ANNALES 6/'9!>
izvirno znanstveno delo	UÜK 728.6:39(497.12 Istra)
719(497.12 Istra)
VPRAŠANJA VARSTVA ETNOLOŠKE DEDIŠČINE V KOPRSKEM ZALEDJU
Mojca RAVNIK
mag., raziskovalni svetnik. Institut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Gosposka 13, SLO MD, rfcercalore, fstituto d« Elnografia Slovena, CRS ASSA, 61000 Ljubljana, Gosposka I 3, SLO
IZVLEČEK
Največji del zaledja Slovenske Istre pripada koprski občini, zato je etnološka dediščina v koprski občini najbogatejša. Šele pred kratkim, konec lela 1992, je bil izdan zadnji občinski odlok o razglasitvi spomenikov in s tem dana pravna podlaga za njihovo zaščito in varovanje, kot to predpisuje zakon. Dediščina je zavarovana že v občinskih prostorskih načrtih, izbrana naselja in stavbe pa so razglašeni in varovani kot spomeniki. Strokovno gradivo je pripravil Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Avtorica daje nekaj konkretnih predlogov za postopno reševanje dragocenih kulturnih spomenikov.
Položaj etnološke dediščine v zaledju1 je veliko slabši od katerekoli droge zvrsti kulturne dediščine na Koprskem.
Nekaj km stran od obaie v notranjost, kot bi odrezal, prenehala vrvež in gneča. Taki investitorji, ki v meslih trt širše v obalnem pasu na vsakem koraku naletijo na u m etnostn ozgodo v i os ko in arheološko dediščino in nato morajo, hočeš nočeš, del stroškov njenega raziskovanja in zaščite vzeti na svoje rame, v zaledje ne sežejo. Daleč od naložb, kapitala in kulturniških senzacij se v zaledju v razvaline spreminjajo najlepši spomeniki: cela naselja, stanovanjske in gospodarske stavbe, vodnjaki, mlini.
Največji del zaledja Slovenske Istre pripada koprski občini, zato je ludi etnološka nepremična dediščina v tej občini najbogatejša. Ciede na izredno raznoliko stavbarstvo lahko znotraj tega prostora govorimo še o mikrokregijah. V njih obstaja, oziroma propada, vse, kar določa kulturno izvirnost istrske notranjosti.
Razprostirata in stikata se oba velika arhitekturna izraza, izvirajoča od dveh domačih gradiv: stavbarstvo v
apnencu ali belem kamnu in stavbarstvo v peščenjaku ali sivem oz. rjavem kamnu. Poleg domačega kamna se
Podpeč, Laška hiša in hiša z gotskim lokom.
(Foto: Borut Malnar, 1987, iz tototeke MZVNKD Piran)
1 Zaradi delitve deli na piranskem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine je etnološka dediščina "omejena" na zaledje, v mestih pa še ni preučena.
43
AN NA LES (>/'95
.viojc-5 ravnik: vprasania varstva ETnOLOSkE oíolíclní v zalidiu na KOPRSKEM, <13-18
Zanigrad.
(Foto: Mojca Ravnik, 1988, iz fototeke ISN)
v nekaterih podrobnostih (portoni, okenski in vratni okviri, ognjiSča) pojavlja tudi kamen z obeh sosednjih kraških območij, ki oba imenujejo Kras - s slovenskega Krasa na SZ in s krasa v hrvaškem delu ¡stre, iz okolice Zrenja in Oprtlja. Pod Kraškim robom so najstarejša naselja in stavbe v Slovenski Istri nasploh, povezana s posebnim obmejnim in prometnim pomenom teh krajev. V vaškem stavbarstvu se izdelki domačih kamnosekov prepletajo s sestavinami stilne umetnosti Prvotni namen in oblika mnogih stavb sta še vedno zavita v skrivnost. Ob rekah Rižani in Dragonji so ostanki mlinov in mlinarskih zaselkov, različni zaradi različnega pomena mlinarstva ob eni in drugi reki. Razložena naselja v obalnem pasu izpričujejo značilnosti poljedelske proizvodnje in poselitve na velikih posestvih s koloni, z značilnimi kotlinami in hišami kolonov V notranjosti so med naselji z antično tradicijo posejani manjši zaselki, \ katerih so bivale velike skupine sorodnikov. Vznikali so se širili in propadali z naselitvijo, razcvetom in razselitvijo družin. Rjavi kamen je omogočal zelo zanimive inačice hišnih nizov, dvorišč, stopnišč, hodnikov, ognjišč in tudi sprotno spreminjanje stavb v skladu s spremenjenimi potrebami prebivalcev. Vsak gospodar je bil tudi svoj zidar, oziroma so bili zidarji v vsaki vasi.
Stavbarstvo v istrskih vaseh je v zelo slabem stanju Znani so vzroki za to, od izseljevanja prebivalcev do dolgoletnega gospodarskega zapostavljanja zaledja Vendar pa še ni prepozno in morda bi se z načrtnim delom, kakršnega doslej ni bilo, dalo marsikaj ohraniti.
Pri tem se mi zdi najbolj pomembna zaznavna sprememba med samimi domačini, ki danes nastopajo z veliko več kulturne zavesti kot še pred kratkim, ko je bilo vse novo boljše od vsega starega. S tem je dan prvi pogoj.
Tudi na strokov,ni ravni se je prelomnica zgodila pred kratkim.
Konec leta 1992 je Skupščina občine Koper sprejela Odlok o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper2, nato pa je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (MZVNKD) objavil Strokovne osnove za razglasitev posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper3.
Pred tem so bila za spomenike razglašena naselbinska, memorialna in zgodovinska območja. Odlok o tem je Skupščina občine Koper sprejela leta 19Č574, zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je strokovno gradivo objavil leta l98b5. Poleg naštetega pa so območja varovanja kulturne dediščine tudi v občinskem družbenem planu v obdobju 1 986 - 2000 (ta 50 bila izdelana že leta 1985).
Enostavno povedano, sedaj obstajata vsa dokumentacija in pravna podlaga za varstvo etnoloških spomenikov - naselij in posameznih stavb. Ne glede na to, da ni brez pomanjkljivosti in bo gotovo treba še kaj dodati, nam daje pregled nad stanjem, vrednotenjem, varstvenimi režimi m razvojnimi usmeritvami za etnološko de-
Hrastovlje, središče vasi.
(Foto: Jaka Jeraša, 1989. MZVNKD Piran)
2	Oriiok o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper. Uradne objave, St.t. Koper, 2. februarja 1993
3	Strokovne osnove za razglasitev posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, t, zvezek (Gradovi in utrdbe. Meščanska arhitektura), 2 zvezek (Cerkvena arhitekture, javni spomeniki, vodnjaki in znamenja. Etnološki spomeniki, Zgodovinski spomeniki). Piran, MZVNKD 1993-
4 Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov v občini Koper. Ursclne objave, it.27, Koper, 24. julija 1987.
5 Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov v občini Koper. Naselbinsko, memorialna in zgodovinska območja. Piran, MZVNKD < 986.
44
ANNALES /f>'95
Moica RAVNIK: VPRAŠANIA VARSTVA t TNOIOŠKE DEDIŠČINE V ZALFOiU NA KOPRSKEM. 43-18
Gračiščc, dvorišče proti (vhodu) izhodu, (Foto: Mojca Ravnik, 1984, MZVNKD Piran)
diščino v koprskem zaledju. V pričujočem prispevku bom poizkusila iz obeh gradiv, se pravi iz strokovnih osnov za razglasitev naselij in posameznih spomenikov, izluščiti glavne probleme njihovega varovanja.
1, UPOŠTEVANJE ODLOKOV
Razvojne usmeritve in varstvene režime, ki jih vsebujeta odloka o razglasitvah oziroma strokovne osnove za naselbinske območja in posamične spomenike, je treba bolj uveljaviti, da jih bo resnično upošteval vsak, kdor posega v ta prostor oziroma ima načrte z njim, pa naj bo posameznik., urbanistična ali gospodarska organizacija. Varstveni režimi in razvojne usmeritve so oblikovani tako, da jih arhitekt, urbanist, načrtovalec razvoja lahko zelo ustvarjalno uporabi. Ne gre torej za nežlvljenjsko odredbo, ampak za temeljno upoštevanje tega, kar na terenu že obstaja vrednega in kar
A hi tan ti.
(Foto: Mojca Ravnik, 1988, MZVNKD Piran)
Topolovec.
(Foto: Mojca Ravnik, 1986, MZVNKD Piran)
je treba ohraniti. Ker tega sodelovanja ni, se dogaja, da v prostoru, kjer si zavod mukoma prizadeva ohraniti dragoceno dediščino in ji najti namembnost v turizmu ali gostinstvu, nekdo drug postavlja čisto drugače predloge, čeprav terena sploh ne pozna.
Kdor želi imeti pregled nad spomeniki, mora vzeti v roke oba odloka o razglasitvah oziroma oboje strokovne podlage. Če na primer med posameznimi spomeniki ne najdemo nobenega iz določene vasi, to ne pomeni, da tam ni ničesar omembe vrednega. Za zgled- V Pregari na primer ni nobenega posamičnega spomenika, je pa cela vas naselbinsko območje - spomenik, s posenim varstvenim režimom za stanovanjske hiše in gospodarske stavbe, ki imajo neokrnjene sestavine tradicionalnega stavbarstva.
Taka naselja, v katerih ni nobenega posameznega et-
"Mazurinov mlin" oh Dragonji pod vasmi Tisek, Trebše, Pavltči.
(loto: Mojca Ravnik, 1985, MZVNKD Piran)
45
ANNALES /f>'95
Moic.1 RAVNIK: VPRAŠANJA VARSTVA ETNOLOŠKE OERlščANf. V ZALEDIU NA KOPRSKtM. Vi-IB
Giemšt. 17.
(Foto: faka feraša, 1988, MZVNKD Piran)
nološkega spomenika, a so najviše vrednotena, so poleg omenjene Pregare še: Fijeroga, Koštabona, Kubed, Labor, Pomjan, Tinjan, Topolovec z zaselkom Žrnjovec, Trebeše, Trsek in Zabavije. Naselbinska območja, v katersh so tudi posamični spomeniki, so Abitanti. Črni Kal, Črnotiče, Clem, Gračišče, Hrastovi je, Krkavče, Podpeč, Socerb. (Med naselji, ki jih bo treba dodati, je na prvem mestu gotovo Zanigrad kot naselbinsko območje.) Samo posamični spomeniki pa so vodnjak v Oilicih, Mazurinov mlin na Dragonji, domačije v Ospu, v Popetrah, v Smokvici, sta kortini v Bertokih in Skocjanu in domačiji v Župančičih. Po naselbinskih območjih in posameznih spomenikih so najbolj bogate krajevne skupnosti Črni kal, Bor št, Gračišče, Gradin in Šmarje, vendar je območje KS Črni kal daleč pred vsemi, saj je tu kar polovica vseh razglašenih etnoloških spomenikov.
2. NASELJA, STAVBE iN LASTNINA
Če bi hoteli preprečiti propadanje, bi se morali podrobno posvetiti vsakemu naselju posebej. Vsako od njih ima svoje posebne probleme, a za vprašanja, ki bi jih mi radi rešili, sta vsem naseljem skupna in najtežja problema: razdrobljena lastnina in zastarano stanje v zemljiških knjigah. MZVNKD je posebej zavaroval vplivna območja naselij, ki so njihov prostorski okvir in bistvena kakovostna vrednota. Zidalo naj bi se znotraj naselij. A predstavljajmo si neko tipično istrsko razširjeno družino, ki še vztraja v domači vasi. Stiskajo se. med ozke zidove hiše njihovih dedov, želijo si sezidali primerno stanovanjsko hišo, v soseščini pa so obdani s podrtijami, ki so lasi množice odseljenih in že pokojnih sorodnikov in sosedov. Torej gredo zidat zunaj vasi, po enem od dostopnih projektov. Varovanje vplivnih območij je papirnato, domačini zidajo, kjer pač morejo.
v sredi vasi pa kraljujejo razvaline in zanemarjene stavbe, ki jih rabijo kvečjemu za kramo. Kaj bi se tu sploh dalo storiti?
Mogoče bi se vseeno dali napraviti seznami lastnikov zapuščenih hiš, nato pa bi bilo možno izvedeti, ali sploh še imajo kakšne načrte s svojo lastnino. Če bi bil odgovor pritrdilen, jih je treba poučiti, kaj lahko podrejo, kaj morajo sanirati in ohraniti. Če jih to več ne zanima, bi bilo treba objekt oz. parcelo odkupiti. Občina bi nato take objekte lahko prodala na dražbi domačinom, počitničarjem ali gostincem, pod točnimi spo-meniškovarstventmi pogoji. Novograditelje bi morali usmerjati v vasi, s tem da bi jim seveda pomagali najti zazidljivo površino in tudi ustrezen projekt, je to nemogoče? (Opravičujem se, če sem neobveščena in se vse to že dela!)
Ali bi se ne dalo usmeriti redkih investitorjev, ki želijo odpreti gostinski lokal, v vas, s tem da bi jim ponudili star objekt, skupaj s projektom prenove? Za šolski zgled zapravljenih priložnosti naj navedem Hras-(ovlje. V zadnjem času sta blizu vasi zrasli novi gostišči, sredina vasi, ki je bila v odloku razglašena kot spomenik (hiša št. 38 s sosednjimi hišami, ambient s portonom št. 22), pa prazna propada. Se bodo le stavbe sesule, ne da bi le poizkusili najti investitorja za sanacijo in obnovo tega dela vasi?
3. KAJ BO Z ZANJ GRADOM? KAJ BO Z ABITANTI?
O posameznih naseljih bi lahko imeli posebna posvetovanja, skupaj s prebivalci oz. predstavniki KS. Začeli bi lahko z vprašanjem: Kaj bo z Zanigradom, kaj bo z Abitanti? Naselji sta prispodobi propadanja, v kakršnem se bodo znašla še mnoga naselja v koprskem zaledjU-
Clem št. 16.
(Foto: Jaka feraša, 1988, MZVNKD Piran)
46
ANNALES (»/'95
Mojc» RAVNIK- VPRAjANIA VARSTVA fTNOt,C)$t:F OFOJŠČINE V ZALEDIU NA KOPRSKI:M. 43-4»
Pregara.
(Foto: Mojca Ravnik, 1992, ISN pri ZRC SAZU)
Zanigrad je prazen že dve leti in pol. MZVNKD Piran sanira cerkev sv. Štefana. Bo potem, ko bo popravljena, stala sredi divjine, komaj dostopna po raz-ritem kolovozu?
Abitanti brez zaselkov imajo še tri prebivalce. Bodo postali razvaline, ne da bi poskusili pravočasno s cesto, telefonom in še čim zadržati njihovo propadanje? Če ni denarja, ali ne bi moral cesto in telefon v Abitante kriti kak državni fond? Ne nazadnje se bo s propadom te vasi tudi poseljeni prostor tega dela Istre znatno skrčil. Bi za Zanigrad in Abitante res ne mogli najti neke namembnosti, investitorjev, skratka možnosti za nadaljnji obstoj?
4.	OBNOVLJENI POSAMEZNI ETNOLOŠKI
SPOMENIKI
Vprašanja posameznih spomenikov začnimo pri na videz lažjem zalogaju in poglejmo, kako je z redkimi obnovljenimi etnološkimi spomeniki. Pozabljeni so, neoznačeni, prezrti. Zdi se, kot da z njimi nihče ne ve kaj početi.
Posebno posvetovanje bi veljalo zato posvetiti samo tem primerom, od Črnega Kala, kjer je bil obnovljen kamnoseško obdelan poHon, a domačija naprej propada, kjer je bila obnovljena Benkova hiša, ki je razen strokovnjakov nihče ne more najti, do Podpeči z obnovljenim stolpom in "Prkičevo hišo " Ta dela so bila strokovno upravičena, in ne gre za najboij odmaknjene kraje, v njih so tudi druge kulturne in naravne znamenitosti, so v soseščini zelo obiskanih Hrastovelj, vendar ostajajo neopaženi.
5.	STANJE IN LASTNIŠTVO POSAMEZNIH
ETNOLOŠKIH SPOMENIKOV
Posameznih etnoloških spomenikov v občini Koper
/e 36, vendar je število posameznih objektov večje. 22 je namreč domačij, sestavljenih iz več poslopij, in isto velja za dve kortini na posestvih in za tri vaške ambiente.
Med najbolj ogroženimi so: mlin na Dragonji, Črni Kal 17, 37 in 38, Čmotiče 40, Glem 17., 9, Gračišče (33), Hrastovlje 38 in ambient v soseščini, Krkavče 69, 71, 74, Podpeč 5, 30. Smokvica 10, 13, 14, 15 in Župančiči 14. Med okrnjenimi so: koitina v Bertokih (Med vinogradi), sv. Tomaž v Škocajnu, posamezne hiše v Ospu, Podpeči.
Nekaj je tudi primerov, da prebivalci sami vedo, kako pomembne so njihove hiše - npr. Popetre 6, domačije s portoni v Črnotičah, kjer je ohranjeno izročilo o domačih kamnosekih itd., Gračišče 27.
Glede lastništva je slika takale: največ jih je v privatni tasti, v večini primerov (19J so lastniki v Sloveniji, v S primerih pa so lastniki tudi v Italiji in drugje v tujini. V mešani privatni in družbeni lasti jih je 7, samo v družbeni lasti 3 (dva vodnjaka in obnovtjenja "Prkičeva hiša" v Podpeči), v enem vaškem arnbientu (v Krkavčah) se privatna in družbena lastnina prepletata z lastniki v Italiji, v enem primeru pa lastnina ni jasna (vodnjak v Abitantih}.
Na tak način, kot smo ga zgoraj predlagali za zapuščene objekte v naseljih, bi morali od primera do primera najti stik z lastniki iri skupaj poiskati rešitev.
1'regara.
(Foto: Mojca Ravnik, 1990, ISN) ZA KONEC
V letih, ko je MZVNKD Piran obnavljal hišo in stolp v Podpeči, smo večkrat govorili o tem., kako bo v prihodnosti stekel niz obnovljenih spomenikov skoz notranjo Istro: Črni Kal, Podpeč, Predloka, Zanigrad, Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Starci pri Gradinu Pregara, Abitanti ali Topolovec, Hrvoji, Kučibreg, nato pa v hrvaški del tstre -proti Zrenju, Pietrapelosi, Oprti ju,
ANNALES /f>'95
Mp¡ta RAVNIK: VPRAŠANIA VARSTVA fTNOLOÍW DÍDlSClNE V ZrV.EDÍl) NA KOPRSKEM. 13-1»
Motovunu. Zaradi meje med HrvaŠko in Slovenijo lahko danes tako potujemo samo v domišljiji. Meja je kraje v sredini Jstre postavila v obmejni položaj na koncu sveta. Upajmo, da je to začasno in da bo kmalu tudi sredi Istre mejni prehod za vse, ne samo za dvojne lastnike in dnevno migracijo. Vendar pa lahko medtem tudi v mejah slovenskega dela Istre potegnemo turistične poti do Pregare in AbiUmtov in drugih izrednih krajev v istrski notranjosti. Ne mislim samo na avtobusne ekskurzije portoroških gostov, ampak na niz zanimivih točk, obnovljenih kulturnih spomenikov, kjer bi človek našel hrano, prenočišče in vzdušje istrskega zaledja, spoznaval istrsko zgodovino in kulturo, kak domačin pa bi pri tem tudi kaj zaslužil.
Z razglasitvami spomenikov smo dobili pregled nad gradivom, Največje bogastvo je ohranjeno v naseljih, ki so najdlje od gospodarskega razvoja, kjer je prebivalstvo najbolj nazadovalo in kjer je najvišji delež kmečkega prebivalstva in kmečkih ostarelih gospodinjstev6. Konzervatorskega dela je ogromno, preveč za eno samo etnofoginjo na piranskem zavodu. Naloge tudi presegajo konzervatorstvo, saj so celo v pretežnem delu drugačne. Zato bi bilo zelo dobro, da bi se pri koprski občini čimprej ustanovila močna delovna skupina kon-zervatorjev, strokovnjakov za urejanje prostora, za lastninska vprašanja, urbanistov in arhitektov, ne nazadnje
pa domačinov in predstavnikov KS. Brez sodelovanja vseh odgovornih služb, ki se medsebojno spoštujejo in si zaupajo, ne bo šlo.
Etnološki dediščini v zaledju je treba posvetiti čim prej posebno delovno posvetovanje, na katerem bi oblikovali to skupino. V odlokih za razglasitve in v strokovnih osnovah bo imela dobro delovno podlago.
Župančiči.
(Foto: Mojca Ravnik, 1987, MZVNKD Piran)
RIASSUNTO
La maggior parte dell'entroterra deli'lslria slovena appaitiene al comuna di Capodistria, che possiede perció <1 patrimonio etnológico piú cospicuo. Solo recentemente, alia (me del 1992, é stato emesso un decreto comunale sui monumenti che funge da base giuridica per la loro tutela e conserva?ione, come disposto dalla legge■ ti patrimonio é tutelato gia da: piani regó ta ton comunati, mentre le localita e gli edifici prescelti sono stati dichiarati monumenti e tutelad di conseguenza. Benché le ¡¡cerche non siano ancora termínate e quindi verranno acl aggiungerst altrí monumenti, sulla base del la documentazione compílala dall'htituto per la tutela de! patrimonio ambiéntale culturale di Pirano, é giá possibite avere una visione delta situazione e quindi planificare gli interventí. L'autrice offre una breve carellata delle caratteristiche detle singóte micro - regí o ni dell'enlroterra capodistrianof degli abitati e degli edifici, con riferimento alto stato in cui versarlo, alia proprietá e alia loro destinazione, ed offre alcune proposte concrete per un gradúale recupero di questi preziosi monumenti cultural!.
6 Primerjali smo podatke o indeksu gibanja prebivalstva, o starostni strukturi in o socialno - ekonomski sestav; prebivalstva v naselbinskih območjih koprske občine, kjer sta naselbinska in stavbna dediščina najbogatejši. Statistične podatke smo črpali z geografskih raziskav: Ivo Piry, Demografska gibanja na Slovenski obali. Institut za geografijo Univerze v Ljubljani 1%'», in Dušan Plut, Preobrazba geografskega okolja v Koprskem primorju, prav tam 197?. Glej M. Ravnik, Izsledki geografskih raziskav in kulturna dediščina v zaledju Koprske občine. Dela, St.3. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete 1986, str. 77 - 84.
48