna platforma, Digitalna kartica z meniji,7 na kateri so prosto dostopni mnoge inovativne poucevalne metode ter digitalna orodja, jih je spodbudila k uporabi razlicnih metod in orodij pri delu v ucil­nicah. Ucitelji soglasno ocenjujejo, da so digitalni materiali koristni za aktiviranje ucencev, za ohra­njanje njihove pozornosti ter za ponazarjanje pri­merov, kar jim pomaga pri pomnjenju. Z uporabo teh metod in orodij so ucitelji pridobili nova zna­nja, razširili svoja obzorja, delili izkušnje in se prav tako kaj naucili o sebi. 90 . ucencev, ki so izpolnili vprašalnik o zado­voljstvu z uporabljenimi proaktivnimi metodami in orodji, je izrazilo željo, da bi bili radi deležni še vec takšnih ucnih ur, kot so bile izvedene v pro-jektu VetWork. Približno tri cetrtine ucencev je izjavilo, da so digitalni materiali ucne ure nare­dili interaktivnjše in zanimivejše, kar jih je spod­budilo k pozornejšemu ucenju. Drugi so povedali, da so zaradi dodatnih materialov snov lažje ra­zumeli oz. da so lahko za boljše razumevanje po­stavljali dodatna vprašanja (Biotehniški izobraže­valni center Ljubljana 2023). Kljucne ugotovitve Pri vpeljevanju inovativnih in proaktivnih peda­goških pristopov je kljucno vprašanje, kako lahko izobraževalni proces prilagodimo tako, da bodo šolajoci se pridobili znanja, kompetence oz. ve-šcine, ki jih sodobna družba potrebuje. Pilotna izvedba takšnih pristopov v slovenskih šolah v splošnem kaže na smiselnost in ucinkovitost nji-hove uporabe pa tudi pricakovani rezultati (vecja motivacija ucencev, vecja pozornost, boljše uce­nje in pomnjenje, usvajanje vecjega nabora kom­petenc, ki so pomembne za sodobne delodajalce, ipd.) so v splošnem uresniceni – to posledicno po­meni, da bi bilo uporabo takšnih metod in (digi-talnih) orodij smiselno razširiti na vec slovenskih šol oz. izobraževalnih programov. Pri tem pa ne smemo zanemariti potencialnih izzivov pri vpe­ljevanju teh pristopov, kot so npr. tehnicne težave (nedelovanje racunalniških programov in strojne nju, možganska nevihta, multilateralna komunikacija, demonstracija idr. 7http://dmc.prompt.hu/sl. opreme, kar ucence demotivira), psihološke te­žave (nekateri ucenci so apriori nemotivirani in jih tudi proaktivni pedagoški pristopi ne motivi­rajo), kulturni izzivi (nekateri ucenci so že tako navajeni in vešci digitalnih orodij, da jim sodobni inovativni pristopi ne predstavljajo nobene no-vosti in se posledicno še vedno dolgocasijo). Za­kljucimo torej lahko, da potencialne koristi pro-aktivnih in inovativnih pedagoških pristopov v splošnem presegajo pricakovane (zacetne) izzive ter težave, zatorej predlagamo nadaljnjo uporabo in razširitev teh pristopov v slovenskih šolah. Literatura Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. 2023. »Digi­tal Classes for vet: Institutional Report.« Interno projektno gradivo. cedefop. 2019. The Changing Nature and Role of Voca­tional Education and Training in Europe. Volume 7: vet fromaLifelongLearningPerspective;Continuing vet Concepts, Providers and Participants in Europe 1995–2015. Cedefop Research Paper št. 74. Luksem-burg: Publications O.ce of the European Union. European Commission. 2019. Education and Training Monitor 2019: Slovenia. Luksemburg: Publications O.ce of the European Union. oecd. 2019. »oecd Future of Education and Skills 2030: Conceptual Learning Framework.« Concept Note. https://www.oecd.org/education/2030 -project/teaching-and-learning/learning/skills /Skills_for_2030.pdf Téringer, A. 2020. »vetwork – Digital Culture for the 21st Century Vocational Education: Project De­scription.« Interna projektna dokumentacija. Vetwork. B. l. »About the Project.« https://vetwork .prompt.hu/. World Economic Forum. 2020. The future of Jobs Report 2020. Ženeva: World Economic Forum. Ye,C., H. Lee, C. Cavazos, J. Katrichis inA.Wei Hao. 2020. »Peer Teaching in Digital Marketing Courses: AConceptualFramework.« Marketing Education Re­view 31 (2): 169–174. Kaja Ruzzier Gimnazija Vic kaja.ruzzier@gmail.com Odnos mladih do kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov Eno izmed pomembnejših inovacij zadnjega desetletja predstavljajo krip­tovalute. Osnovna tehnologija, na kateri temeljijo kriptovalute, je teh­nologija veriženja podatkovnih blokov. Kriptovalute so popularne tudi med mladimi. Ker v slovenskem okviru tovrstne raziskave nismo zasle­dili, smo jo izvedli med mladimi starosti od 16 do 19 let. V vzorec smo za­jeli 214 dijakov treh slovenskih gimnazij. Rezultati raziskave nakazujejo, da mladi poznajo kriptovalute, manj pa tehnologijo veriženja podatkov­nih blokov. Najprepoznavnejša kriptovaluta med mladimi je bitcoin. Za kriptovalute so v vecini prvic slišali na družbenih omrežjih. Na preuceva­nem vzorcu je v kritovalute že investiralo 14 . mladih. Delež investicij in naklonjenost obema novostma sta vecja pri fantih. Kljucne besede: kriptovalute, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, mladi, investiranje, anketa Young People’s Attitudes towards Cryptocurrencies and Blockchain Technology One of the most important innovations of the last decade is cryptocur­rencies. The basic technology on which cryptocurrencies are based is the blockchain. Cryptocurrencies are also very popular among young people. Since we did not .nd any kind of this study in Slovenia, we conducted a survey among young students aged 16–19. The sample consists of 214 stu­dents. The results of research suggest that the majority of young people are familiar with cryptocurrencies, but less familiar with blockchain tech­nology. The most recognized cryptocurrency is Bitcoin. Most students hear about cryptocurrencies on social networks. 14. of the sample have already invested in cryptocurrencies. The percentage of investment and a.ection for both novelties is higher among boys than girls. Keywords: cryptocurrencies, blockchain technology, young people, in­vestment, survey https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.23-30 Uvod Ljudje že stoletja zaupajo bankam, zato jim je težko predstavljivo, da bi lahko obstajala gospo­darstva brez centralnih bank in regulativnih or-ganov. Poskus tega so kriptovalute. Delujejo na osnovi tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Ker ta omogoca hitro, decentralizirano hranjenje in prenos podatkov, ki so lahko preverljivi, neka­teri menijo, da je to tehnologija prihodnosti. Prav tako so doloceni mnenja, da bodo kriptovalute v prihodnosti postale vsaj eno izmed placilnih sred­stev oz. edino placilno sredstvo. V zadnjem casu se je zelo povecalo zanimanje za kriptovalute in s tem tudi vlaganje v njih. Po statisticnih podat­kih ima v letu 2023 4,2 . ljudi na svetu eno ali vec kriptovalut (»Global Crypto Adoption« 2023). Kriptovaute niso popularne zgolj med starejšo generacijo, temvec tudi med mladimi. V svetov­nem okviru je bilo v zadnjem casu narejenih že kar nekaj raziskav, ki so preucevale odnos mladih do kriptovalut (Yli-Huumo idr. 2016; Pricillia idr. 2023; Jora in Nandal 2020; Adnan idr. 2022; Ve­trichelvi in Priya 2022; Alaeddin in Altounjy 2018; Król in Zdonek 2023; Gagarina idr. 2019; Otamu­ratov 2023). Ugotovili so, da v kriptovalute vlaga vec fantov kot deklet, vec deklet pa ima namen vlagati vanje v prihodnosti (Jora in Nandal 2020). Najvecji zadržek do vlaganja pri mladih je pove-zan s kriminalom na platformah (Gagarina idr. 2019). Ker po nam znanih podatkih še ni bilo na­rejene raziskave na temo odnosa mladih do krip­tovalut v Sloveniji, smo se odlocili, da bomo po­drocje podrobneje raziskali. Raziskati želimo, ko­liko mladih pozna kriptovalute in kakšen odnos imajo do njih. Zanimalo nas bo tudi, koliko jih je že imelo ali ima kriptovalute ter kaj menijo o pri­hodnosti le-teh. V empiricnem delu clanka bomo izvedli anketo med dijaki treh slovenskih gimna­zij. Cilj pricujocega clanka je preuciti poznavanje kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov med mladimi v Sloveniji ter njihov odnos do obeh novosti in analizirati, ali okolje, v kate-rem živijo (starši, prijatelji, sošolci, šola), vpliva na njihov pogled ter odlocitve pri vlaganju v krip­tovalute. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in kriptovalute Tehnologija veriženja podatkovnih blokov Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain technology)je tehnologija, kiomogoca decentralizirano hranjenje in prenos podatkov s pomocjo verige blokov. Vsi podatki so šifrirani in varno shranjeni v celicah oz. blokih. V nasprotju s tipicnim omrežjem, kjer so vsi podatki shranjeni v podatkovnih bazah na strežniku, tehnologija ve­riženja podatkovnih blokov svoje podatke shrani na racunalniku oz. napravi uporabnika. Uporab­nikmorazadostopdonje na svojonapravo name-stiti vozlišce, ki je kopija celotne tehnologije veri­ženja podatkovnih blokov (Yli-Huumo idr. 2016; Ratna IDR. 2022; Ramšak 2018). Prvi zapisi in ideje o tehnologiji veriženja po­datkovnih blokov segajo v leto 1991, a je trajalo nekaj casa do prvih realizacij. Revolucija te tehno­logije se je zacela leta 2008, z objavo dokumenta še vedno neznanega avtorja pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. V dokumentu je opisal prvi primer transakcijskega sistema peer-to-peer, ki bi omogocal placevanje brez posrednikov, bank. Do-kument je imel naslov »Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System«. Beseda blockchain še ni bila uporabljena, bili sta samo posamezni besedi, torej block in chain (Bohr in Bashir 2014; Ramšak 2018). Prvi poskus tehnologije veriženja podatkov­nih blokov z imenom »blockchain 1.0« je bil prva zasnova kriptovalutnih sistemov in namenjen predvsem overjanju transakcij med uporabniki bitcoina ter je imel omejene zmožnosti. Osredo-tocen je bil na razvoj kriptovalut. Leta 2014 se je pojavil t. i. »blockchain 2.0«, ki ga je predsta­vil Ethereum. Namen je bil ustvarjanje aplikacij in podatkovnih baz s pomocjo pametnih pogodb (angl. smart contracts). Njegova najvecja prednost je v tem, da služi kot platforma za razvijanje de­centraliziranih aplikacij in poleg že obstojecih tudi novih sistemov tehnologij veriženj podat­kovnih blokov. Stopnja »blockchain 3.0« se na­naša na tehnologije, ki tehnologijo veriženja po­datkovnih blokov uporabljajo za izdelavo oz. pre­novo sistemov v .nancnem, javnem ter vladnem sektorju. Verigam želi omogociti medsebojno in-terakcijo. Trenutna stopnja, »blockchain 4.0«, si prizadeva, da bi bila veriga podatkovnih blokov koncno uporabljena v poslovnih okoljih za ustvar­janje in delovanje aplikacij, s cimer bi bila tehno­logija popolnoma uveljavljena (Caroline 2022). Kriptovalute Kriptovalute so digitalne ali virtualne valute, ki temeljijo na kriptografskih postopkih za potr­ditev transakcij. Ne nadzorujejo se s strani cen­tralne banke in se uporabljajo za transakcije peer-to-peer (Adnan idr. 2022). Prva kriptovaluta je bil bitcoin, ki je bil ustvarjen leta 2009. Narejen je bil kot poskus valute za transakcije peer-to-peer. Kot prva delujoca kriptovaluta je danes bitcoin verjetno najpopularnejši digitalni denar, ceprav ima zaradi svoje zacetne zasnove nekaj težav. Ve­liko težavo predstavlja omrežje, ki ne more tako hitro predelati toliko transakcij, kot bi bilo treba. Prva transakcija z bitconom je bila izvedena leta 2010, in sicer je šlo za placilo za dve pici. Cena pic je bila 10 tisoc bitcoinov, kar bi bilo danes vredno približno 220 milijonov evrov (Adnan idr. 2022). Kriptovalute se z vsakim dnem bolj razvijajo, veca se tudi njihovo število. Danes poznamo že skoraj 23 tisoc kriptovalut. Poleg najbolj znanih, ethere­uma in bitcoina, poznamo še druge, kot so npr. dogecoin, litecoin, dash, cardano, uniswap, te­ther, polygon, bnb, xrp. Vrednost globalnega kriptotrga je bila na dan 23. 2. 2023 1,10 bilijona ameriških dolarjev. Naj­višja vrednost je segla skoraj do treh bilijonov ameriških dolarjev. Kriptovalute se v nekaterih državah uveljavljajo kot zakonito placilno sred­stvo. Prva država, ki je to uzakonila, je bila El Sal­vador v letu 2021. Poleg nje se kriptovalute kot zakonito placilno sredstvo uporabljajo še v Cen­tralnoafriški republiki. Predvidene naslednje dr­žave, ki bodo uvedle kriptovalute kot zakonito placilno sredstvo, so Paragvaj, Venezuela, Angu­illa in Ukrajina (Coinmarket 2023). Decentralizirana omrežja kriptovalut morajo poskrbeti, da nihcene moreistegadenarja pora­biti veckrat. Da to dosežejo, uporabljajo t. i. me-hanizme soglasja (angl. consensus mechanisms). Ti poskrbijo za preverjanje transakcij, dodajanje transakcij v tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in ustvarjanje novih žetonov. Najbolj uve­ljavljena med njimi sta dokaz o delu (angl. proof of work) in dokaz o vložku (angl. proof of stake). Ether je druga najpogostejša kriptovaluta, ki deluje na osnovi platforme Ethereum. Gre za plat-formo, ki uporablja pametne pogodbe za izvaja­nje skript in deluje na tehnologiji veriženja podat­kovnih blokov. Poleg tega, da služi kot digitalni denar, se ether uporablja tudi za placevanje racu­nalniških storitev s tehnologijo Ethereum (Ram­šak 2018). Kriptovalute v prihodnosti V prihodnosti bi lahko kriptovalute uporabljali za placevanje izdelkov in storitev v spletnih ter .zicnih trgovinah, dvigovanje in polaganje de­narja brez posrednikov, placevanje davkov in dru­gihjavnihnalog. Zaradivsehmožnosti uporabe v prihodnosti nekateri tehnologijo veriženja podat­kovnih blokov enacijo kar s tehnologijo prihodno­sti. Kljub temu se moramo zavedati, da so kripto­valute še vedno zgolj v fazi razvoja in preizkuša­nja (Collins 2022). Seveda pa je skupaj z narašca­njem njihove popularnosti prišlo do vedno vecje nevarnosti in tveganja, povezanih z nepredvidlji­vostjo njihove prodaje in nakupa ter lastništva. Sprememb, ki jih bodo prinesle kriptovalute, se zavedajo tudi banke. Evropska centralna banka je že napovedala uvedbo digitalnega evra. Tudi druge banke in inštitucije razmišljajo o uvedbi centralnobancne digitalne valute (angl. Central Bank Digital Currency – cbcd). Podrobneje pre-ucujejo njeno rabo v prihodnosti in raziskujejo njene prednosti in slabosti. Odnos mladih do kriptovalut Število vlagateljev v kriptovalute se je v zadnjem obdobju zelo povecalo. Trenutno ima 4,2 . ljudi v lasti eno ali vec kriptovalut. Po navedbah spletne strani Triple-A (»Global Crypto Adoption« b. l.) ima v letu 2023 kriptovalute 63 . moških in 37 . žensk. Vecina vlagateljev (72 .) je mlajših od 34 let. Najvec jih prihaja iz Združenih držav Ame-rike, sledijo pa jim vlagatelji iz Indije in Pakistana. Povecalo se je tudi število vlaganj med mladimi. Po nam dostopnih podatkih raziskave o vlaganju v kriptovalute in odnosu mladih do njih v Slove­niji še ni bilo. V tujini je bilo na temo mladih in njihovega od­nosa do kriptovalut narejenih nekaj raziskav (Yli-Huumo idr. 2016; Pricillia idr. 2023; Jora in Nan-dal 2020; Adnan idr., 2022; Vetrichelvi in Priya 2022; Alaeddin in Altounjy 2018; Król in Zdonek 2023; Gagarina idr. 2019; Otamuratov 2023). Po podatkih indonezijske borzne hiše se je v letu 2018 najbolj povecalo število vlagateljev, starih od 18 do 25 let. Bohr in Basooda Bashir (2014) sta ugotovila, da je povprecna starost vlagateljev v njuni raziskavi od 22 do 30 let in da slednji pred­stavljajo kar 46,7 . vseh vlagateljev. Govorimo to-rej o generaciji Z, ki je bila rojena med letoma 1990 in 2010. Vecina v vzorcu analiziranih vlagateljev (61,37 .) je moških (Alaeddin in Altounjy 2018; Pricillia idr. 2023). Raziskava Jore in Nandala (2020), narejena na 55 nakljucnih študentih v letu 2020, je pokazala, da ima kripovalute v lasti vec fantov kot deklet, v prihodnosti pa ima namen vanje investirati vec deklet. Najpogosteje kupljena kriptovaluta med fanti in dekleti je bitcoin. Fantje si želijo imeti vec razlicnih kriptovalut kot dekelta. Vecino fantov in deklet vlaga, ker si želijo investirati. Vec deklet kot fantov kriptovalute dojema kot igre na sreco. Dekleta s trgovanjem in z vlaganjem v kriptova-lute zacnejo v povprecju kasneje kot fantje. Prav tako vec fantov kot deklet povecuje vrednost svo­jih kriptovalut. Vecina fantov trguje vsak dan ali redno, medtem ko vecina deklet trguje redno ali pa sploh ne (Jora in Nandal 2020). Po raziskavi Gagarine idr. (2019) je najvecji za­držekpri mladih,kisiželijovlagati vkriptovalute, povezan s kriminalom na platformah. Raziskavo so izvedli med študenti v Moskvi v letu 2019. Ne-zaupanje v kriptovalute je pri mladih vecinoma posledica nezaupanja v ljudi. Vecina jih zacne vla­gati zaradi želje po .nancni svobodi in nezaupa­nja do družbenih institucij. Tisti, ki so jim bližji liberalni pogledi, kriptovalute dojemajo kot obe­tavnejše (Gagarina idr. 2019). Rezultati raziskave, narejene na 400 študentih v Kattankulathurju v Indiji, kažejo, da 24,6 . vprašanih ni pripravljeno sprejeti kriptovalut kot valut v vsakdanjem življe­nju. 50 . si jih približno predstavlja, kako bi lahko kriptovalute uporabljali v prihodnosti, ostali so lastniki kriptovalut in bi jih z veseljem uporabljali kot placilno sredstvo (Vetrichelvi in Priya 2022). Empiricni del Hipoteze Na podlagi pregledane literature postavljamo sle­dece hipoteze. 1. Vecina dijakov pozna kriptovalute. 2. Vecina dijakov ne pozna tehnologije veriže­nja podatkovnih blokov. 3. Tisti dijaki, ki so že investirali v kriptovalute, imajo do kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov pozitivnejši odnos. 4. Tisti dijaki, ki so že investirali v kriptovalute, bolj verjamejo v pomembnost kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov v prihodnosti kot tisti, ki v njih še niso inve­stirali. 5. Dijaki, ki so že investirali v kriptovalute, ži­vijo v kriptovalutam naklonjenem okolju. 6. Kriptovalutam so bolj naklonjeni fantje kot dekleta. Metodologija Podatke smo zbirali s pomocjo kvantitativne an-kete, izvedene med mladimi v Sloveniji. Izve­dli smo spletno anketo z aplikacijo 1ka. Anketa vkljucuje vecino vprašanj zaprtega tipa. Podatke bomo analizirali s pomocjo spps-a. Predstavili bomo frekvence, aritmeticne sredine in standar­dne odklone, t-teste med neodvisnimi vzorci ter linearno regresijo. Opis vzorca V anketi je sodelovalo 223 dijakov. Pri obdelavi podatkov smo uporabili tiste ankete, ki so jih di­jaki izpolnili v celoti. Koncni vzorec tako vklju-cuje 214 dijakov. V našem primeru gre za never-jetnostni vzorec. Med njimi je bilo 122 žensk, kar predstavlja 57 . vseh anketiranih, 88 moških, kar predstavlja 41 . anketirancev, ter trije, ki so se pri Preglednica 1 Opis vzorca Znacilnost Podkategorija Delež (.) Spol Moški .. Ženski .. Drugo . Starost ..–.. let .. ..–.. let .. Šola Gimnazija Vic .. Srednjašola zaoblik. infot.Ljubljana .. Gimnazija JožetaPlecnikaLjubljana .. Ucni uspeh Zadosten . Dober .. Prav dober .. Odlicen .. vprašanju o spolu opredelili kot drugo. Vecina an-ketiranih (159 oz. 74 .) je starih od 16 do 17 let, ostali (55 oz. 26 .) so stari od 18 do 19 let. Najvec, 60 ., jih obiskuje Gimnazijo Vic, 24 . jih obiskuje Gimnazijo Jožeta Plecnika Ljubljana, ostalih 16 . pa Srednjo šolo za oblikovanje in fotogra.jo Lju­bljana – gimnazijski program. Ucni uspeh anke­tirancev je v vecini prav dober (44 .) ali odlicen (36 .), 18 . anketirancev je dobrih. Predstavitev vzorca je v preglednici 1. Rezultati raziskave Poznavanje in prepoznavnost kriptovalut Poznavanje kriptovalut je bilo med dijaki veliko, saj je kar 98 . anketirancev zanje že slišalo. Na-sprotno je bilo poznavanje tehnologije veriženja podatkovnih blokov manjše, saj kar 53 . dijakov zanjo še nikoli ni slišalo. Najprepoznavnejša krip­tovaluta je bitcoin, ki ga je prepoznalo 99 . anke­tirancev. Sledita mu ether z 41-in dogecoin s 40­odstotno prepoznavnostjo. Najmanj prepoznana kriptovaluta je cardano s 7 .. Trije dijaki niso pre­poznali nobene kriptovalute. Vecina (50 .) anketirancev ni prepoznala no-bene izmed kriptomenjalnic. Najprepoznavnejša kriptomenjalnica je bila s 30-odstotno prepoznav­nostjo Binance, sledila sta ji Bitstamp (24 .) in CoinbaseExchange (15 .). Dejavniki in okolje Vecina (72 .) staršev oz. skrbnikov anketiranih dijakov ne vlaga v kriptovalute, nekaj (28 .) pa jih. 40 . anketirancev ima prijatelje, ki investirajo v kriptovalute. Le 21 . anketirancev je že spre­mljalo kakšno izobraževanje na temo kriptovalut. Vecina (42 .) je za kriptovalute prvic slišala na družbenih omrežjih, manj pa v medijih (22 .), od staršev oz. skrbnikov (19 .) in prijateljev (11 .). Najmanj jih je za kriptovalute prvic slišalo v šoli. Vecina (66 .) anketirancev ne ve, da bi kateri od njihovih sošolcev vlagal v kriptovalute; 27 . jih ve za nekaj sošolcev (1–3), 5 . za štiri do osem sošol­cev. Le en dijak meni, da v kriptovalute investira 9–15 sošolcev; prav tako eden meni, da ima 16 ali vec sošolcev, ki investirajo vanje, svoj lasten de­nar. Nakupno vedenje Dijaki najvec informacij o kriptovalutah prido­bivajo na družbenih omrežjih (54 .), sledijo jim mediji (32 .), prijatelji (27 .), starši oz. skrbniki (22 .) ter šola (4 .). Kar 35 . dijakov tema ne za­nima in ne išcejo podatkov o njej. Vecina (67 .) jih nikoli ne spremlja vrednosti kriptovalut, prav Preglednica 2 Trditve, ki ponazarjajo odnos dijakov do kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov Trditev (.) (.) (.) (.) Kriptovalute bodo v prihodnosti v vsakdanji rabi ... .. .,.. .,.. V šoli bi se morali vec pogovarjati o kriptovalutah ... .. .,.. .,.. Kriptovalute se uporabljajo za placevanje umorov, zlorabo otrok na crnem trgu, prepro- ... ... .,.. .,.. dajo ljudi in prepovedanih substanc Kriptovalute bodo v prihodnosti poleg denarja uradno placilno sredstvo ... .. .,.. .,.. Mislim, da je investiranje v kriptovalute dobra ideja ... .. .... .,.. Poznavanje podrocja kriptovalut je del .nancne pismenosti posameznika ... .. .,.. .,.. Investiranje v kriptovalute me zanima ... .. .,.. .,.. Vlaganje v kriptovalute dojemam kot spletne igre na sreco ... .. .,.. .,.. Imam namen investirati v kriptovalute ... .. .,.. .,.. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov se mi zdi tehnologija prihodnosti ... .. .,.. .,.. Vsebine o tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in kriptovalutah bi morale biti ... .. .,.. .,.. vkljucene v gimnazijski ucni nacrt Investiranje v kriptovalute se mi zdi jasno in razumljivo ... .. .,.. .,.. Vem, kako kriptovalute vplivajo na onesnaževanje okolja ... .. .,.. .,.. Investiranje v kriptovalute se mi zdi enostavno ... .. .,.. .,.. Mislim, da bodo kriptovalute v prihodnosti zamenjale navaden denar ... .. .,.. .,.. Ko bo možno, bi rad placeval s kriptovalutami ... .. .,.. .,.. Razumem, kako delujejo tehnologija veriženja podatkovnih blokov in druge tehnolo- ... .. .,.. .,.. gije, ki podpirajo kriptovalute S svojimi starši oz. skrbniki se pogovarjam o kriptovalutah ... .. .,.. .,.. S svojimi sošolci in prijatelji se pogovarjam o kriptovalutah ... .. .,.. .,.. Opombe Naslovi stolpcev: (1) število odgovorov, (2) število odgovorov »Ne vem«, (3) aritmeticna sredina, (4) standar­dni odklon. tako vecina (73 .) ne spremlja razvoja podrocja kriptovalut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Kriptovalute rudari le 4 . dijakov. V kriptovalute je že vlagalo 14 . dijakov, tre­nutno ima v njih naložen denar 12 . dijakov. Ve-cina (63 .) dijakov se v šoli pri pouku nikoli ne po­govarja o kriptovalutah, 35 . redko. Nobeden iz-med anketirancev se pri pouku o kriptovalutah in tehnologiji veriženja podatkovnih blokov ne po­govarja zelo pogosto ali pogosto. Prav tako se ve-cina (85 .) v šoli pri pouku ne pogovarja o tehno­logiji veriženja podatkovnih blokov, 14 . redko. Vecina (43 .) se s starši o kriptovalutah pogovarja redko, 37 . pa nikoli. Dijaki najvec vlagajo v bit­coin, ether in dogecoin. Vecina (64 .) jih je v krip­tovalute investiralo do 100 evrov. Pri vprašanju, zakaj investirajo in kje so dobili denar za investi­cijo, je bilo možnih vec odgovorov: najvec (48 .) jih je denar za investicijo dobilo iz naslova štu­dentskega oz. poletnega dela, 36 . ga je dobilo za darilo ob razlicnih priložnostih, 25 . iz naslova štipendije in prav tako 25 . od staršev. Med razlogi, zakaj investirajo vanje, jih vecina (68 .) navaja, da želijo ugotoviti, kako kriptova-lute delujejo. 40 . jih investira, ker verjamejo, da so kriptovalute dobra naložba, 24 . jih meni, da se s tem izognejo vplivu in.acije, 20 . pa zato, ker radi igrajo igre na sreco. Le 4 . jih investira, ker bi kriptovalute radi uporabili kot placilno sredstvo. Prav tako le 4 . dijakov vanje investira, da bi s tem hitro obogateli. Najvec (36 .) jih vrednost svojih investicij spremlja tedensko, 28 . letno, 12 . dnevno; le 4 . jih spremlja veckrat dnevno. Glede pogostosti trgovanja z njimi najvec dijakov (48 .) trguje na mesecni ravni. Odnos dijakov do kriptovalut V nadaljevanju smo dijake povprašali o njiho­vemu odnosu do obeh novosti. Pripravili smo 19 trditev, za katere smo jih poprosili, da izrazijo svoje strinjanje. Uporabili smo petstopenjsko le­stvico, kjer je 1 pomenilo, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, 5 pa, da se s trditvijo popolnoma strinjajo. Dodali smo še možnost odgovora »Ne vem«. Strinjanje dijakov s trditvami, ki smo jih upo- Preglednica 3 Trditve med dijaki, ki so že investirali v kriptovalute, in tistimi, ki niso Trditev (a) (b) (.) (.) (.) (.) (.) (.) Kriptovalute bodo v prihodnosti v vsakdanji rabi .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Investiranje v kriptovalute me zanima .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Imam namen investirati v kriptovalute .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Mislim, da je investiranje v kriptovalute dobra ideja .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Kriptovalute bodo v prihodnosti poleg denarja uradno placilno sredstvo .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Investiranje v kriptovalute se mi zdi jasno in razumljivo .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Investiranje v kriptovalute se mi zdi enostavno .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Ko bo možno, bi rad placeval s kriptovalutami .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... S svojimi sošolci in prijatelji se pogovarjam o kriptovalutah .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... S svojimi starši oz. skrbniki se pogovarjam o kriptovalutah .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Razumem, kako delujejo tehnologija veriženja podatkovnih blokov in .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... druge tehnologije, ki podpirajo kriptovalute Tehnologija veriženja podatkovnih blokov se mi zdi tehnologija priho- .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... dnosti Poznavanje podrocja kriptovalut je del .nancne pismenosti posame- .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... znika V šoli bi se morali vec pogovarjati o kriptovalutah .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Vsebine o tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in kriptovalutah bi .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... morale biti vkljucene v gimnazijski ucni nacrt Opombe Naslovi stolpcev: (a) kriptovalute so že imeli v lasti (n = 29), (b) kriptovalut še niso imeli v lasti (n = 185), (1) aritmeticna sredina, (2) standardni odklon, (3) t-test za neodvisna vzorca (predpostavka o enakosti varianc), (4) stopnja znacilnosti. Lestvica: 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam. Preglednica 4 Rezultati regresije za odvisnost investiranja v kriptovalute glede na okolje (investiranje prijateljev, staršev, sošolcev) Dejavnik (.) (.) (.) (.) Konstanta .,... ..,... .,... Prijatelji .,... .,... .,... .,... Starši .,... .,... .,... .,... Sošolci –.,... –.,... –.,... .,... Opombe Naslovi stolpcev: (1) aritmeticna sredina, (2) standardni odklon, (3) t-test za neodvisna vzorca (predpo­stavka o enakosti varianc), (4) stopnja znacilnosti. rabili za preverjanje odnosa do kriptovalut in teh­nologije veriženja podatkovnih blokov (pregle­dnica 2), je bilo relativno nizko. Kljub temu je bilo pet trditev, ki so bile ocenjene z oceno višje kot 3. Dijaki so se najbolj strinjali s tem, da bodo krip­tovalute v prihodnosti v vsakdanji rabi, temu pa je sledilo strinjanje s trditvijo, da bi se morali v šoli vec pogovarjati o kriptovalutah in tehnolo­giji veriženja podatkovnih blokov. Dijaki se bolj strinjajo kot ne strinjajo, da bodo kriptovalute v prihodnosti poleg denarja uradno placilno sred­stvo. Kot kažejo rezultati naše raziskave , dijaki ne vedo za tehnologijo veriženja podatkovnih blo­kov, dodatno pa se je izkazalo, da jim je le-ta ne­razumljiva. Ugotovili smo tudi, da se s svojimi starši oz. skrbniki, sošolci in prijatelji redko po­govarjajo o kriptovalutah in tehnologiji veriženja podatkovnih blokov. Kljub temu da so strinjanja dijakov zelo nizka, so standardni odkloni visoki, kar kaže na razlicna mnenja med dijaki. Dijaki, ki investirajo v kriptovalute (teh je bilo 29), se najbolj strinjajo s trditvijo, da jim investi­ranje pomaga povecati njihov dohodek (as = 3,35; so = 1,15). Nihanja vrednosti kriptovalut pa jih po njihovem mnenju v povprecju ne obremenjujejo (as = 2,54), ceprav so med njimi tudi takšni, ki jih ta nihanja obremenjujejo, na kar nakazuje zelo vi-sok standardni odklon (so = 1,38). Preverjanje hipotez Anketa med dijaki je pokazala, da so skoraj vsi (98 .) že slišali za kriptovalute, zato lahko prvo hipotezo potrdimo. Vecina (53 .) jih ne pozna Preglednica 5 Trditve dijakov in dijakinj Spremenljivka/anketiranci (a) (b) (.) (.) (.) (.) (.) (.) Investiranje v kriptovalute me zanima .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Imam namen investirati v kriptovalute .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Kriptovalute bodo v prihodnosti poleg denarja uradno placilno sredstvo .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Investiranje v kriptovalute se mi zdi jasno in razumljivo .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Investiranje v kriptovalute se mi zdi enostavno .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Ko bo možno, bi rad placeval s kriptovalutami .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. ..... Vem, kako kriptovalute vplivajo na onesnaževanje okolja .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... S svojimi sošolci in prijatelji se pogovarjam o kriptovalutah .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... S svojimi starši oz. skrbniki se pogovarjam o kriptovalutah .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... Razumem, kako delujejo tehnologija veriženja podatkovnih blokov in .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... druge tehnologije, ki podpirajo kriptovalute Poznavanje podrocja kriptovalut je del .nancne pismenosti posame- .,.. .,.. .,.. .,.. .,.. .,... znika Opombe Naslovi stolpcev: (a) fantje (n = 88), (b) dekleta (n = 122), (1) aritmeticna sredina, (2) standardni odklon, (3) t-test za neodvisna vzorca (predpostavka o enakosti varianc), (4) stopnja znacilnosti. Lestvica: 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam. tehnologije veriženja podatkovnih blokov, tako da lahko potrdimo tudi drugo hipotezo. Tretjo in cetrto hipotezo smo preverjali s t-testom med neodvisnima vzorcema, pri cemer smo imeli skupino dijakov, ki je že investirala v kriptovalute (skupina 1), ter skupino dijakov, ki do sedaj še niso investirali v kriptovalute (sku­pina 2). V preglednici 3 prikazujemo aritmeticne sredine ter t-teste zgolj za tiste trditve, kjer je prišlo do statisticno znacilnih razlik med preuce­vanima skupinama anketirancev. Pri preverjanju tretje in cetrte hipoteze smo ugotovili, da imajo dijaki, ki so že vlagali v kripto­valute, bistveno pozitivnejši odnos do kriptova­lut in tehnologije veriženja podatkovnih blokov ter bolj verjamejo v pomembnost kriptovalut in tehnologije veriženja blokov v prihodnosti. Stati­sticno znacilne razlike smo potrdili kar pri 16 (od 19) trditvah (preglednica 3), zato lahko tretjo in cetrto hipotezo potrdimo. Peto hipotezo preverjamo s pomocjo linearne regresije, pri cemer odvisno spremenljivko pred­stavlja investiranje dijakov v kriptovalute, ne­odvisne spremenljivke pa investiranje prijate­ljev, investiranje staršev ter poznavanje sošol­cev, za katere vedo, da so že investirali v krip­tovalute. Rezultati nakazujejo (preglednica 4), da na investiranje dijakov v kriptovalute statisticno znacilno vplivajo predvsem starši, ki tudi sami investirajo v njih. Na investicije pa ne vplivajo ostali prijatelji ter število sošolcev, ki vanje inve­stira. Peto hipotezo tako lahko samo delno potr­dimo. Šestohipotezosmo ponovno preverjalis t-testom med neodvisnima vzorcema, pri cemer smo imeli skupino dijakov (skupina 1) ter skupino dijakinj (skupina 2). V preglednici 5 prikazujemo aritmeticne sredine ter t-teste zgolj za tiste trdi­tve, kjer je prišlo do statisticno znacilnih razlik med dijaki in dijakinjami. Pri preverjanju šeste hipoteze smo ugotovili, da so fantje bolj naklonjeni kriptovalutam in teh­nologiji veriženja podatkovnih blokov kot de­kleta. Statisticno znacilne razlike smo potrdili pri 11 od 19 trditev (preglednica 5). Tako lahko tudi šesto hipotezo potrdimo. Diskusija in zakljucek V skladu z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je poznavanje kriptovalut med mladimi zelo ve­liko, saj je 98 . dijakov zanje že slišalo. Nasprotno je poznavanje tehnologije veriženja podatkovnih blokov veliko manjše, saj vec kot polovica dija­kov (53 .) še ni slišala za to tehnologijo. Najvec dijakov (99 .) je prepoznalo kriptovaluto bitcoin, njej pa sledita ether in dogecoin. Polovica dija­kov (50 .) ni prepoznala nobene kriptomenjal-nice, najvec (30 .) jih je prepoznalo kriptomenjal­nico Binance. Dijaki so za kriptovalute v vecini pr­vic slišali na družbenih omrežjih, tam tudi išcejo nadaljnje informacije o njih. V šoli pri pouku se redko pogovarjajo o tej temi. Dijaki se zavedajo, da bodo kriptovalute v pri­hodnosti predstavljale velik del naših življenj. 14 . jih je že investiralo v kriptovalute. Kot kljuc­ni razlog za svoje investiranje so navedli, da želijo ugotoviti, kako kriptovalute delujejo. Prav tako menijo, da so kriptovalute dobra naložba. Vecina je denar, ki so ga investirali, zaslužila s študent-skim ali poletnim delom. Okvirna investicija je privecinimanjšaod 100 evrov. Svoje investicije spremljajo tedensko, le-te pa jih niti obremenju­jejo niti ne obremenjujejo. V vecini so mnenja, da bi se morali o obeh novostih v šoli pri pouku pogovarjati vec. Investiranju v kriptovalute, kriptovalutam na­sploh ter tehnologiji veriženja podatkovnih blo­kov so bolj naklonjeni fantje kot dekleta. Inve­stiranje se jim zdi enostavnejše, jasnejše in razu­mljivejše. Na investiranje dijakov in njihov odnos do kriptovalut ter tehnologije veriženja podat­kovnih blokov izmed vseh preucevanih dejavni­kov okolja najbolj vpliva investiranje staršev oz. skrbnikov v kriptovalute. Statisticno znacilnega pomena pa nismo potrdili pri vplivu investiranja njihovih prijateljev ter poznavanja števila sošol­cev, ki investirajo v kriptovalute. Literatura Adnan, M., R. Kumari in J. Singh Negi. 2022. »Adoption of Cryptocurrency, A Novel Entrant to Asset Class: Measuring the Perception of Millennials.« Interna­tional Journal of Management 13 (6): 41–51. Alaeddin, O., in R. Altounjy. 2018. »Trust, Technology Awareness and Satisfaction E.ect into the Inten­tion to Use Cryptocurrency among Generation Z in Malaysia.« International Journal of Engineering & Te­chnology 7(4.29): 8–10. Bohr, J., in M. Bashir. 2014. »Who Uses Bitcoin? An Exploration of the Bitcoin Community.« In 2014 Twelfth Annual International Conference on Privacy, Security and Trust, 94–101. Piscataway, nj: ieee. Caroline,J.2022. »Evolution of Blockchain:FromBlock-chain 1.0 to Blockchain 4.0.« Coinspeaker, 13. junij. https://www.coinspeaker.com/guides/evolution-of-blockchain-from-blockchain-1-0-to-blockchain­4-0/ Coinmarket. 2023. »Countries Which Allow Cryptocur­rency As Legal Tender.« https://coinmarketcap .com/legal-tender-countries/. Collins, J. 2022. Crypto, Crime and Control. Geneva: The Global Initiative Against Transnational Organized Crime. https://globalinitiative.net/wp-content /uploads/2022/06/GITOC-Crypto-crime-and -control-Cryptocurrencies-as-an-enabler-of -organized-crime.pdf Gagarina, M., T. Nestik in T. Drobysheva. 2019. »Social and Psychological Predictors of Youths’ Attitudes to Cryptocurrency.« Behavioral Science 9 (12): 118. »Global Crypto Adoption.« B. l. Triple-A. https://triple-a.io/crypto-ownership-data/. Jora, N., in N. Nandal. 2020. »Investors Attitude to­wards Cryptocurrency – Based on Gender.« Turkish Journal of Computer and Mathematics Education 11 (2): 622–630. Król, K., in D. Zdonek. 2023. »Digital Assets in the Eyes of Generation Z: Perceptions, Outlooks, Concerns.« Journal of Risk and Financila Management 16 (1): 22. Nakamoto, S. 2008. »Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System.« https://www..delity.com/learning -center/trading-investing/crypto/risks-and -bene.ts-ofcrypto.: :text=Investing.20involves .20risk.2C.20including.20risk,entire.20value .20of.20their.20investment. Otamuratov, S. 2023. »Transformation of the Youth of New Uzbekistan in Social and Innovative Processes: A Sociological Analysis.« Eurasian Journal of Huma­nities and Social Sciences, 16, 19–25. Pricillia, A.,S.Tamtomo, N.Farhanah inD. Setiawan. 2023. »A Conceptual Model: Generation Z Cryp­tocurrency Investors’ Behaviors in the Era of the Covid-19 Pandemic.« European Journal of Business and Management Research 8 (1): 112–115. Ramšak,D.2018. »Kaj je blockchain?« Raziskovalna na­loga, Šolski center Velenje. Ratna, J., L. Dwianti, J. Zefanya Mandang, M. Shalahu-din Yahya IN M. Ridwan Triadi. 2022. »Investment Decision of Cryptocurrency in Millennials and Gen Z.« V Proceedings of the International Conference on Applied Science and Technology on Social Science 2022, 725–731. Dordrecht: Atlantis Press. Vetrichelvi, S., in A. Shanmuga Priya. 2022. »A Study on Awareness and Attitudes towards Crypto Currency among College Students.« Specialusis Ugdymas/Spe­cial Education 1 (43): 6488–6496. Yli-Huumo J., D. Ko, S. Choi, S. Park in K. Smolander. 2016. »Where is Current Research on Blockchain Te­chnology? A Systematic Review.« plos One 11 (10): e0163477. Simona Kustec Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement simona.kustec@fm-kp.si Poslovna etika in bonton: zgodovinsko osredotocen pregled literature Dober management se ne odraža zgolj z izbiro in uporabo dobro premi­šljenih tehnik ter orodij managementa, ampak tudi s cloveškim kapita­lom, ki ga vložimo v katero koli poslovno idejo ter z njo povezano na­daljnje delo. S tovrstnim razumevanjem poslovni bonton prepoznavamo kot temeljni sestavni del dobrega managementa, oprtega na eticnih na-celih. V prispevku izvedemo pregled literature o razumevanju, vlogi in prevladujocih znacilnostih poslovnega bontona. Pri analizi nas vodijo na­slednji vidiki: (a) katere temeljne strokovno-znanstvene ideje opredelju­jejo pogled na poslovni bonton skozi cas; (b) kateri so temeljni dejavniki poslovnega bontona v dolocenem zgodovinskem obdobju; (c) kakšen je pogled na vlogo poslovnega bontona v in za management. Zakljucki po­trjujejo obstoj, a razlicno vlogo poslovnega bontona skozi razlicna obdo­bja in razvojne cikle. Navkljub tem razlikam pa je možno prepoznati niz naslednjih stalnih dejavnikov, ki opisujejo vsakokratni karakter poslov­nega bontona: (a) splošno stanje sistema; (b) vloge in medsebojni odnosi v sistemu; (c) vodilne vrednote. To spoznanje nas nadalje vodi k izdelavi in testiranju posebnega modela poslovnega bontona, ki ga bomo pred­stavili v naslednji številki revije Management. Kljucne besede: poslovni bonton, poslovna etika, management, zgodovin-ski razvoj, vrednote Business Ethics and Etiquette: A Historically Driven Literature Review Good management is not only re.ected in the choice and application of well thought-out management techniques and tools, but also in the hu­man capital invested in any business idea and the follow-up work. With this understanding, we recognise business etiquette as a fundamental component of good management based on ethical principles. In this pa­per, we review the literature on the understanding, role and prevailing characteristics of business etiquette. The analysis is guided by the fol­lowing aspects: (a) what are the underlying scholarly ideas that de.ne the view of business etiquette over time and geo-civilisational spaces; (b) what are the underlying determinants of business etiquette in a given historical period; (c) what is the view of the role of business etiquette in and for management. The conclusions con.rm the existence and impor­tance of various business etiquette practices through di.erent periods and development cycles. Despite the di.erences, it is possible to identify a set of the following constant determinants that describe the charac­ter of business etiquette at each time: (a) general state of the system; (b) roles and relationships within the system; (c) leading values. The stated insights lead us further to develop and test a speci.c model of business etiquette, which will be presented in the next issue of this journal. Keywords: business etiquette, business ethics, management, historical development, values https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.31-39 Uvodna problemska, teoretska in metodološka pojasnila O razumevanju (poslovnega bontona) skozi problemski in teoretski okvir Ceprav se danes bonton najpogosteje opredeljuje skozi »zdravorazumske«, ohlapno postavljene o-predelitve, kot je »konvencionalna pravila vlju­dnega vedenja« (Roberts 1998), je nanj možno in treba gledati tudi skozi oci strokovnih, celo znanstvenih disciplin ter teorij, ki v osrcje svo­jega preucevanja preko zgodovinskega vpogleda postavljajo prav te vsebine. Ena od novejših raziskav, ki so jo izvedli razi­skovalci z univerze Harvard, raziskovalnega inšti­tuta Stanford ter Carnegie Foundation, je poka­zala,daanketiranci 85 .uspehanadelovnemme­stu pripisujejo socialnim vešcinam in zgolj 15 . tehnicnim; v povezavi s tem custvena inteligenca velikokrat prevzema pomembnejšo vlogo od splo­šne inteligence, utemeljene na znanju (Meier 2020). Izhajajoc iz takšnega spoznanja se seveda kot relevantno odpira vprašanje, katere vsebine in (spo)znanja predstavljajo podlage za takšno po­membnost teh, t. i. socialnih ali »mehkih«, vešcin. Temeljna pojasnila o tem, kaj sploh so in zakaj so tovrstne vešcine tako pomembne za management vsakodnevnega dela, procesov, kadrov, situacij, najdemo v teorijah in vsebinah poslovne etike. V okviru teh pa eno od pomembnih mest prevzema tudi poslovni bonton, ki bo osrednji predmet pre-ucevanja tega clanka. O bontonu nasploh se na eni strani ne govori veliko, na drugi pa v primerih iskanja razlogov za manj uspešno opravljeno delo predstavlja univer­zalni nabor možnega »prvega pojasnila«. Še vec, v današnjem casu poleg že omenjene empiricne raziskave kažejo tudi, da je bonton prav v svetu poslovnih odnosov prepoznan kot eden od kljuc­nih gradnikov dobrega poslovnega delovanja in hkrati kot ena od glavnih ovir uspeha, ko »gre kaj narobe« (Langford 2005; Sanchez 2002). O bontonu in v tej povezavi poslovnem bon­tonu obstaja napisanih veliko število domacih ter tujih knjig in prispevkov, ki se osredotocajo na za­konitosti in pravila primernega obnašanja (kako), bodisi znotraj enega ali v raznolikih medkultur­nih okoljih (Osredecki 1994; Benedetti 2008; Kri­žaj 2009 Kadic 2013; Okoro, 2012; Mausehund idr. 2015; Post in Post Senning, 2017; Flannery 2019; Meier, 2020). Ta dela znacilnosti bontona pravi­loma povezujejo s prirocniškimi vešcinami v raz­licnih družbenih in poslovnih okolišcinah ter kul­turnih okoljih, le izjemoma pa se spušcajo v iska­nje pojasnil, zakaj je poslovni bonton sploh potre­ben, s katerimi zgodovinskimi mejniki ter z njimi utemeljenimi strokovnimi argumenti je uteme­ljena njegova relevantnost in, koncno, komu in cemu sploh služi. Vse te vsebine bodo vodilna rdeca nit tega prispevka, odgovore pa bomo is-kali skozi osrednji zorni kot managementa in z njim povezanih teorij, konceptov, vsebin. Metodološki okvir in struktura clanka Cilj tega clanka je opisati, razumeti in ovrednotiti teoretske poglede na poslovni bonton skozi cas. V tem pogledu clanek preko prepoznavanja, analize ter kriticne sinteze dostopne temeljne knjižnicne in elektronsko dostopne enciklopedicne litera­ture na temo poslovnega bontona v povezavi s poslovno etiko v razlicnih zgodovinskih obdobjih ter civilizacijskih prostorih gradi teoretski okvir za pojasnjevanje naslednjih vprašanj: • katere temeljne strokovno-znanstvene ideje opredeljujejo pogled na poslovni bonton sko­zi cas; • kateri so temeljni dejavniki poslovnega bon­tona; • kakšen je aktualni pogled na vlogo poslov­nega bontona v in za management. Osrednje mesto clanka v prvem delu zavzema pregled literature o zgodovini bontona, s poudar­kom na poslovnemu bontonu skozi zorni kot ak­tualnih politicnih, ekonomskih, družbenih in kul­turnih razmer ter misli. V drugem delu clanka na sinteticen nacin po­vzamemo spoznanja prvega dela skozi zorni kot poslovne etike in njej sorodnih temeljnih teoret­skih podlag, s katerimi se strokovno in tudi znan­stveno povezuje ideje poslovnega bontona. V zakljucnem delu clanka na podlagi pridoblje­nih spoznanj ter v povezavi z neposrednim od­zivom na zastavljena tri vodilna vprašanja izpe­ljemo sklepe, ki nam bodo predstavljali teoretsko oporo za nadaljnjo izdelavo posebnega modela za preucevanje poslovnega bontona v praksi. Z vidika omejitev izbranega, polsistematic­nega pristopa k pregledu literature, ki je po svo­jih glavnih znacilnostih najbližji zvrsti pregleda literature v tem clanku (Snyder 2019), je treba opozoriti tudi na omejitve tovrstnega pristopa. Zaradi obsežnosti in interdisciplinarnosti litera­ture o poslovnem bontonu ter poslovni etiki v razlicnih obdobjih in mislih je bilo treba uvesti omejitve pri casovnem zajemu izbranih obdobij pregleda, mislecev in misli ter seveda teoretskih (spo)znanj. Omejitev je predstavljal tudi sam na­bor literature, ki je bil osredotocen na temeljna enciklopedicna dela, ki pa so z vidika vsebin po­slovnega bontona pokazala, da se temi v pregleda­nih delih namenja precej manj pozornosti od na-crtovanega in tudi pricakovanega. A prav zaradi navedenega se je kot pozitivna pokazala možnost za razvoj lastne kriticne sinteze in prepoznanja glavnih dejavnikov poslovnega bontona skozi cas, ki smo jih lahko povzeli v zakljucnem poglavju pricujocega clanka in jih bomo v obliki priprave predloga posebnega modela za prikaz poslovnega bontona v nekem casu ter prostoru prikazali in nadalje empiricno preverili v naslednji številki re-vije Management. Zgodovina bontona (ter protokola) s poudarkom na odnosu do poslovnega sveta Zgodovinsko gledano pojav bontona nima enotne tocke nastanka pa tudi ne enega samega vsebin­skega pogleda nanj. Nekateri prvi pojav omembe bontona postavljajo v cas stare Kitajske in Kon­fucija, drugi starega Egipta, spet tretji v cas sre­dnjega veka ali pa v obdobje evropskega razsve­tljenstva. Razloge in pojasnila za takšne casovne razlike lahko išcemo predvsem v dveh pojasnilih, ki bosta služili tudi kot smerokaza tega poglavja. Prvo je povezano z vsebinsko-terminološkim razumeva­njem tega, kaj se je v nekem obdobju sploh pojmo­valo kot bonton, drugo pa je povezano s prvim od­razom razvoja širših družbenih, politicnih in kul­turnih praks v razlicnih predelih sveta v nekem obdobju. Zaradi slednjega se v samih zacetkih po­gosto celo kot sinonima izmenjaje pojavljata iz­raza bonton in protokol, katerih pomena danes seveda znamo razlikovati. Protokol prvih visokih civilizacij Okoli leta 1450 pred našim štetjem se na pro-storu tedanjih civilizacij starega Egipta, Babilona in Mezopotamije prvic pojavi izraz protokol.1 Da­nes nekateri strokovnjaki trdijo, da se je teda­nje poimenovanje protokola dejansko nanašalo na »pravila za urejanje vsakodnevnih ritualov« v družbi (French 2010), torej tega, kar bomo po­imenovali kot bonton. Velika vecina drugih, pred­vsem tistih, ki izhajajo iz krogov mednarodne di­plomacije, pa tedanji pojav in namen protokola neposredno povezuje s politicnimi odnosi med 1Etimološko beseda protokol izhaja iz grških besed pro-tos (»prvi«) in kolla (»lepilo«) ter je pripisana poimeno­vanju za posebno drevo z zelo lepljivimi listi (Paterno­ster 2022). starim Egiptom ter Babilonom in s tem povezano potrebo po prvih zapisih pravil ter standardov or-ganiziranja politicnih dogodkov, sprejemov, slo­vesnosti in tudi podeljevanja diplomatskih imu­nitet (Paternoster 2022). Vse do danes tako sodec po oceni te druge skupine stroke velja, da so se prav v casu starega Egipta pravno opredelili prvi kodeksi ravnanja in vedenja, ki urejajo diploma-cijo in državne zadeve, poznane do današnjih dni pod izrazom protokol (Zhou in Guobin 2022). Neodvisno od neenotnosti sedanje ocene stro­ke je nesporno zgodovinsko dejstvo to, da so se v tem casu na omenjenih ozemljih dogajali prvi veliki civilizacijskorazvojni projekti. Z gradnjo pi-ramid, namakalnih in protipoplavnih sistemov pa tudi prvih oblik kompleksnejših družbenih, upravnih ter verskih ureditev, trgovine in migra­cijskih tokov so se pojavile tudi potrebe po obli­kovanju prvih pisanih pravil ter nacrtovanju in izvedbi dela. Posledicno so zato prve visoke civili­zacije prepoznale tudi potrebo po sprejetju prvih pisanih dogovorov o pravilih medosebnih odno­sov, ki so se v prvi vrsti navezovali na politicne odnose med njimi. Bonton kot širša družbena, politicna in gospodarska integriteta zibelk prvih razvitih civilizacij Izraz bonton2 se je zgodovinsko prvic pojavil v casu okoli 500 let pred našim štetjem na oze­mlju kitajske civilizacije. Prvi utemeljitelj izraza je veliki kitajski mislec, .lozof, politik in pedagog Konfucij (551–479 pr. n. št.). Konfucijeva .lozo­.ja je poudarjala osebno in državno integriteto, pravilnost družbenih odnosov, pravicnost ter pri­stnost (Riegel v Pang in Shamuganathan 2015). Konfucij je svojo misel gradil na harmoniji kot prvi vrednoti in njeno prvo mesto videl v dru­žini, ki je zagotavljala osnovni vzorec odnosov za osebno in poklicno življenje (Gaus in D’Agostino 2013). Bonton se je povezovalo z osebnostnimi lastnostmi, s stališci, z odnosi, ki vkljucujejo vlju­dnost in manire. Kot protokol so bili opredeljeni konvencionalni postopki in medsebojni odnosi, spoštovanje le-teh pa je predstavljajo sestavni del bontona (Pang in Shamuganathan 2015). Bonton je bil v casu Konfucija razumljen kot moralni pro-jekt, kot umetnost, slog, intelektualni trening in custvena inteligenca ter kot sestavni del uspe­šnih poslovnih odnosov s potrošniki, poslovne zvestobe, zadovoljstva, podobe in ustvarjanja do­ 2Etimološko beseda bonton izvira iz stare francoske be-sede etiquette (»vstopnica«) (Paternoster 2022). bicka v poslovnem smislu (Pang in Shamugana-than 2015). Konfucij je z željo, da bi preprecil družbeni nemir, veliko pricakovanje gojil do eticnosti te­danjega plemstva ter javnih uslužbencev. Verjel je, da je tisti, ki živi krepostno in razumno, bolj cloveški in da prav to vodi preko razcveta posa­meznika ter skupnosti do urejenega naroda. Po-dobno temujev svetuposlovanja pokonfucijan-ski etiki vrlin veljalo, da to predstavlja mrežo od­nosov, odvisnih od zaupanja in pravicnosti ravna­nja v dobri veri. To omogoca ustvarjanje bogastva, naložb in strateško nacrtovanje, v poslovni svet pa vnaša razum in nadzor, kar vse neposredno vpliva na kulturo podjetja, na njegovo krepost in tudi podjetniški etos posameznika (Byars in Stan-berry 2018). Sorodno predstavljenim so tudi v prihajajocih letih, desetletjih, stoletjih pojav bontona in z njim povezanih (tudi politicno in poslovno opredelje­nih protokolarnih; op. avt.) pravil krojile razmere, potrebe in tudi vrednotni sistemi vrlin tedanjih družb ter socialnih, ekonomskih in politicnih raz-mer. Tako je znameniti starogrški mislec Aristo-tel (384 pr. n. št.–322 pr.n.št.) za razliko od Kon­fucijeve skrbi za državni red v ospredje postavljal posameznika samega, njegovo eticno vedenje in vrline,3 na katere sta po njegovem mnenju odlo-cilno vplivala moralna vzgoja in dobro politicno upravljanje. Vodilna vrlina po Aristotelu je sreca, ki je bila sestavljena iz iskanja resnice, oprte na razumu (Gaus in D’Agostino 2013). Splošno prepricanje v anticni Grciji je bilo, da sta posel in denar na nek nacin omadeževana, vendar pa imata lahko pod pogojem, da sta v ro­kahkrepostnihljudi, kiseza tenamenetudimed sebojzdružujejo, pozitivneucinkezaživljenje. Poslovanje mora temeljiti na svobodni in pošteni izmenjavi blaga, kar pomeni, da se med seboj po­vezujejo ne le blago, temvec tudi kupci, prodajalci in javni uslužbenci. Nacin za zagotavljanje eticno neoporecnega združevanja je premišljeno delova­nje ljudi in previdnost pri sklepanju poslov, ki za­gotavlja castno delovanje. Cast ni bila le temeljna vrlina, temvec tudi kulturno okolje, v katerem je 3Aristotel je opredelil dve vrsti vrlin: intelektualne in moralne. Intelektualne vrline so pridobljene z ucenjem in služijo kot vodilo pri ravnanju, saj posamezniku po­magajo odkriti resnico. Moralne vrline so bile prido­bljene z navadami in so gradile znacaj, saj so posame­zniku pomagale, da si je prizadeval za to, kar je kori-stno,in se izogibal tistemu,kar je škodljivo (Byars in Stanberry 2018). deloval anticni svet.4 V tem smislu je posebej z vidika še danes aktualne prakse poslovnega bon­tona zanimivo izkazovanjegostoljubnosti starih Grkov do gostov, ki so se ob prvem srecanju z ne­kom z nasmehom in neposrednim stikom z ocmi rokovali, z že poznanimi so se pogosto tudi objeli, poljubili na vsako lice, moški pa so se tudi »uda­rili« po rami (Byars in Stanberry 2018). Rimljanski zaton kot uvod v srednjeveški preporod potrebe po bontonu V nasprotju s starimi Grki so Rimljani poleg voj­skovanja (naj)vec pozornost namenjali predvsem ritualom prehranjevanja, ki pa so bili po dana­šnjihnormahzelodrugacni. Rimljani so se v cast bogovom, za katere so verjeli, da se edini lahko prehranjujejo stoje, prehranjevali zleknjeni na blazinah na kavcu. Jedli so brez pribora, z desno roko, in se pri tem oprti na levi komolec nasla­njali na blazine.5 Jedli so do onemoglosti in si z za te namene posebej izdelanimi dolgimi vilicami pomagali dražiti grlo, da so pospešili praznjenje želodca, da bi lahko nadaljevali s hranjenjem. Po-dobno so tudi pili nepregledne kolicine vina. V primeru nestrinjanja s sogovornikom je bilo med-sebojno .zicno obracunavanje povsem obicajen ritual (Graber 2014). Še v casu opisane pozabe bontona je italijan-ski .lozof in teolog iz 13. stoletja Tomaž Akvinski (1225–1274), rojen nekaj let po pripravi prve zgo­dovinske listine pravic Magna Carta Libertatum (1215),6 kot glas eticnega razuma tega obdobja po­ 4Aristotelski pristop k poslovanju ni obsojal služenja de­narja ali kopicenja bogastva. Med necastna dejanja so spadala vsa tista, ki so motila osnovni red življenja, v katerem je imel vsakdo svojo vlogo, vkljucno z bo­govi. Aristotela je pri item skrbel predvsem pohlep, ki je predstavljal tisti presežek, ki nagne tehtnico pravic­nosti, povzroci škandal in ima kot tak škodljive ucinke na posameznika ter mestno državo (Gaus in D’Agostino 2013). 5V številnih kulturah je uživanje hrane s prsti ostalo pra­vilo vse do današnjih dni. V Etiopiji npr. je tradicio­nalna hrana gosta, zacinjena enoloncnica, ki jo postre­žejo na skupnem krožniku na sredini mize, skupaj s trakovi plošcatega, mehkega kruha, in se je s prsti. Ta obicaj je odraz krepitve prijateljstva, ki se odraža v nji­hovem pregovoru: »Tisti, ki jedo z istega krožnika, ne bodo izdali drug drugega« (Candace Smith Etiquette b. l.). 6Listino je z namenom sklenitve miru med tedanjim kra­ljem in skupino upornih baronov sestavil canterburyj-ski nadškof, kardinal Stephen Langton. Prvic v zgodo­vini naj bi omenjena listina šcitila pravice cerkve in ba­ronov pred kraljevo samovoljo, nezakonitim zaporom dobno kot pred tem Aristotel opozarjal na to, da necastno ravnanje mece slabo luc na vse vpletene in da je treba cilje ter sredstva zlasti pri poslova­nju uskladiti, da bodo ljudem in zdravju gospo­darstva zagotavljali preživetje (Paternoster 2019). Naslednji ocitno vidnejši premik v nasprotni smeri od nebrzdanega prehranjevalskega vedenja je v casu renesanse z delom Knjige dvorjana (1528) naredil italijanski dvorjan, diplomat in tudi vojak grof Casatico (1478–1529), ki je v delu izpostavljal vsebine morale, vljudnosti in v tej povezavi etike (Byars in Stanberry 2018). Prehod v evropsko razsvetljenstvo in širjenje vsesplošne kulture bontona po zahodnem svetu V obdobju po koncu srednjega veka, ki ga je za­znamovala predvsem era humanisticnega razsve­tljenstva in prvih velikih predhodnikov idej deli-tve oblasti, priznavanja ter spoštovanja cloveko­vih pravic in demokraticne politicne ureditve, je francoski kralj Ludvik xiv. (1638–1715) s kodi.­ciranimi pravili, ki so jih zapisali na posebne »ve­denjske kartice«, obudil pozornost na pomen spo­štovanja in pravila primernega vedenja. To se je si­cer v prvi vrsti nanašalo na odnose do politicnih gostov na dvoru, omenjene »kartice« pa so prika­zovale npr., kje in kako kdo sedi za mizo pri obedu ter kako se pravilno oblece za posamezne prilo­žnosti. Glas o opisanem politicnem in poslovnem protokolu ter bontonu in s tem nadaljnji razvoj so tuji obiskovalci francoskih dvorov širili dalje po vsej Evropi, posebej uspešno v Združeno kralje­stvo in Združene države Amerike, same vedenjske prakse pa so z željo, da bi se poistovetili z elito vla­dajocih, nato v 18. stoletju zaceli prevzemati tudi pripadniki mešcanstva, da bi oznacili svoj status medt. i.kulturno elito (Russel2020). V Združenih državah Amerike so se kodeksi vedenja oz. »pravila vljudnosti« pojavila v casu prvega predsednika Washingtona (1789–1797). Njihov glavni namen je bil vzpostaviti in razši­riti dolocena pravila bontona v ameriški družbi. Kako veliko težo se je namenjalo tem vsebinam, pa kaže dejstvo, da se je do 19. stoletja bonton za-celo vkljucevati kot smernice prakticno na vsa po­drocja in v vse vsebine vsakodnevnega življenja, tudi npr. glede tega, kako naj se obnašajo otroci drug do drugega, do svojih uciteljev in staršev ter ter zagotavljala hitre sodne postopke. Ker nobena od strani svojih zavez ni podprla, je papež Inocenc iii. li­stino razveljavil, kar pa je privedlo do prve vojne baro­nov (Breavy in Harrison 2014). drugih odraslih. Bonton se je v obliki pravil in smernic dotikal prakticno vseh vidikov življenja do razsežij, kibijih danesmarsikdooznacil kot absurdna (Byars in Stanberry 2018).7 Z vidika splošnega družbenega, politicnega in tudi ekonomskega razvoja je omenjeno obdobje od 16. stoletja dalje zaznamoval razcvet najprej merkantilizma, posledicno pa tudi prvih oblik kapitalizma. V nasprotju s kapitalizmom, ki kot kljuc gospodarske rasti in blaginje vidi ustvarja­nje cezmejnega bogastva, so merkantilizem (16.– 18. stoletje) in s tem povezano prevladujoci vzorci poslovnega vedenja temeljili na ideji samooskrb­nosti države ter s tem povezani potrebi po krepi­tvi lastnih gospodarskih in vojaških zmogljivosti, a prav preko preko pridobivanja in kopicenja bo­gastva na racun drugih z uporabe grobe sile in kolonizacije. V tem obdobju je kot odziv na na-stale razmere angleški pravnik in .lozof Jeremy Bentham (1748–1832) razvil metodo utilitarizma oz. merljivo metodo za ugotavljanje, kaj je kori­stno in s tem prinaša najvec koristi ter dobrega za najvecje število vkljucenih. Nekaj let kasneje je to v prvi vrsti poslovno usmerjeno metodo dopolnil Benthamov varovanec John Stuart Mill (1806– 1873) z opozarjanjem na utilitarno nacelo škode. Po njegovem se odlocitve doseganja najvecje ko­risti nanašajo na to, kaj koristi najvecjemu šte­vilu zainteresiranih strani, kar pa ni avtomatsko nujno v dobro vseh ljudi. Kot odlocilna dejavnika po Millu štejeta: (1) izid in ne namen v poslovne odnose vkljucenih skupin ter (2) humano ravna­nje z ljudmi (Singer 2016). Že pred Millom je na pomen obravnave ljudi kot »ciljev samih po sebi« in ne kot »živih oro­dij« opozarjal tudinemški.lozof Immanuel Kant (1724–1804). Kant je verjel, da ljudje niso vsota re-akcij na dražljaje, ampak kompleksna bitja s pri­rojenimi strukturami razumevanja in prirojeno moralno obcutljivostjo. Kantova deontologija oz. etika dolžnosti sicer v klasicnih managerskih te­orijah mnogo uporabnejši utilitaristicni teoriji ni konkurencna, vendar pa z vidika razumeva­nja poslovne etike zagovarja pomembnost socu­tnih in humanih dejanj, na katere kasneje opozar­ 7Leta 1894 je Robert Louis Stevenson npr. napisal esej Filozo.ja dežnikov, v katerem je opisoval pravilno upo­rabo dežnikov. Naslednje leto je lady Constance Ho­ward napisala delo Bonton vecerij, v katerem je zago­varjala, da se med vecerjo ni primerno pogovarjati o po­litiki, religiji, celo glasbi in umetnosti. V tistem casu je kotobicajnasmernicabontona veljalotudi izogibanje predolgemu nasmehu (Byars in Stanberry 2018). jajo številne teorije in koncepti, od podjetniško­poslovne etike (Pullen in Rhodes 2015; Heath, Kaldis in Marcoux 2018) in kadrovskega manage-menta (Boselie, Van Harten in Veld 2021) pa vse do teorij korporativne morale (Wilmot 2001) in teorij nacrtovanega vedenjskega delovanja (Ajzen 1988) ali pa teorije vljudnosti (Brown in Levinson 1987; Katz Jameson 2004). Valovi tehnoloških inovacij ter razvoja sodobnega bontona vsvetu vobliki »kozarca penine« Sredi 20. stoletja pomen vljudnega vedenja preide z izbranih skupin družbene elite na vse skupine v (pod)sistemih neke države. Na prehodu v aktu­alno obdobje razvojni primat prevzemajo tehno­loškoinovacijski cikli8in z njimi povezane potrebe ter posledice. Poslovni procesi postanejo gonilna sila tako posameznega kot tudi svetovnega sis-tema, njihov cilj pa še vedno ostaja nespreme­njena težnja po ustvarjanju še vecjega bogastva ter iskanje novih nacinov kopicenja premoženja in kapitala. Skrb za potrebe ljudi in skupnosti je (bila) postavljena na stran. Ta obdobja pricajo o izjemnemu razvoju znanosti, medicine, tehnike in tehnologije, a so z vidika poslovne etike in spoštovanja vrednot ter potreb cloveka in družbe mnogo manj prepoznavna ter se kažejo tudi skozi splošno veliko svetovno neenakost v porazdelitvi bogastva, ki jo nazorno ilustrira podoba kozarca penine: 20 . najbogatejših prebivalcev na svetu s svojim premoženjem zapolnjuje vec kot 80 . pro-stora najširšega dela kozarca, 20 . najrevnejših pa 1,4 . del ozkega peclja (Conley 2008). Takšno stanje je skozi svoje delo obravnaval predvsem ameriški .lozof John Rawls (1921– 2002), ki je razvil teorijo pravicnosti. Na temelju teorije o družbeni pogodbi namrec naravno sta­nje cloveka opredeljujeta njegova svoboda in ne­podrejenost komurkoli drugemu. Ljudje so po na­ 8Skozi zgodovino do sedaj lahko prepoznamo pet glav­nih valov inovacij, ki so jih spremljale tehnološke in družbene spremembe (Seebode, Jeanrenaud in Bessant 2012). Prvi val inovacij je bila industrijska revolucija, s prevlado zacetka izkorišcanja vodne energije, tekstila, železa (1785–1848), drugi val zaznamuje doba pare, že­leznic, jekla (1948–1900), tretji doba elektrike in mo-torjev na notranje izgorevanje ter kemije (1900–1950), cetrti doba množicne proizvodnje, petrokemije, letal­stva in elektronike (1950–1990), peti vzpon informacij­ske in komunikacijske tehnologije ter omrežij in novih medijev (1990–2020). Kot šesti se prav sedaj pojavlja val, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in ro­botov ter zelene energije. ravi dobri in nagnjeni k moralnemu ravnanju ter delovanju, a, kot trdi Rawls, so hkrati tudi zaviti v »tancico nevednosti« (Singer 2016). To dejstvo ne opravicuje izkorišcanja ljudi, a se zdi, da služi kot prirocno pojasnilo za še danes obstojece sta­nje neenakosti in z njimi povezanih kon.iktov, ki vodijo v soocanje s situacijami, ki bi jih Aristotel opredelil kot najvecjo nevarnost sreci – »pohlep«. Aktualno obdobje, ki ga poganjajo velike spre­membe v družbenih, politicnih, ekonomskih in tudi kulturnih podsistemih, z zornega kota po­slovnega bontona posredno zaznamujeta pred­vsem oblikovanje in sprejem številnih protokolov, kodeksov in drugih vrst smernic ter pravil etic­nega poslovanja, zašcite avtorskih pravic, osebnih podatkov, dosežkov inovacij in patentov, mnogo manj pa premisleki glede tradicionalnih moralnih vrlin v sedanjem casu. Prav zato je sedanje obdo­bje polno preizkusov, ki se mora poleg potrebe po pravno podprtem opredeljevanju dovoljenega vedenja v poslovnem svetu upraviceno ukvarjati tudi z vprašanji prevzemanja odgovornosti, kot sta npr. korporativna moralna odgovornost (Wil-mot 2011) in tehnološka etika (Powell idr. 2022) v dinamicnih, inovativno usmerjenih poslovnih okoljih (Ksenzenko in Robustova 2021). Poslovni bonton skozi zorni kot teorij, konceptov in nacel Poslovna etika kot del .lozo.je Teoretsko gledano je razumevanje poslovnega bontona tesno povezano z vsebinami, poveza­nimi s poslovno etiko. Slednja je del uporabne etike in kot akademska disciplina predstavlja pod-lago za razlicne prakticno usmerjene pristope k razumevanju in izboljšanju poslovnega vedenja ter upravljanja, vkljucno z družbeno odgovorno­stjo podjetij, državljanstvom podjetij in upravlja­njem interesnih skupin (Pullen in Rhodes 2015). Na vsebine etike je torej možno gledati s treh temeljnih zornih kotov, in sicer kot na: 1. prepricanja neke skupine ljudi o tem, kako naj živijo oz. kakšna je njihova identiteta; 2. vrednote, ki so utemeljene na spoštovanju drugega, spodbujanju tesnih medcloveških odnosov, medsebojnega spoštovanja in zau­panja; 3. prepricanja o osebni moralnosti vsakega po­sameznika v odnosu do odziva na moralnost drugega. Predmet preucevanja poslovne etike so mo-ralne razsežnosti poslovnih dejavnosti in subjek­tov, od npr. tega, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pošteno in kaj nepošteno, kakšne so eticne posle-dice neke odlocitve za posamezno ciljno skupino, kje so meje poštene konkurence med podjetji, re-ševanja kon.iktov, pa vse do tega, kakšne so mo-ralne obveznosti in odgovornosti v poslovne pro-cese vkljucenih skupin ter koncno tudi primer-nosti njihovega vedenja, ki presegajo postavljene regulatorne okvire. V vseh navedenih pogledih se etika nanaša na dolocene .lozofske teorije morale in sisteme vre­dnot,9 ki bi jo v obliki formule lahko povzeli v na­slednjem zapisu (lasten predlog): Poslovna etika=moralnanacela+vrednote. Kadar etiko razumemo kot .lozofsko preuce­vanje moralnih pojmov, je znanstveno gledano to veja .lozo.je (in ne družboslovja) (»Ethics« 2023). Poslovna etika lahko torej v smislu spoštova­nja »konvencionalnih pravil vljudnega vedenja« z vidika .lozofskega moralnega preucevanja kaže tri temeljne skupine obrazov, ki smo jih na nek nacin prikazali že preko zgodovinske misli in nje­nih utemeljiteljev, in sicer (Tavcar 2002, 219): 1. teleološko etiko, z vidika (konsekvencne in utilitarne) eticnosti najvecje koristi za vse vpletene ter najvecjega presežka koristi nad izgubami; 2. etiko dolžnosti oz. deontološko etiko, po ka­teri je eticnost najpomembnejša clovekova lastnost, skladno s katero se tudi s pomo-cjo pravil in prava ravna pred vsem drugim, vkljucno z dobrimi napovedmi poslovnih iz­idov; 3. etiko pravic in pravicnosti, ki na prvo me-sto kot temeljni pravici ter vrednoti posta­vlja enakopravnost in svobodo odlocanja za vse vkljucene.10 Poslovna etika kot del širšega preucevanja družbenega Kadar etiko razumemo kot enakovredno morali, je to sestavni del socialnopsiholoških in zgodo­vinskih pojavov, je predmet družboslovnega pre-ucevanja, ne pa tudi družboslovna znanost sama po sebi (»Ethics« 2023). 9Na tem mestu velja opomniti na opozorilo, da se danes etiko in moralo v številnih kontekstih uporablja skoraj zamenljivo, vendar pa poimenovanje .lozofske študije ostaja etika (»Ethics« 2023). 10V prvo skupino zagovornikov lahko umestimo »razsve­tljene« .lozofe, kot sta Benthamin Mill, v drugo sku­pino Aristotela in kasneje Kanta, v tretjo pa Rawlsa. Poslovna etika si preko tovrstnega »uporabni­škega« preucevanja poleg .lozofskih odpira pred­vsem vrata v discipline psihologije (skozi pogled na lastnosti in vedenja posameznika), sociolo­gije (skozi pogled na mesto in vedenje skupin ter skupnosti), politologije in mednarodnih odno­sov (skozi vedenje politike, države, mednarodne skupnosti), komunikologije (skozi nacine komu­niciranja), antropologije in kulturologije (skozi vedenjsko preucevanje ritualov, kulturnih, med-kulturnih, transkulturnih posebnosti) ter seveda ekonomije in managementa z vidika vloge etike, moralnega ter s tem tudi bontona v svetu ma-nagerskih odnosov in poslovanja. V primeru sle­dnjega, ki je seveda tudi osrednji predmet zani­manja v tem prispevku, se v povezavi z eticnim delovanjem in bontonom tako odpira vrsta vpra­šanj,kot so npr.:kako, skom,kdaj, zakajustrezno voditi, izvajati, spremljati ter ocenjevati delovne, poslovne, vodstvene procese in vanje vkljucene posameznike ter skupine. Vsaj posredno o pomenu vsega navedenega govorijo dejansko vse teorije in modeli manage-menta, od zacetnih klasicnih (procesno usmer­jenih; op. avt.) teorij managementa do zelo ne­posredno za naše vsebine pomembnih teorij rav­nanja z ljudmi in odlocitvenih teorij ter novejših teorij managementa, ki se osredotocajo na situa­cijske, odvisnostne in nepredvidljive vidike (Pul-len in Rhodes 2015). V okviru omenjenih je mo-žno glede na temeljni vidik eticnega izpostaviti teorije korporativne morale za ravni skupin in organizacij (Wilmot 2001), teorije nacrtovanega vedenjskega delovanja za ravni posameznika (Aj-zen 1988) in seveda splošne teorije managerske ter podjetniško-poslovne etike (Heath, Kaldis in Marcoux 2018). Namesto zakljucka Splošni bonton in z njim povezan poslovni bon-ton sta pomemben sestavni del vseh civilizacij­sko razvitih kultur, družb, poslovnih in seveda politicnih sistemov. Gre za živ fenomen, ki se spreminja skupaj s spremembami v civilizacijsko­družbenem, politicnem, kulturnem, posebej pa tehnološkorazvojnem in poslovnem svetu. Sta ogledalo vsakokratne družbe, njenih nosilcev in medsebojnih odnosov pa tudi vsakodnevnih ope-rativnih procesov nekega sistema kot celote ali pa njegovih posamicnih podsistemov. Skozi zgodovinski pregled je bilo v tem pri­spevku možno prepoznati razlike v obdobjih po­javnosti bontona na razlicnih teritorijih, pri no-silcih bontona ter po prevladujocih lastnosti. Kot nespremenjena se je v opisanih zgodovinskih raz­likah kazala (zgolj) eticna podstat, na kateri je bil zgrajen vsakokratni bonton. Etika kot moralni razsodnik vsakokratnega stanja vrednot v posameznem sistemu nekega ra­zvojnega casa zato prav temu sistemu samemu nastavlja ogledalo. Ko se nosilci moci v sistemu zavedajo svoje moralne odgovornosti, povezane s primarno skrbjo za »koristi« ljudi, so vodilne vre­dnote sistemov praviloma najprej povezane z vr­linami in s spoštovanjem (mnogo bolj kot s pravi­cami). To spoznanje se skozi zgodovinski pregled preko podob harmonicnejših in manj kon.iktnih družb potrjuje v obdobjih, ko se je rast civilizacij v prvi vrsti gradila »na racun« razvoja ter spošto­vanja cloveka in medcloveških odnosov (obdobje stare kitajske in grške civilizacije ter razsvetljen­stva), obratno pa obdobja vojn in nenadzorova­nega industrijskega ter tehnološkega razvoja, ki cloveka razumejo kot sredstvo za dosego lastnih ciljev, prej zagovarjajo selektivni bonton za iz­brane nosilce moci ali pa celo njegovo nazado­vanje (srednji vek, merkantilizem, valovi, osre­dotoceni izkljucno na industrijski in tehnološki napredek). Zaradi vsega navedenega je vloga poslovnega bontona v svetu, ki ga vodi poslovni interes, osre­dnjega pomena, saj deluje kot zagovornik spo­štovanja cloveka, njegovih potreb, zmožnosti in vrlin, ki namesto zgolj pravne regulacije pri delu potrebujejo trden družbeni in poklicni moralni kompas. Tovrstno eticno razmišljanje, ki gradi na vrlinah zaupanja, bi moralo zaradi samokontrole poiskati nacin, da bi njegova pojavnost postala (iz)merljiva in domišljeno odprta za preverjanje. Prav to spoznanje nas skupaj z usvojenimi znanji, predstavljenimi v tem prispevku, vodi k poskusu izdelave posebnega modela za merjenje poslov­nega bontona, ki ga bomo empiricno preverili in predstavilivnaslednjištevilkirevije Management. Literatura Ajzen, I. 1988. Attitudes, Personality and Behavior. Mil­ ton Keynes: Open University Press. Benedetti, K. 2008. Protokol, simfonija forme. Ljubljana: Planet gv. Boselie, P.,J.Van Harten in M. Veld. 2021. »A Human Resource Management Review on Public Manage­ ment and Public Administration Research: Stop Ri­ ght There . . . before We Go Any Further . . .« Public ManagementReview 23 (4): 483–500. Breavy, C., in J. Harrison. 2014. »Magna Carta: An In­ troduction.« British Library, 28. julij. https://www .bl.uk/magna-carta/articles/magna-carta-an -introduction. Brown, P.,inS.Levinson. 1987. Politeness: Some Univer­sals in Language Usage. Cambridge: Cambridge Uni­versity Press. Byars, S. M.,in K. Stanberry.2018. Business Ethics. Ho­uston, tx: OpenStax College, Rice University. Candace Smith Etiquette. B. l. »A Taste of Etiquette Hi­story.« Etiquette for the Business of Life. https:// www.candacesmithetiquette.com/etiquette -history.html. Conley,D.2008. You May Ask Yourself: An Introduction to Thinking Like a Sociologist. New York: W. W. Norton. »Ethics.« 2023. Encyclopeadia Britannica, 20 julij. ht-tps:// www.britannica.com/topic/ethics-philosophy. Flannery,K.2019. 50 Essential Etiquette Lessons: How to Eat Lunch with Your Boss, Handle Happy Hour Like a Pro, and Write a Thank You Note in the in the Age of Texting and Tweeting. Emeryville, ca: Althea. French, M.M.2010. United States Protocol: The Guide to O.cial Diplomatic Etiquette. Plymouth: Rowman & Little.eld. Gaus,G., in F. D’Agostino,ur. 2013. The Routledge Com­panion to Social and Political Philosophy. London: Ro­utledge. Graber, M. 2014. »Etiquette of Roman Empire Dining.« Etiquipedia. https://etiquipedia.blogspot.com /2014/03/dining-etiquette-in-roman-empire.html. Heath, E, B. Kaldis in A. Marcoux, ur. 2018. The Rou­tledge Companion to Business Ethics. London: Rou­tledge. Kadic, E. 2013. Govorica telesa in osebna karizma. Lju­bljana: Zavod za napredne študije Delta. Katz Jameson, J. 2004. »Negotiating Autonomy and Connection through Politeness: A Dialectical Ap­proach to Organizational Con.ict Management.« Western Journal of Communication 68 (3): 257–277. Križaj, M. 2009. »Poslovni protokol in bonton na lokal­nem nivoju.« Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. Ksenzenko, O. A.,inV. V.Robustova. 2021. »Dynamic Process in Professional and Business Etiquette: Sci­enti.c Research and Development.« Modern Com­munication Studies 10 (5): 58–63. Langford, B. 2005. The Etiquette Edge: The Unspoken Ru­les for Business Success. New York: Amacom. Mausehund, J., R. N. Dortch, P. Brown in C. Bridges. 1995. »Business Etiquette: What Your Students Don’t Know.« Business Communication Quarterly 58 (4). https://doi.org/10.1177/10805699950580040. Meier, M. 2020. Modern EtiquetteMadeEasy: AFive-Step Method to Mastering Etiquette. New York: Skyhorse. Okoro, E. A. 2012. »Cross-Culture Etiquette and Com­munication in Global Business: Toward a Strategic Framework for Managing Corporate Expansion.« International Journal of Business and Management 7 (16). https://doi.org/10.5539/ijbm.v7n16p130. Osredecki, E. 1994. Nova kultura poslovnega komunicira­nje. Lesce: Oziris. Pang, K. K., in G. Shamuganathan. 2015. »Engaging En-trepreneurialEtiquette:DrivenbyaTheoryofPlan­ned Behaviour.« Prispevek predstavljen na AeU – International Research Conference, Kuala Lumpur, Malezija,4.november. Paternoster, A. 2022. Historical Etiquette: Etiquette Bo­oks in Nineteenth-Century Western Cultures. Cham: Palgrave Macmillan Post, L., in D. Post Senning. 2017. Emily Post’s Etiquette, 19th Edition: Manners for Today. New York:William Morrow. Powell, A. B., F. Ustek-Spilda, S. Lehuedé, in I. Shklo­vski. 2022. »Addressing Ethical Gaps in ‘Technology for Good’: Foregrounding Care and Capabilities.« Big Data & Society 9 (2). https://doi.org/10.1177 /20539517221113774. Pullen, A.,inC. Rhodes, ur.2015. The Routledge Com­panion to Ethics, Politics and Organizations. London: Routledge. Roberts, J. 1998. Q & A:World of Work; Business Etiquette (Questions and Answers: World of Work). Richmond, va: Trotman. Russel, P. 2020. »A Short History of Etiquette.« Linke-din, 7. december. https://www.linkedin.com/pulse /short-history-etiquette-paul-russell/. Sanchez, S. 2002. »Corporate Courtesy – Using Busi­ness Etiquette in a Professional Environment.« Se­nior Research Projects 65. https://knowledge.e .southern.edu/senior_research/65. Seebode, D., S. Jeanrenaud in J. Bessant. 2012. »Mana­ging Innovation for Sustainability.« R&D Manage­ment 42 (3): 195–206. Singer,P.2016. Ethics in the Real World: 82 Brief Essays on Things That Matter. Princeton, ca: Princeton Uni­versity Press. Snyder, H. 2019. »Literature Review as a Research Me­thodology: An Overview and Guidelines.« Journal of Business Research 104:333–339. Tavcar,M.2002.»Etikamanagementa.« V Management: nova znanja za uspeh, uredil S. Možina, 206–234. Ra-dovljica: Didakta. Wilmot,S.2001.»CorporateMoral Responsibility:What Can We Infer from Our Understanding of Organi­sations?« Journal of Business Ethics 30 (2): 161–169. Zhou, J., in Z. Guobin, 2022. A Study of Diplomatic Pro­tocol and Etiquette: From Theory to Practice. Springer. Mateja Trunk Hrvatin Gradimo mostove Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement med teorijo in prakso mateja.trunkhrvatin@fm-kp.si Na up Fakulteti za management so se v prvi po­lovici leta 2023 odvijali pomembni dogodki, pove­zani z izobraževanjem, raziskovanjem in s promo-cijo fakultete. V mesecu juniju 2023 smo bili orga­nizatorji kar dveh velikih znanstvenih konferenc s podrocja managementa in ekonomije. Manage-mentInternationalConference – mic jevokviru up fm potekala že v 22 izvedbi, tokrat prvic v okviru mednarodnega tedna evropske univerze Transform 4 Europe (t4eu Week), ki je potekal na Univerzi v Trstu, eni od partneric Evropske univerze, katere del bo od jeseni polnopravno tudi up. Univerza v Trstu je ena izmed najuglednejših univerz v Italiji in ponuja širok nabor študijskih programov na razlicnih podrocjih znanosti, kot so humanistika, naravoslovje, tehnicne vede, me-dicina, ekonomija, pravo, socialne vede idr. Uni-verza je mednarodno naravnana in vzdržuje tesne vezi z drugimi univerzami ter raziskovalnimi in-stitucijami po svetu. Priznana je po svoji visoki kakovosti izobraževanja in raziskovalnega dela ter predstavlja pomembno središce akademskega udejstvovanja v Italiji. Konferenca mic 2023 je tako združila raz­licne raziskovalce, strokovnjake in izobraževalce, ki so s skupnostjo mic delili svoje zamisli, raz­iskave in scenarije z razlicnih vidikov: manage-menta, ekonomije, organizacijskih študij, .nanc in racunovodstva, izobraževanja ali katerega koli drugega vidika, ki lahko prispeva k plodni, izzi­valni in zanimivi razpravi. Slavnostni govornik letošnje konference je bil dr. Wayne Holmes iz ucl Knowledge Lab na University College Lon­don, vb. Slavnostni nagovor je tekel o umetni in-teligenci, ki je pogosto razglašena za »rešitev« šte­vilnih kljucnih problemov izobraževanja. Letos smo v okviru mic prvic organizirali predkonfe­rencni dan kot enodnevni dogodek za doktorske študente. S tem smo želeli ustvariti vkljucujoce okolje za izmenjavo vprašanj, idej in povratnih informacij o nekaterih kljucnih vprašanjih, ki se pojavljajo v procesu doktorskega študija. Celotna konferenca je v treh dneh privabila kar 140 ude­ležencev iz 26 držav. Od 22. do 24. junija 2023 je potekala 26. redna letna konferenca Workshop on Economic Sci­ence with Heterogeneous Interacting Agents – wehia 2023, in sicer v soorganizaciji s Ka­toliškim inštitutom, Fakulteto za pravo in po­slovne vede (fppv) in z up fm. Slavnostni go-vorniki 26. redne konference wehiaso bili izr. prof. dr. Tiziana Assenza (Toulouse School of Eco­nomics), prof. dr. Herbert Dawid (Bielefeld Uni­versity) in dr. Robert L. Axtell (George Mason University). wehia2023 je bila edinstvena pri­ložnost za predstavitev in razpravo o najnovej­ših raziskavah o razlicnih vidikih modeliranja na podlagi agentov, kot so uporaba vedenjskih he-vristik, kompleksna omrežja, interakcije na mi-kroravni in vzorci na makroravni, ocenjevanje ter umerjanje modelov na podlagi agentov. Raziskave z razlicnih podrocij – od ekonomije, psihologije, sociologije, okolja, racunalništva, inženirstva, .­zike do interdisciplinarnih podrocij umetne inte­ligence – se lahko izkažejo za koristne pri razvoju novih pronicljivih pristopov h kljucnim vpraša­njem, kot so izvor, razvoj in blaženje gospodarske rasti, .nancna nestanovitnost, digitalne valute, podnebne spremembe, porazdelitev dohodka ter premoženja, kot tudi k vprašanjem, kot so razvoj kulture, širjenje informacij, pojav nasilja in šte­vilnim drugim. Znanstvena konferenca je dose-gla izjemno uspešnost, saj so udeleženci aktivno razpravljali in se posvetili obsežnim racunskim analizam neposredno na sami konferenci. Izjemnopocašceni smobili, da je založba Sprin­ger, kot ena najvecjih in najbolj znanih založb akademskih in znanstvenih publikacij na svetu, pokoncani26.redniletnikonferenci wehia2023 podarila knjige, ki so bile razstavljene, naši fakul­teti. Hranjenje knjig na fakulteti bo omogocilo do-stop do dragocenih virov, ki bodo študentom, pro-fesorjem in raziskovalcem nudili pomembne in-formacije ter podporo pri njihovem delu. Knjige, ki jih je fakulteta prejela, so plod znanstvenih do-sežkov in strokovnega znanja avtorjev ter ure­dnikov. To so viri, ki omogocajo poglabljanje v izbrana podrocja, širjenje raziskovalnih spoznanj in odkrivanje novih idej. up fm je osredotocena na promocijo izo- braževalnih programov na prvi, drugi ter tretji stopnji. Leto smo priceli s promocijskimi aktiv­nostmi za študij na prvi stopnji, ko smo vse stan­dardne aktivnosti – predstavitve po srednjih šo­lah, Informativa2023, sejmiininformativnidnevi – podkrepili še z dogajanjem v okviru Tednov od­prtihpredavalnicnaravni up (top up),vsklopu katerega je up fm ponudila številne aktivnosti, ki so bile v prvi vrsti namenjene dijakom zakljuc­nih letnikov srednjih šol. Tedni odprtih predaval­nic so namenjeni dijakom, ki se še niso odlocili za študij, saj s tem pridobijo vpogled v razlicne pro-grame in predmete na fakulteti. Dijaki lahko obi-šcejo predavanja, se udeležijo delavnic ter se sre-cajo s študenti in predavatelji. To jim pomaga pri odlocitvi, ali sta fakulteta in program primerna za njihove interese in cilje. Izjemno veseli smo bili zelo visoke udeležbe dijakov na februarskih informativnih dnevih, na­menjenih prvi stopnji, ko smo bodocim študen-tom odprli vrata ter jim omogocili vpogled v štu­dijski proces na up fm. Informativni dan je bo­docim študentom omogocil neposreden stik s predavatelji in študenti fakultete, ko so lahko po­stavljali razna vprašanja in pridobili vpogled v iz­kušnje študentov ter se pogovorili o študijskih in-teresih. Študentom smo po koncanih informativ­nih dnevih ponudili tudi individualno svetovanje ne le glede izbora študijskega programa, ampak tudi usmeritev glede vpisnih pogojev, prijavnega postopka in drugih pomembnih informacij (pri­znavanje tujega izobraževanja, priznavanje opra­vljenih študijskih obveznosti z drugega visoko­šolskega zavoda, postopke prijave vezane na štu­dentske domove, študentsko prehrano, študent­sko organizacijo, itd.). Informativni dan za drugo in tretjo stopnjo je v mesecu maju potekal v spletnem okolju, in sicer loceno v slovenskem in angleškem jeziku. V mesecu juniju smo informativni dan izvedli tudi v živo, kjer smo s posameznimi program-skimi direktorji predstavili vseh pet magistrskih študijskih programov druge stopnje. Potencialni kandidati za vpis se zavedajo, da jim magistrski študijski programi pomagajo pri samostojnem razmišljanju, kriticnem ovrednotenju informacij, ustvarjanju novih idej in reševanju kompleksnih problemov, kar je pomembna vešcina v številnih karierah in pri nadaljnjem raziskovanju. Tedni odprtih predavalnic up fm up fm je med 21. februarjem in 20. marcem od­prla svoja vrata za dijake ter ostalo zainteresirano javnost, in sicer s predavanji, z delavnicami in ostalimi aktivnostmi za pobližje spoznavanje vi-sokošolskega nacina dela. up fm je pri tem pripravila paleto najrazlic­nejših aktivnosti, ki so jih izvajali naši pedagoški delavci. Katedra za management: • Od ideje do izdelka | izr. prof. dr. Aleksander Janeš • Osebna strateška mapa | izr. prof. dr. Ale-ksander Janeš • Kajježeto »management«? |asist. dr. Peter Štrukelj • Management projektov kot nacin za uresni-cevanje strategije | prof. dr. Mirko Markic Katedra za .nance: • Financiranje podjetja z dolžniškim kapita­lom | izr. prof. dr. Igor Stubelj • Kako upravljam z osebnimi .nancami? | pred. Barbara Švagan • Delavnica .nancne pismenosti: ekonomsko okolje in osebne .nance | prof. dr. Štefan Bojnec, izr.prof. dr.IgorStubelj in izr. prof. dr. Suzana Laporšek Katedra za politologijo, sociologijo, komuniciranje, etiko in kulturologijo v managementu: • What traits and skills make up e.ective lea­ders? | doc. dr. Andreja Pegan • Opredelitev kulture | doc. dr. Primož Šter­benc • Written communication | doc. dr. Andreja Pegan • Pisno komuniciranje | doc. dr. Andreja Pe­gan • Behavioural theories – Leadership styles | doc. dr. Andreja Pegan • How do leaders motivate others? | doc. dr. Andreja Pegan • Teams and con.ict resolutions | doc. dr. An-dreja Pegan • Komunikacija v timu in reševanje kon.iktov | doc. dr. Andreja Pegan • Moralna nacela in lastni interes; eticne vre­dnote in pritisk na posameznika v podjetju |doc. dr. Primož Šterbenc • Contingency/situational theories – How does context a.ect leadership? |doc. dr. Andreja Pegan • Followership | doc. dr. Andreja Pegan • Vpliv kulture na poslovno dejavnost | doc. dr. Primož Šterbenc • In.uence of culture on business activities | doc. dr. Primož Šterbenc • Presentations and public speaking | doc. dr. Andreja Pegan • Predstavitve in javno nastopanje | doc. dr. Andreja Pegan • Charismatic and transformational leader­ship | doc. dr. Andreja Pegan • Team leadership | doc.dr. Andreja Pegan Katedra za ekonomijo: • Izzivi staranja prebivalstva | prof. dr. Žiga Cepar • Vpogled v osnove zdravstvene ekonomike | doc. dr. Patricia Blatnik • Osnove investiranja | asist. Jan Franceškin • Kako je covid-19 spremenil globalno ekono­mijo | asist. Jan Franceškin Katedra za podjetništvo: • Izhodišcazarazvoj blagovneznamkestartup podjetja. Kje priceti? | prof. dr. Mitja Ruz­zier • Podjetniške priložnosti z vidika prakse | izr. prof. dr. Jasna Auer Antoncic Katedrazaraziskovalnometodologijovdružboslovju: • Delavnicaoanketiranju|prof.dr. AnitaTr­navcevic in doc. dr. Borut Kodric Katedra za pravo: • On-line svetovalnica s profesorico prava: na kaj moram paziti pri najemni pogodbi za štu­dentsko stanovanje | izr. prof. dr. Elizabeta Zirnstein Katedra za racunovodstvo in revizijo: • Obdavcitev dela dijakov na podlagi napo­tnice | izr. prof. dr. Mateja Jerman Katedra za marketing: • Value creation in buyer-seller relationships | izr. prof. dr. Armand Faganel Katedra za tuje poslovne jezike: • Communicating in the world of marketing | doc. dr. Dubravka Celinšek • English for the curious | izr. prof. dr. igor Ri­žnar Gostje na up fm V spomladanskem semestru so študijski proces na up fm našim študentom popestrili tako šte­vilni gosti iz prakse kot tudi tuji predavatelji, ki smo jih gostili v okviru mednarodne izmenjave Erasmus+. V sklopu predavanj smo gostili kar 12 stro­kovnjakov iz gospodarstva, nevladnih organiza­cij in javnih institucij, ki so našim študentom na vseh stopnjah predajali znanje iz prakse, ki jim je usvojene vsebine nedvomno prikazalo v drugi luci: • Kako coaching in humor prispevata k po­slovnemu ucinku (roi)? | doc. dr. Ana Ar-zenšek | gost Matic Kadlicek, univ. dipl. psih. • Upravljanje bilance banke| izr. prof. dr. Su­zana Laporšek | gost mag. Matic Novak • Izzivi in prihodnost denarne politike ecb | izr. prof. dr. Suzana Laporšek | gost dr. Pri­mož Dolenc • Zeleno javno narocanje v Republiki Sloveniji | prof. dr. Ajda Fošner | gost Matej Cerov­šek, mag. prava • Strateško upravljanje izkušnje strank | prof. dr. Roberto Biloslavo | gost Tomaž Pavlica, univ. dipl. ekon. emba • Ko zakljucim študij, bom podjetnik! | doc. dr. Jaka Vadnjal | gost mag. Dejan Šraml • Ali Luka Doncic praznuje 26. april? | izr. prof. dr. Andreja Primec | gostja Nina Klun Cakš • Radicalization and co-radicalization of Mu­slims and Non-Muslims in Germany | prof. dr. Simona Kustec, doc. dr. Primož Šterbenc | gostja prof. dr. Susanne Pickel • Vseo avk inpravilihkonkurence|izr.prof. dr. Andreja Primec | gost Andrej Matvoz, univ. dipl. prav. • Ko zakljucim študij, bom podjetnik! | izr. prof. dr. Jasna Auer Antoncic | gost mag. Dejan Šraml • Razvojna miselna naravnanost v podjetni­štvu | i izr. prof. dr. Jasna Auer Antoncic | gostja dr. Blanka Tacer • Razvoj kompetencnega modela v Pivovarni Laško Union in povezava z vrednotami pod-jetja |doc. dr. Ana Arzenšek | gost Borut La­vrencic Vokviruprojekta gost up –Gostovanjatu­jih strokovnjakov in visokošolskih uciteljev na Univerzi na Primorskem smo gostili predavatelja dr. Dejana Miljenovica z Univerze na Reki, Eko­nomske fakultete (hr), ki je v casu svojegagosto­vanja med 23. februarjem in 6. aprilom 2023 pre­daval pri predmetu Aktualne podjetniške zgodbe na univerzitetnem študijskem programu Mana­gement.Vsklopu gost up smood8.do19.maja 2023 gostili tudi dr. Biljano Viduka, izredno pro-fesorico na Fakulteti za upravljanje projektov in inovacij v Beogradu. V casu svojega gostovanja je predavala študentom pri predmetu Podjetni­ška družba na magistrskem študijskem programu Management. Vokviru izmenjave Erasmus+ pa smo na fa-kulteti gostili tudi predavatelje ter strokovne so-delavce z namenom usposabljanja: • Izmenjava Erasmus+ z namenom usposa­bljanja | mag. Tatjana Trebec | gostja višja strokovna sodelavka za študij in študentske dejavnosti Ksenija Šamadan, Ekonomska fa-kulteta, Univerza v Novem Sadu • Izmenjava Erasmus+ z namenom usposa­bljanja | Mihaela Kosancic in Tanja Gregoric | gost znanstveni sodelavec dr. Deniz Ahme­tagic, Ekonomska fakulteta, Univerza v No-vem Sadu • Izmenjava Erasmus+ z namenom usposa­bljanja | izr. prof. dr. Ana Grdovic Gnip in Marisol Pribrac | gosta dr. David Kosina in dr. Ondrej Krocil, Palacký University Olo­mouc, Univerza v Olomoucu, Ceška • Kratkorocna znanstvena izmenjava v okviru projekta cost ca18213 | prof. dr. Štefan Bojnec | gost doc. dr. Alen Mujcinovic, Fa-kulteta za kmetijstvo in prehrano Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina Dogodki Ves cas spomladanskega semestra so potekali dogodki v okviru projekta Zelena, digitalna in vkljucujoca up (gdi up). Vmesecujanuarjusmo organizirali niz delavnic z naslovom »Osnove do-bre poslovne komunikacije« v izvedbi prof. dr. Simone Kustec (delavnica »Osnove dobrega po­slovnega komuniciranja«), viš. pred. mag. Suzane Sedmak (delavnica »Medkulturni vidik komunici­ranja«), doc. dr. Andreje Pegan (»Ucinkovito argu­mentiranje«) in doc. dr. Ane Arzenšek (delavnica »Upravljanje s kon.ikti na delovnem mestu«). V mesecu februarju 2023 sta prof. dr. Anita Trnav-cevic in prof. dr. Štefan Bojnec izvedla delavnico o izzivih družboslovnega raziskovanja. V okviru Sve­tovnega tedna izobraževanja o .nancah (Global Money Week) je bila organizirana delavnica .­nancne pismenosti gdi up v izvedbi prof. dr. Šte­fana Bojneca, izr. prof. dr. Igorja Stublja in izr. prof. dr. Suzane Laporšek. V mesecu juniju so si sledili kar trije dogodki, in sicer okrogla miza na temo »Trajnostno porocanje: med mitom in re-snicnostjo« v izvedbi prof. dr. Roberta Biloslava, sledil je sprošcen pogovor z diplomanti up fm, ko so na študij pogledali skozi oci Alumnov up fm v izvedbi prof. dr. Mitje Ruzzierja, ter delav­nica na temo !Varcevanje in investiranje v dina-micnem .nancnem okolju! v izvedbi izr. prof. dr. Suzane Laporšek in izr. prof. dr. Igorja Stublja. Med 20. in 26. marcem 2023 je pod okriljem Or-ganizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (oecd) na temo »Nacrtujte svoj denar, posadite svojo prihodnost« (»Plan Your Money, Plant Your Future«) potekal Svetovni teden izobraževanja o .nancah (Global Money Week). V izobraževal­nem tednu je letos s pestrim programom izobra­ževanj prvic sodelovala tudi up fm. V sklopu te­dna sta se izr. prof. dr. Patricia Blatnik in asist. Barbara Švagan udeležili Nacionalnega izobraže­valnega dogodka, ki je potekal v prostorih Banke Slovenije. Na up fm smo pripravili tri delavnice s podrocja .nancne pismenosti. V okviru prvih dveh delavnic, ki sta bili predvsem namenjeni di­jakom in študentom, sta asist. Barbara Švagan in asist. Jan Franceškin prikazala osnove osebnih .­nanc ter investiranja. Tretja delavnica, ki je bila organizirana kot del projekta gdi up in so jo iz­vedli prof. dr. Štefan Bojnec, izr. prof. dr. Suzana Laporšek in izr. prof. dr. Igor Stubelj, je bila na­menjena upravljanju osebnih .nanc. Vletošnjem letu je Festinno zaživel neko­liko drugace. V pomladanskih mesecih smo go-stili podjetnike, ki so nam predstavili izkušnje in izzive, s katerimi se soocajo na svoji poslovni poti. Študenti so tako imeli priložnost iz prve roke sli­šati podjetnike in se z njimi pogovoriti. Prvi do-godek z naslovom »Podjetniške priložnosti z vi-dika prakse« je potekal v kombinaciji s top up in predmetom Podjetniški projekt. Dogodek, na katerem je sodeloval mladi inovator, je konec me-seca marca organizirala in moderirala izr. prof. dr. Jasna Auer Antoncic. V zacetku meseca maja sta sledili okrogli mizi na temo razvoja blagovnih znamk startup podjetij vizvedbi prof.dr. Mitje Ruzzierja ter na temo razvoja podjetniških prilo­žnosti v izvedbi izr. prof. dr. Jasne Auer Antoncic. *** Vletu 2023UniverzanaPrimorskem obeležuje 20. obletnico svojega obstoja, saj 17. marca 2023 mineva 20 let od vpisa up v sodni register. Vr­hunec praznovanj predstavlja slavnostna akade­mija, ki je letos potekala v cetrtek, 16. marca 2023 in je ob podelitvi nagrad univerze dobila znacaj posebne svecanosti s prisotnostjo visokih gostov. Naslavnostniakademijijenapredlog up fm na­ziv Zaslužnega profesorja up v letu 2022 prejel prof. dr. Milan Vodopivec za odlicno delo na po­drocju ekonomske znanosti kot najvišje uvršcen slovenski ekonomist, za svoj pomemben prispe­vek pri vzgoji mladih raziskovalcev ter delovanje na podrocju oblikovanja politik za zmanjševanje brezposelnosti. Nagrado za pedagoško odlicnost up je za leto 2022 prejel prof. dr. Štefan Bojnec za izjemno pedagoško delo in izjemno mentoriranje, predvsem doktorskih študentov. Med 17. in 21. aprilom se je na Univerzi na Primorskem odvil Teden Alumni up 2023, ki je letos potekal pod geslom »Zelena, digitalna in vkljucujoca up: spodbujati, ustvarjati, širiti in vkljucevati se v skupnost alumnov«. Sodelovali so tudi predavatelji up fm. Izr. prof. dr. Suzana Laporšek in asist. Barbara Švagan sta izvedli pre­davanje z naslovom »Moj šef, algoritem – izzivi al­goritemskega managementa za prihodnost dela«. Prof. dr. Tina Vukasovic je izvedla predavanje »Di-gitalni trendi komuniciranja z razlicnimi genera-cijami potrošnikov«. Univerza na Primorskem je meseca aprila v namen promocije pripravila sejem magistrskih in doktorskih študijskih programov »upgrade« – razširi svoje znanje«, na katerem so predava­telji up fm predstavili študijske programe. Obi-skovalci sejma so poleg informacij o študijskih programov 2. in 3. stopnje pridobili informacije o mednarodnih izmenjavah, vpisnih pogojih ter postopkih, pomembnosti kompetenc in razlogih, zakaj se za odlociti za študij ob delu tudi v kasnej­ših letih. *** Mednarodne izmenjave študentov so vedno zelo priljubljene in zaželene. Tudi letos je nekaj na­ših študentov na izmenjavi v tujini in prav tako nekaj tujih študentov gostimo pri nas. V okviru programa Erasmus+ imamo v drugem semestru 16 tujih študentov, ki prihajajo iz razlicnih držav, prav tako se je 17 študentov s fakultete odlocilo za opravljanje svojih študijskih obveznosti na tujih izobraževalnih ustanovah. Aktivni smo tudi v tujini, saj smo razširili promocijo na najvecjem regijskem sejmu »Na koji ceš fax?« ter bili aktivni na razlicnih družbenih omrežjih, ki so ponovno privabila veliko zani­manja. Hkrati pa smo v promocijo aktivno vklju-cili tudi študente ter z njihovo pomocjo razširili prisotnost na družbenem omrežju TikTok, ki je priljubljeno predvsem pri mlajši populaciji. Prav tako pa poteka intenzivna promocija preko druž­benih omrežij Facebook, YouTube, Instagram in Twitter. Integracija vojaškega modula v vs program Management na up fm up fm ob podpori Univerze na Primorskem razvija vojaškimodul, kigabo izvajalavsodelovanju s Cen­trom vojaških šol v Mariboru. Dekanja up fm izr. prof. dr. Tatjana Horvat se je z namenom vzposta­vitve tesnejših stikov s Centrom v mariborski Ka­detnici udeležila slavnostne akademije Centra voja­ških šol, ki je potekala v aprilu 2023. Dogodka so se udeležili najvišji predstavniki Slovenske vojske ter predsednica Republike Slovenije in vrhovna povelj­nica obrambnih sil dr. Nataša Pirc Musar. V mesecu juniju je nato na Ministrstvu za obrambo potekal slo­vesen podpis sporazumov o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. V ta namen je na up fm sledilo posebno srecanje, in sicer se je doc. dr. Darko Šcavnicar s Centra vojaških šol srecal z dekanjo upfm izr. prof. dr. Tatjano Horvat, rezultat pa je bil uspešen dogovor o integraciji vsebine voja­škega modula v visokošolski strokovni študijski pro­gram Management. Aktivni smo tudi s pripovedovanjem karier­nih zgodb naših Alumni clanov, ki so uspešni na svojem podrocju dela. V mesecu januarju je bila objavljena karierna zgodba diplomanta Mihovila Rameše, ki vodi zahteven resor pomorskega pro-meta skupine Intereuropa. V mesecu juniju smo pisali o diplomantu Maticu Pecniku, ki je na up fm odlicno zakljucil tako visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Management kot tudi magistrski študijski program druge stopnje Pravo za management in se sedaj kot kriminali­sticni inšpektor usposablja v smeri kriminalistic­nega preiskovanja kaznivih dejanj zoper gospo­darstvo. Študentje 3. letnika visokošolskega strokov­nega študijskega programa Management so letos drugic imeli obvezno strokovno prakso v okviru svojega predmetnika. K projektu je pristopilo pre­cej podjetij in sprejelo naše študente za šest te­dnov, prav tako smo eno študentko gostili na naši fakulteti. 25. slavnostna podelitev diplom in priznanj 2023 je vmesecuaprilurazveselila kar122 diplo­mantov, med njimi 83 dodiplomskih, 34 magistr­skih ter pet doktorjev znanosti, ki so v prijetnem okolju fakultete lahko prevzeli svoje listine ter na-grade in svoj uspeh tako delili z najbližjimi. Omenilibi tudiuspešno sodelovanje podjetja invidas Centrom za razvoj in prenos znanja upfm – crpz pri projektu Fortissimo, za kate- Študijski programi na up fm v letu 2022/2023 Na prvi stopnji študija izvajamo naslednje študijske programe: • Visokošolski strokovni študijski program Management – redni študij • Visokošolski strokovni študijski program Management – izredni študij • Univerzitetni štud. progr. Management • Univerzitetni štud. progr. Management v angleškem jeziku Na drugi in tretji stopnji študija izvajamo naslednje študijske programe: • Management v slovenskem in angleškem jeziku • Ekonomija in .nance v slovenskem in angleškem jeziku • Politologija v slovenskem in angleškem jeziku • Pravo za management • Management trajnostnega razvoja • Doktorski študijski program Management rega je konzorcij pridobil nepovratno .nanciranje v višini skoraj 1,7 milijona evrov (Enterprise Eu­rope Network). Naši raziskovalci so na razlicnih srecanjih v okviru projektov predstavljali izsledke svo­jih raziskav. Sodelovanje v projektih že kaže re-zultate, saj nova znanja nenehno vpeljujemo v študijski proces ter ozavešcamo širšo javnost. Z januarjem 2023 smo priceli z izvedbo dveh no-vih projektov na podrocju raziskovanja, in si­cer: Zeleni prehod in trajnost Skupne kmetijske politike: madžarsko-slovenska primerjava, vodja prof. dr. Štefan Bojnec, ter Projektno delo za pri­dobitev prakticnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023, koordinator na up fm izr. prof. dr. Armand Faganel. Slednji se je na up fm že zakljucil, in sicer je v sklopu projekta sodelovalo 20 študentov z up fm, up Famnit in up fhš, od tega sedem študentov na projektu cro-Wayv (Sklop A) pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleksandra Janeša, osem študentov na pro-jektu itcontool (Sklop A) pod mentorstvom izr. prof. dr. Armanda Faganela ter šest študen­tov na projektu Lokalna partnerstva (sklop B) pod mentorstvom doc. dr. Bojana Mevlje. Ob številnih dogodkih, ki so se odvili na up fm, smo lahko prica izjemnemu nizu dosežkov in uspehov. Skozi inovativne konference, navdi­hujoca predavanja gostov iz prakse in priznanih strokovnjakov ter obilo priložnosti za izmenjavo idej in mreženja so se študentje, profesorji ter za­posleni povezali in oblikovali mocno akademsko skupnost. S preteklimi dogodki smo dokazali, da smo trdno zasidrani v krepitvi znanja, inovativ­nosti in oblikovanju prihodnosti. up fm si bo še vnaprej prizadevala ustvarjati izjemne dogodke, ki bodo omogocali rast in inovacije. Mateja Jerman Povabilo k oddaji clankov Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement s podrocja racunovodstva mateja.jerman@fm-kp.si Racunovodske prakse se neprestano spreminjajo pod vplivom dinamicnega poslovnega okolja, za­konskih sprememb, tehnološkega napredka in spreminjajocih se pricakovanj uporabnikov racu­novodskih informacij. Podrocje racunovodstva se sooca s številnimi izzivi in priložnostmi. V reviji Management si prizadevamo predstaviti najno­vejše prakse s podrocja racunovodstva iz sloven-skega in mednarodnega okolja. Avtorje vabimo k oddaji prispevkov, ki raziskujejo naslednje so-dobne racunovodske teme: • Financno racunovodstvo: raziskave, ki preu-cujejo nacine merjenja racunovodskih ka­tegorij, razkritja racunovodskih informacij, prakse racunovodskega porocanja v razlicnih panogah. • Poslovodno racunovodstvo in stroškovno racu­novodstvo: raziskave, ki se osredotocajo na uporabo racunovodskih informacij za notra­nje odlocanje, metode razporejanja stroškov, strateško poslovodno racunovodstvo. • Obdavcitev: raziskave strategij davcnega na-crtovanja, mednarodne obdavcitve in ucin­kov davcnih predpisov na poslovne odloci­tve. • Racunovodski informacijski sistemi: raziskave, ki preucujejo nacrtovanje, implementacijo in uporabo racunovodskih informacijskih sistemov, vkljucno s temami, kot so podat­kovna analitika, kibernetska varnost in na­stajajoce tehnologije. • Trajnostno racunovodstvo in porocanje: razi­skave, ki se osredotocajo na okoljsko, soci­alno in upravljavsko racunovodstvo (angl. environmental, social, governance –esg), po­rocanje o družbeni odgovornosti podjetij in vkljucevanje vidikov trajnosti v racunovod­ske okvire. • Eticni vidik: eticna razsežnost v racunovod­stvu poudarja pomen integritete, transpa­rentnosti poslovanja in strokovne presoje. Aktualna so vprašanja eticnih dilem in vloge poklicne etike v racunovodstvu. • Aktualni izzivi v racunovodstvu: raziskave na­stajajocih trendov, izzivov in priložnosti v racunovodskem poklicu, kot so digitalna trans-formacija, tehnologija veriženja blokov, upo­raba umetne inteligence v racunovodstvu in analitika velikih podatkovnih zbirk. To je le nekaj primerov sodobnih racunovod­skih vprašanj, ki zahtevajo nadaljnje raziskova­nje. Avtorje spodbujamo, da predložijo prispevke, ki obravnavajo navedena podrocja ali katero koli drugo relevantno temo, ki prispeva k napredku racunovodske teorije in prakse.