aftfpb v ■'"'-■"'./J — LETO V. • iSl ZA DOBRO VOLIO IN SMEH - IZHA|A DVAKRAT MKSKCNO ŠTEV. 15 Poilnina plačana v gotovini PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA 1952 10 dinarjev ČEZ DRN IN STRN... Ko ta Hval sto let bo dočakala m ko predelana bo v pergament, takrat Sovjetska zveza bo pristala v volitve za — vse-nemški parlament. To srajca je, ki zadnjič povzročila v slovenski šoli v Trstu je požar. Kdaj se oblast tržaška bo zganila, da v gnoj odpeljal srajco bo smetar? ,\i Posnetek, ki ga je I postaji naši J reporter iz Egipta I naš poslal, I vam kaže govor, ki * ga Maher paši v slovo v Egiptu Nagib je držal. > To tihožitje v Pragi na. razstavi oblega vsak dan množica ljudi, da si lahko vsaj enkrat še predstavi, kako živelo je — nekdanje dni. To okno je pisarniških prostorov, v katere se je Ganev preselil, ker stare mu zasedel je Todorov, dokler jih spet kdo drug ne bo dobil! To ni nikakor tema egipčanska, čeprav se marsikomu najbrž zdi, ne, to le perspektiva je britanska pri petrolejskih vrelcih v Perziji. To pa Korejec je, ki pravkar čita, da na Koreji novega nič ni, razen, da nekaj sto ton ekrazita odvrgli so za šalo bombniki! Moža, ki ga ta slika prikazuje, reporter naš je kot redkost posnel: to Rus je, ki iz Avstrije potuje le z enim kovčkom — kakor je prišel! Hmna obra«!ofEiev sodbe PO SOVJETSKO In zopet je sovjetski strokovnjak naložil pomaranč iz bratske Kitajske za svojo dofl1" vino. Kot spremljevalca je vzel domačina, ta1* je bolj poceni. Ko so bili na odprtem moW pa je prišlo do neurja. Ladja je pričela ton1*’ rešitve skoraj da ni več bilo. Da le nekako P°' izkusi rešiti vsaj lastno kožo, ukaže batjuška, & pomečejo zaboje s pomarančami v morje. temu je ladja še tonila. Tedaj je ukazal v morje še ubogega Kitajčka, toda tudi to ” pomagalo. Vse je šlo po vodi. Čez nekaj tednov pa ujamejo ribiči prav VT likega morskega psa. Ko so mu odprli IrebO1* sc jim je nudil kaj čuden, a hkrati naraVCj prizor. V trebuhu je namreč sedel sovjet strokovnjak na zaboju pomaranč in jih P1po, fa si res slišal, da je potilo?! V vseh prodajalnah mariborskega trgovskega podjetja »Dom« znižane cene letnim artiklom in primerna zaloga jesenskega ter zimskega blaga! Kozamurnik stričku Mihu Kreku v Ameriki Najprej vas, dragi striček, lepo pozdravljam in vam v duhu poljubljam jezik na čevljih s prošnjo, da bi se vaša mošnja spomnila kdaj na nas, vaše duhovne pankrte, ki v Celovcu preživljamo čase hude duševne suše. Odkar denar 'za oglase v »Naš tednik-kronika« noče več zaiti v žep kolega Fischerja, stradamo v bifeju Kosta duševne hrane in naša morala pada prav tako, kot morala kaplana Zaletela, ki poleg skioptičnih slik kongresa v Barceloni razkazuje tudi bogastvo svoje krščanske ljubezni do srčnega prijatelja Poldeta Ovsenika iz Tržiča, kateremu jc odpustil vse nekdanje onegavljenje z bogoslovci v Sloveniji, ker — zanesljivo kuharico je dan- danes težko dobiti! Oiulan smo za denar zabitih pavrov kupili za tiskarno Mohorjeve družbe v Celovcu od založbe KPO Volksverlag tiskarski stroj. Kupčija je dobra, ker je stroj malo rabljen (prej je namreč na njem tiskal Drejče Haderlap po nekaj sto izvodov svojega kominfor-mističnega »Norca«) in ker je že doslej obratoval po sistemu »Pravda-raca-plonk«, tako da ga bomo lahko z majhnimi stroški preuredili na naš sistem »Vati kan-Pravda-raca-plonk-plonk«. Siccr so nekateri gumpci hoteli, da naj stroj požegnamo, da bo boljše tekel, ker pa sta bila tudi specialista znane firme »Vatikan« — znana kot kanona dr. Kadras in dr. Bliiml mišljenja, da je to nepotrebno, če bomo tiskali na njem »Naš teden-kroniko«, smo žegen opustili. Na koncu hi vas, dragi striček, le še zaprosil, da mi pri ameriških Slovencih priskrbite na račun narodno-preganjanih koroških Slovencev nekaj dolarskih maš, ker se da po tarifi 1 maša = 1 dolar, nekaj malega zaslužiti. Za dolar dobim namreč 30 šilingov, maša pa stane 8 šilingov, tako da kot preganjani Slovenec zaslužim 22 šilingov. Jaz pa upam, da me tudi maše ne bi nič stale, ker smo si z ordinariatom precej na roko, odkar zvesto podpiramo CfVP in izdajamo tiste lepe pravljice in štorije o jugoslovanskem bavbavu kot berila za dušno pašo. Takšno mašo bi znal odbrenkati po vseh predpisih: če prenesem na tešče vino samo, bi ga tudi mešanega s slatino! Res je sicer, da bi pri takšni maši popil vina več kot za 8 šilingov, zato bi pa «tudi veljala več kot za eno! Dolfek bi mi pa lahko bil za* ministranta, ker ima tako lepo štimo in jc že vajen natakati vino. Zatorej, striček, ne pozabite na dolarske maše! Lepo vas pozdravlja celovški Kozamurnik P-o-prostm P-P-Pl — »Na matični urad? Ne, ljubica, najprej k mariborski Industriji lesnih proizvodov po spalnico in kuhinjo!« V neki predsobi na fcugu Evrope — Dobro, da sem kupil »Toti list«. Sedaj vsaj vem, da gradbeni obrat okrajne zadružne zveze Celje okolica gradi in popravlja zadružne domove in sploh dela samo za zadružni sektor! — Ej, vraga, kaj za mojo šapko res ni prostora? i jVAtflVSC /\ — Kaj pa se Jaka muja okrog tega podrtega znamenja? — Popravlja ga — da bodo lahko tudi njega vtaknili v Bio-grafski leksikon... 4K4DENSK4 ČETRT V Biografskem Ickaiko-nu Slovenske akademije znanosti je posvečen« raznim nepomembnim cer* kvenim slikarjem več pozornosti kot pa velikim ljudskim umetnikom. Franček Saje je v drugi izdaji »Belogardizma« razkril vlogo dr. Šolarja pred in med vojno. — Kaj je pravzaprav s tem šolarč-kom, da je tako črn? — Kaj češ! Saje! Prej je bil tako bel — zdaj pa je kar naenkrat postal čisto črn.,. — Tovariš natalair' Dokler ne boste v vašem lokalu servirali prvovrstne domače slivovke trgovskega podjetja »Vino Celje*, ki ima lastno zganjamo, v vaš lokal ne bom več zahajal, pa ga zaprite kot so v Ljubljani »Emono«! — Brez skrbi, spoštovani gost! Poizkusili smo jo in že naročili. Prav tako dobimo tudi izvrstna vina in likerje tvrdke »Vino Celje«! ~~ Na gradu je u tistm bunkarju, ke je na-Prot »viteške dvurane« tolk pajčoun, kukr pr jfrnul5ig. Temu primem sa tud širmi umazan. J*6 b blo pa use res u štilu, m je pa zadnč že en glaž serviru, ke se je gor ceu žnabl “ ene kujteht šminke puznou. i." Pr Zeksarju se zdej kregaja zarad enga °lz®lčana. U Unionu pa maja enga tacga Plauca, na ve nuben hudič, kje je gor zrastu. Moja *etla se je zadnč iz ta črnina pu ublek pulila, Pa flek, še predn se je posušu, čist zginu. Tu b, Pa tud edina dobra lastnost, ke ja ma ta Plauc. > — U Krajnu maja tuvarna za žajfa z blago-Fjhečem naslovam »Oven«. Samu tu b rad vedu, j er bacek se je pr tem »Ovnu« spomnu, de je arhiva pubrau stare, predvojne plakate te ',‘bhe, na kterh je še grb ta gnile Petruve Jržave in jih dal napopat po novi mili domo-yibi! §e dobr, de je prepopou biušga lastnika, ^ je tud blestel na tej jerbšin. Autorja Beranka sa pa na plakatu kar pusti — u znak y znaj na, ke se je iz malarija v leth vojne pr ^•nubranch tku dobr izkazou. No, pa nej še reče, de ne pride čez sedm let use prou! Za zaklučck nej dam še jest en predlog ,;‘®de uzpenjače na lublansk grad, predn se bo .nu spomnu, de bo zarad pustaje pudru Rotour, !aVen pa še ceu mestn in ta star trg. Na magi-J/at naprauma rauna streha, pa nej ud tam na grada voz helikopter; to bo pucen, praktičn, rdetn. O, hudiča, zdej sm pa kar memgrede edu reklama za tist PPP! ----------------------------------------------------- Simpatična kavarna »Tako prijetne kavarne Ljubljana zlepa ne bo več dobila. Ves dan smo posedali v njej, pa nas ni noben hudič vprašal, če želimo kaj naročiti!« Z LJUBLJANSKEGA ŠKOFIJSKEGA POSESTVA — Koliko mleka pa daje ta vaša Liska dnevno? — Osem litrovl Tri litre ga porabimo sami, deset pa ga prodamo Mlekoprometu. STANOVANJSKI PROBLEM Nekateri funkcionarji, ki so bili dodeljeni Iz Ljubljane raznim okrajem, imajo po dve kompletni stanovanji: eno v Ljubljani, drugo pa v novem službenem mestu. — Jaz bi moral pravzaprav dobiti ie doklado ga ločeno življenje... — Kako za vraga, saj imai kar dve stanovanji: v Ljubljani in tukaj! — Saj ravno zatot Veš, vzdrževanje dveh stanovanj je konec koncev le draga reč... REKLAMA Mati: »Otroci, lepo vas prosim, nehajte že * tem cirkuškim rjovenjem!« Otroci: »Mama, mi se le igramo radijsko reklamo.« Oče: »Če je tako, potem bi se pa morali še dvakrat huje dreti!« NA PASJI RAZSTAVI V LJUBLJANI se je v ocenjevalnem krogu pojavilo tudi nekaj zelo nobl psičkov, ki niso v noblesi prav nič zaostajali za ličnimi lastnicami. Vodile so jih gospe na jermenih vseh mogočih barv. Videl si polizane in skravžljane (psičke in gospe). Pred nastopom so jih počastile s poljubčkom in poslale v boj. Pravijo, da so nekateri sodniki imeli eno okg na lepih psičkih, drugega pa na lepih lastnicah. Tekma je potekala v hudem dežju in sodniki so sodili skriti pod dežniki. Kazstavljalci in psi dežnikov niso imeli, zato so bili mokri kot cucki. IZ LJUBLJANSKEGA DAJ-DAMA Prvi gost: »Kruh je trd kot kamen, prinesite mi, prosim, kladivo, da ga razbijem!« Drugi gost: »Nikar ne pošiljajte natakarice po kladivo, vzemite kar tole mojo žemljico ...« Paltefi na nov naslov ! Stran 6 Um, skoraj ki me opraskata *. ,! Kar je bataljon pomnil, je bil vedno enak: vedno enako sključen pod težo natrpanega nahrbtnika, od katerega se ni ločil niti v najhujših hajkah in katerega vsebina je bila bataljonu skrivnost. In tako sta se v bataljonu oba pojma, človek in nahrbtnik, zlila v en sam pojem: tovariš Kamela, ki pa je prenašal ime prav tako potrpežljivo kot nahrbtnik. Le enkrat, ko mu je hudomušni Simpi zaupno pripovedoval, da je v štabu nekaj slišal o zbiranju prostovoljcev za afriški korpus in da bi se tovariš Kamela kot zvest rodoljub moral odzvati klicu domovine, se je prizadeti nedolžno postavil v bran: »Z,..kaj? Saj se med vami počutim kot doma! Veš, če se mi pa kdaj stoži po domovini, po bradatih šimpanzih in ostalih prijateljih, pa je dovolj, da pogledam tebe in domotožje me takoj mine!« In zaraščeni Šimpi jo je med glasnim krohotom odkuril. Prišla je zima in marsikdo je hodil v »čevljih«, Improviziranih iz kravje kože. Med njimi je bil tudi tovariš Kamela. In bolj ko Je mraz pritiskal, bolj nerodno je racal. t »Imaš žulje ali kurja očesa?« — je »sočutno« spraševal Simpi. »Kaj ko bi dal čevlje malo na koDito?!« Tovariš Kamela je žalostno odkimal: »Nič ne bi pomagalo. Veš, zdi se mi, da se je čevljar zmotil, pa mi je zamašil v čevelj šimpanzov jezik, sedaj me pa ta hudič tako grize!« Šimpi je razočaran utihnil, bataljon pa je postal dobre volje. Drugo jutro je bil juriš. Ubogi tovariš Kamela! Visoko vzravnan, opiraje se na kratko italijansko puško, je počasi, a korajžno racal za nami kljub ostremu žvižganju »prekletih brencljev«. Le glavo je povlekel med ramena. »Zaradi konspiracije«, je pozneje pojasnil Šimpiju. In ko smo se zbirali v vasi, je sredi hudičev in madon končno tovariš Kamela prikrevljal. »Pošteno sem jo izkupil,« je potožil Šimpiju. »Čutim, kako mi nekaj teče po hrbtu!« »Pokaži!« — je zaskrbelo Šim-pija. Skrbno mu je snel nahrbtnik in prebledel: »Madona!« Velik, temen madež se je vlekel po celem hrbtu Kamelinega suknjiča. Prišla je bolničarka: »Pokaži, kam te je zadelo!« Na splošno začudenje pa tovariš Kamela ni slekel suknjiča, ampak razvezal nahrbtnik in iz njega privlekel — preluknjano golaževo konzervo! Gledalci so se od smeha valjali po tleh, Šimpi pa je besnel: »Slepar!« Tovariš Kamela pa je ostal miren, segel še enkrat v nahrbtnik, privlekel na dan srajco in jo začel skrbno odvijati. Naenkrat je prebledel: v rokah je držal protitankovsko bombo, ki je imela v sredi razcefrano pločevino, v luknji pa Je tičala puškina krogla! Prvi je prišel k sebi šimpi: »Kaj bi bilo, 6e bi bomba eksplodirala?« Tovariš Kamela se je popraskal za ušesom: »Hm, skoraj bi me opraskalo...!« LAHKO BI PREJ VPRAŠALI... V brigadno bolnico je prišel sam. Roko je Imel obvezano s povojem prve pomoči in je počivala v ruti, zavezani okoli vratu. Vstopil je v »operacijsko sobo«, zdrdral svoje podatke in potrpežljivo sedel na stol. »Takoj bomo pogledali,« mu je prijazno dejal zdravnik, odvil povoj, pogledal in vprašal: »Boli?« KJE NEKI! Ekonom Tine Je nekoč pripovedoval, kako je zašel ponoči v minsko polje. Koder je tipal, povsod same vrvice. Pa Je sklenil, da bo kar prenočil v minskem polju. »Pa te ni bilo nič strah,« ga povpraša nek radovednež. »Kje neki! Saj sem vedel, da ne morejo Nemci do mene!« Ranjenec je malomarno odvrnil: »Ni »Lokalno,« je naročil zdravnik kmalu je začel brskati po rani. Ranjenec je nekaj časa potrpel, ----- le vprašal: »Kaj pa pravzaprav delate?1 »Kroglo iščem,« je zamrmral zdravnik dela. »Hudiča,« se je začudil ranjenec, me že prej vprašali. V zgornjem žepu jo SREČA »Pa pravijo, da ni sreče,« je dejal tel® Janez in začel: »Megla Je bila tako S0®**' . nisi videl tri korake pred seboj, ko sem *e pravljat telefonsko linijo, ki je bila neki® , trgana. Dolgo sem hodil, preden sem i mesta, kjer je našo linijo križalo kup ži«' % utegnil pogledati, katera Je prava, ko ***^ To svetopisemska je zgodba taka, kjer se kristjan lahko bo naučil, kako vzgojila Cerkev je junaka, ki sc za zmago vere je boril. 2e kot otrok veselje je posebno Imel, ko greha je skrivnost odkril: za odpuščanje greha da potrebno predvsem je to, da si poprej grešil. Ko znal je vse obrede, sc je do ministranta prodajal rožne vence in s pildki in odpustki Ko blodil je okrog v nočeh brez spanja Ves srečen in vesel nad tem odkritjem in vernim dušam je prisluškoval, prišel je do krščanskega spoznanja, da mu sam bog poklic je že izbral. se v mesto je k predstojnikom podal in tukaj med čestitkami in vpitjem jim vse odkril je in pojasnjeval. Riž so obleko laika mu nato pa posvečenje je dobil... v obleko so redovno ga obI**ji in že se je v vojščaka prel*f A brž samote sc Je naveličal, ko prišel je v deželo novi red, čeprav bi dosti laže se zveličal, če bi ob vodi se postil kot prid. Obleko staro redovno je slekel, na novo posvečenje spet dobil, obleko drugo nase spet navlekel in kot kameleon se prelevil. Nov evangelij spet kot vero ljudem je kar naprej četudi mu je včasih šlo zvesto je gospodarjem Stran 7 »Težek je ta hudič,« je jamral Tine. »Janez, pomagaj!« Janez se je pripognil in dvignil eno stran omare v zrak. Vtem so se odprla vrata in na tla je treščil preplašen — domobranec. Janez ga je pogledal zažudeno: »Slišite, kako ste pa prišli noter?« Bil je sin gospodinje, ki ga je hotela skriti pred nami. Zgodba o junaškem biku - aa *ta ronoSi KAKO STE PRIŠLI NOTER? 1 Tako nepričakovano smo napadli vas, da ni mogel nihče misliti na beg. In ker je bilo pač [l Oaieč od ceste, smo sklenili prenočiti kar v vasi. ■~° smo zaprosili v majhni hiši gospodinjo za ji ®r®nočišče, nam je vsa zbegana pokazala sobo. ‘Pohištvo bomo kar znesli v vežo,« je dejal pi Janez gospodinji, »da bo več prostora«, j i ,2 Janezom sva zagrabila mizo, drugi klopi, in Kosta pa sta hotela odnesti omaro. L ^ / M/tu trt/ °tem spoznal dekleta je in vino, '“•tal hudo je za nebesa vnet, «o pa brž kot akcionar v družino **>*Ško je s prisego bil sprejet. »Spoštuj oblast, ki od boga je dana«, zapoved zvesto je izpolnjeval, Odrešeniku vneto vpil: »Hosana!« ko je na muli skozi vas racal. Predavanja, tečaje »Dušna hrana« v župnišču redno je obiskoval, in kmalu z »Navodili za kristjana« (e in x »Orožjem cerkve« je spoznal. Nato pa je čez noč bil red ukinjen in ker je brez predstojnikov ostal, ubožec sc odločil je ves ginjen, da bo puščavnik — samotar postal. Kaj kmalu >o ga še sam škof spoznali, in so ga pohvalili nekajkrat, a takrat pa, ko so jih obiskali, svetinjo so pripeli mn za vrat. ■el je, da s plamenom svete vere blagovest ljudem oznanjeval, * bogom spravil že prenekaterc, druge v »vete kraje je poslal. Red bil razpuščen je. Zdaj je v tujini, in miloščine mu ne dajo več, kaj zdaj mu naj pomagajo spomini? Kar je bilo, se ne povrne več... kmalu v hudo je prišel skušnjavo, In ko za preselitev se odločil o razpustu v redu govori, je red, mu ni pomagalo nič več, I' nalel zdaj bi druščino «i pravo, čeprav se težko je od doma ločil, * Pa nikjer gotovega nič ni. a kaj, ko 10 priganjali ga preč. *^8nde hoch!« Nekdo mi Je strgal puško z ra-1,1 ena ln Ivabski telefonist me Je gnal pred sabo 011 liniji. Dolgo sva hodila in končno sva prišla bajte, ki se mi Je zdela čudno znana. A le ^eden tem »e lahko znašel, Je že nek znan Was: »Roke v vis!« preplašil Švaba in čez hip zamenjala vlogi. Švaba me je namreč spričo ^egie pripeljal v naš itab bataljona!« UGNAL GA JE Naša leteča milica je dobila nove motorje. Motorje italijanske tvrdke Moto Guzzi. Nekje na Štajerskem je sredi ceste ob gozdičku nekemu miličniku ob poizkusni vožnji motor odpovedal. Pa se je miličnik znašel in zavpil nad motorjem: »Attenzione! Partigiani nel bosco!« Kot bi mignil je motor zaropotal in jo odkuril, da ga v trenutku ni bilo nikjer več videti. POTEGAVŠČINA Intendant Miha je bil pretirano skop. Pa so ga Izplačali. Zmenili so se in nek večer Jih je par iz gozda izstrelilo nekaj rafalov. Uzbuna! Bataljon je šel na položaj in ko se je vse umirilo, so se vrnili nazaj. A kako je bil začuden intendant Miha, ko je ob povratku dognal, da so njegove zaloge Izginile in da je bila uzbuna namenjena — samo njemu! 1 I£R*MZlONALEj \ A^**teeEK / hClesse / DPAjf/ REVIJE |D*ofusi_ Osica: Za muvfi rep... jra,?('. ” ,ln jruRe odlike vseh vrst I>(1 zapeljite kar le podjetju za promet z odpadki »Odpad«, ki ima svoj sedež v Ljubljani v Parmovi M, podružnice v Mariboru Celju, Pivki, Kranju in Novem mestu, poslovalnice in skladišča pa v vsakem okraju! v septembru — Mojster Haberman, kam jia z dežnikom v — po vašem — tako lepem vremenu?! Švignil sena mimo blagajne ob veseličnem prostoru n* celjski razstavi in se ustavil ob hudi gneči takoj na levi. Strmel sem V maso hrbtov, nad katerimi _ je plaval dim- Drugega nisem videl nič. Prerinil sem se med hrbti v ospredje. Zagledal sem dim od blizu. Ko se je nekoliko razkadilo, sem opazil pred seboj prikupen obrazek, ki mi je molel pod nos cigareto. Celo prižgala mi jo je lastnica lepega obrazka. Šele potem sem zagledal tudi kopico cigaret, sarajevskih cigaret, ki so po aromi in po lepi prodajalki izredno zapeljive. Te dni kadim kot Turek in celjska razstava mi bo ostala v neizbrisnem spominu. Pet zabojev je prispelo z vlakom is Ljubljane na celjsko postajo z naslovom: Celjska razstava. Ko so zaboje odprli, so zagledali na platno slikane produkt# ljubljanskih upodab-_ . . . ljajočih umetnikov- Pet zabojev slik so poslali za razstavo na raž-stavi — in nič drugega. Velika pozornost ljubljanskih umetnikov za razstavo svojih del je naravnost presenetljiva. Doslej ni bilo nanjo še nobenega, ki bi prišel pogledat, če so na razstavi za razstavo poslane slike obešene ali še vedno leže v zabojih. Na črno kavo sem zavil v Evropo in naletel na takle primer, kot ga kaže slika. Pojasnili so mi, da je bil ukrep nujno potreben, ker dobro znani neznani storilci odnašajo iz kavarne revije in časopise, še preden so dobro vloženi v okvirje. Kaj pa, če bodo odslej odnašali revije z okvirjem, verigo in ključavnico vred? ... Mariborski vremenoslovec EDINA AVTOMOBILA, KI SE VRAČATA CELA Z AVTOMOBILSKIH DIRK — Jesasmarjandjozef, frau Kliček, homs šo kert... ? — Natirli, natlrli, hobi kert! Kaj se je te um gocviiln že pa zgodlo, frau Muršec? — Na, ja, tes fon da brikn! Saj vete, oni most... — Keri most te? Pa ja ni naš prundorfa brikn hin, ko oni na Pobreš? — A bo den, ftil vihtiga ... — O du hajligahimi — pa se totim menda ja ni ta hauptbrikn podr! Hobs e ima ksokt, gol frau Muršec — zmir sem pravla, da to nebo dobrega konca vzelo! Zaj jim že nobeni most ne drži več! Krišana nebes, to je vse zato, ko cerkvo tak ferfolgajo pa našim gajstlihen hem ne dajo rajn več živet, majna zol! Jesasjesas-jesas, kam smo prišli, homs ksegn, hobs ima ksokt... — Oba mohns ina net zo komiš mit tera te-patn kvasleraj, majne libste frau Kliček, saj jaz se menim le od tistega profesoriš mosta pri Radkerspurgi, ko so ga zdaj esterajhari s totimi skup gor odprli, englendari pa so jim še zuhilf bli, da bo drgoč mali greneferker zlaufal... — Jo bos zi net zogn! Ta zec tl nida — hobs e ima ksokt, da bojo mogli nahlasat. Na azo bo spet mali greneferker! Tu hergotsakra, bojo ži pa graceri drgoč lahko na pohendle no pekern-vajn sem k nam hodli ko takrat fircigajoar — te kfras te... — Oba net — homs net kert? To bo giltalo samo za doplpezicare na grenel, ne pa za iberžne! Sem že ne bojo več spustli gracerov, kens gift drauf nemen! Homse a lange lajtung, majne tajre... — Bos, lange lajtung? I? Se hom a lange lajtung, se... So a plotn, pa bo meni lange lajtung forholtala, du majnazol... ! Homs net te najhn plakat ksegn, za te zagreba mesn. ha? Is tes a niks, majne gnedige, ha?! Gane rihtik plakati so, v nemški Šprahi nadrukani pa po celem Marpurki so jih auflajmali! Na bos zogns jec? Ha! Jec misn de gošn holtn, gol?! — Oba na! Te plakat san do fir di Marburga, hot ma da Krempl Hani ksokt, und te bas tes genau, saj je od njene žvogerce švigamuta pri colamti aufrajmerca... — Na azo, tes is di heh! Vi kama zo narii taherredn, majnadraj! Če bi bli za nas, te pla-kat, bi ja mogli bit napisani v rihtik marpurga- IZVOZNO kuhltajč, ne pa tak, moans net...? Ljubljana, Frankopanska 11 ... samo omara je ostala cela, Ker jo je izdelalo »Pohištvo* —— podjetje rajona IV v Ljubljani! Likerjev, vin bogata izbiral Zato nobenega nemira, saj kupil bo vsak kar želi! Vi pridite — nas veseli! Jej, Katra, kaj se vse ne zgodi v naselju Svoje-glavica! Veš, tisti članek, ki ga je »Toti list« objavil pod naslovom »Izlet proti toku«, so hudomuš-neži na skrivaj nalepili prav na stenčas, ki visi na zidu poleg pisarne glavnega evidentičnega sta-tističarja! Trezen človek bi mislil, da bo zaradi tega evidentični izbruhnil kot vulkan in sc bo vse, prav vse podrlo! In glej, Katra, kar na lepem je tudi res v rekordnem času sklical sestanek vseh dopisnikov stenčasa in jim je važno dejal: # —| Tovariši! Dobro si oglejte najnovejši časopisni članek na stenčasu in naučite se kaj iz njega! To je odlično napisan sestavek, ki zaslnži vso pohvalo, priznanje... Katra, Katra, še eno tako, potem pa res ne bom več vedela, ali hodim po glavi jaz ali pa kdo drug... VSE SE JE RAZBILO ... Zakaj? obrtno INO Elane m* je z>manika8o, t3er so me z zelo resnim člankom v »Ptujskem jj^niku« obsodili, da zbijam neresne šale, samo-/aično priznam, da sem kriv in v bodoče ne q n> več pisal neresnih šal, temveč samo resne, gostite, če se ne boste smejali. poslušajte najprej zgodbo o poskusnem s.aSU. Neka tekstilna tovarna v Sloveniji (vrag (j. zapomni njeno kratico!) je nekoč poslala s°mu direktorju TVI Majšperk zastonj blago trj Pokusno nošnjo z opombo, da mora vsake To ?esece pošiljati poročila, kako se blago nosi. takJe 13110 P°skusno blago štev 1. Zdaj pa se je h 0 obrnilo, da bo bivši direktor menda dobil skusno blago številka 2, ki ga vidite na sliki — Hm, kar brž k Import »Chemo« Export! če še ne veste, to je tehnična trgovina s kemikalijami, barvami, laki, razstrelivom in plinom na debelo! Poiščite jo v Ljubljani — v Titovi ulici 50! Poštar: »Vsako drugo pismo v moji torbi že nosi naslov: Mariborska tiskarna, Maribor! Sicer pa to ni nič čudnega, ker je znano, da ta tiskarna izdeluje tiskovine lepo, okusno in točno po željah! Zato ji naročila po pošti kar dežujejo!« ji j [f Blago stehZ. \ lahko precej časa obveščal tovarno, če ga nosi. ^Bralci gotovo pričakujejo, da bom dvignil ^ 'Pko paši iz prejšnje številke. Tu pa je neka jJ^ečnost: kar trije dični možje se čutijo pri-te in nikakor se ne moremo sporazumeti, 1 p;i nima nihče pravice vtikati svoj nos. Iz-„ r®jo, da je to popolnoma osebna stvar, v nim,a Pravice nihče vtikati svoj nos. Izlilj S0’ Vohljač jezuit, ki hoče kratiti Jhdem osebno svobodo. Sicer pa — drugič več! Martin Vohljač, upokojenec tnursSci stresa svoje »e^Una se je že sprehajala po nebesni strehi, ko C capljal skozi STARO NOVO VAS. Vse je že V le Bohančeva Micika in njen stari sta na kT ^'flje vozila zadružni les iz bližnjega gozda, je pohiteti, dokler je še kaj,« mi je pome- Na tal CVEN sem naslednji dan prisopihal še pred jjj.°Pskimi dirkami. Sonce je žgalo, žeja pa tudi. lij lv°!« sem zašafal za prvim šankom dremajočim lt *0l». »Imamo in nimamo!« so dejali. Končno ^ le pogruntal kolobocijo. Pivo je bilo tu, doma j0 s« ostale pipe. In ker ni bilo nikogar, ki bi • 1 P° ncsrc£ne P'Pe’ osta'° vse Pr> žejnih in zaprtih sodih. V LOTMERKU pa sem komaj pogledal na trg, ko sem že naletel na nekega nebodigatreba, ki me je na vse viže prosil, naj mu iz goltanca izderem nekakšno špa-letb. Siromak je v mestni pekarni kupil štručko kruha, toda pek je bil tako uslužen, da mu je v kruhu serviral tudi zobotrebec. Drugič pa naj kujon bolje prežvekuje! Pa to n’ vsc- ^ mestu so imeli tudi veliko }0s c$nost, na katero bi skoraj pozabil. Duhovni t0jP°d so namreč podnevi brali zlato mašo, pod tL .Pa je bilo že vse tako v rožcah, da se jc farovška okenca prav lepo razlegala tista W,erna cerkvena: »Ko grem od ljubice svoje, ves *n in zaspan ...« Vas lepo pozdravlja FlikmI — Zakaj neki je zlezel šofer pod avtobus? ... Aha, ceno išče, ki je tako nizko padla! Potniki! Podjetje »Avtobusni promet« v Mariboru je namreč ponovno znižalo cene za izletniške vožnje, tako da stane zdaj kilometer vožnje s 25-sedežnim avtobusom 90 dinarjev, kilometer vožnje s 50-sedež-nim avtobusom pa le 135! S 1. septembrom je podjetje glo.boko znižalo tudi cene mesečnim vozovnicam, za delavce, uslužbence in^ dijake Poleg tega »Avtobusni promet« še vedno izdaja nedeljske povratne karte na medkrajevnih progah. Delovnim kolektivom pa so vedno na razpolago avtobusi za skupinski obisk Zagrebškega velesejma! Pohitite z naročili! ' Kober večer I — Prav imate, res je dober! »Večer« je informativni dnevnik za vsakogar z dvema zanimivima prilogama: ob sredah — »Večer v sredo«, ob sobotah — priljubljeni družinski tednik »7 dni« na osmih straneh s pestro vsebino in stalnimi rubrikami za zdravje, vzgojo, ženo, vrt in mladi rod. Vsak teden nagradna križanka! Vsako leto bodo trije naročniki »Večera« izžrebani za 14-dnevno brezplačno letovanje v naših najlepših letoviščih. Naročite se na »Večer«, ki je najcenejši slovenski dnevnik. Narolila sprejema uprava v Mariboru, Gosposka ulica 23, v Celju, Ptuju in Murski Soboti tudi podružnice, v vseh večjih krajih pa zastopniki. Zahtevajte list brezplačno na ogled! Uganka sa re»m male y HUDO SO NAPLAHTALI kratkohlačniki ix Novega mesta zadnjič nekega profesorja, ki se je mudil v Novem mestu. Prinesli so mu ogromno muho in ga nedolžno vprašali, če jrm lahko razloži, kakšna žival je to Mož si je muho dolgo ogledoval, končno pa izjavil, da gre v tem primeru najbrž za kakšno izumrlo vrsto muh iz časov di-nozaurusa. Kratkohlačniki so se od smeha kar valjali po tlehI In med huronskim režanjem so mu pojasnili, da je to čisto navadna muha, ki je tako velika samo zato, ker je abonirana pri mestni mesariji, kjer zlivajo abonentom kar na cesto cele škafe krvi, koščkov mesa in kosti. In preden je osupli profesor lahko zaprl usta. ga je muha že takole odnesla v sini«- v:5nv m&o sms* m svoie mesto i — Veš, Stjopka, vozim sovjetske pogodbe o prijateljstva in bratski pomoči! •— Kam pa? — I, k »Surovini« na Tržaško cesto 95 v Mariboru, saj za drugo tako in tako niso! Sicer V. »Surovina« najbolje plačuje odpadke vseh vrst — od medenine, svinca in železa pa do start* papirja! VSEM, KI Sc V ČRNOMLJU razburjajo zaradi povišanja vodarine z novim letom 1952 ia ki trdijo, da v Črnomlju pitne vode sploh nimajo, Je »Toti list« pooblaščen v imenu direkcije železnic v Ljubljani sporočiti naslednje: Vodarina «e je povišala na 12 d:n za kubični meter zato, ker je bila direkcija zaradi pravilne razdelitve Tode prisiljena nastaviti z novim letom 1952 ob Lahinji prometnike, ki usmerjajo tok vode. V kolikor pa prevzamejo prebivalci Črnomlja to funkcijo prostovoljno nase in se obvežejo, da bodo skrbeli za to, da Lahinja ne bo nikoli tekla proti toku, jim je direkcija pripravljena dajati vodo po stari ceni... Prostovoljci, na plani KULTURNE PRIREDITVE V MIRNI V kulturnoprosvetnem domu št. 1 gostuje *® žina »Mizar« z opereto »Žiga - žaga«. tl, V kulturnoprosvetnem domu št. 2 gostuje družna družina s tragedijo »Skladišče«. ^ V nedograjenem zadružnem domu gostuje]0 mačini z artističninj programom »Tatinske sf3 j, Spored v vseh treh kulturnih domovih ostane nadaljnjega neizpremenjen! POD PTUJSKO GORO — Oče, bežimo z živino hitro domov, dež ^ — Hm, pravzaprav imaš prav, le dajmo- * ^ kam bo zbežala tista Marija, ki se je 0111 prikazovala, ko pa je cerkev zaprta... ^ ' PET NAJMOČNEJŠIH uspavalnih praškov bo v bodoče dobil vsak, ki bo prenočeval v hotelu »Evropa« v Kranju, da bo lahko kljub razgrajanju pred hotelom v poznih nočnih urah spal. Ker pa pri tem niso računali na sosede, ki prav tako ne morejo zaradi tega spati, bi bilo menda le bolje, če bi do uspavalnih praškov raje speljali razgrajače! ODKAR JE MLO JESENICE izdal odločbo, da morajo vsi Jeseničani pod pretnjo stroge kazni hoditi le po pločnikih, so vse jeseniške trgovine in starinarne dan za dnem polne ljudi. Ker imajo na Jesenicah namreč samo en pločnik, pa še ta precej razrit od bomb, ljudje vneto povprašujejo po prodajalnah po — Alad’iovih preprogah! VSE JE RELATIVNO — Kdaj je postavil Einstein svojo znamenito relativnostno teorijo? — Kakor kačejo novejša raziskovanja, takrat, ko je v trgovini »Potrošnja« št. 10 v Krškem kupil za svojo ženo torbico iz polivinila za 1590 dinarjev, trenutek nato pa ugotovil, da v prodajalni »Potrošnja« št. 3 stane enaka torbica samo 1000 dinarjev! Ob tem je baje vzdihnil iz dna srca: »Vse je — relativno!« LJUBO DOMA, KDOR GA IMA... Župnik: »Janez, kako da preteklo nedeljo nisi prišel na proščenje?« Kmet Janez: »Veste, gospod žuonik, oženil sem se in zdaj imam lahko pretep kar v hiši.« Izredna prilika! — Glej, Jaha, Zlatorog!!! — Me ne briga! Ga po zaslugi delovnega kolekt» mariborske tovarne »Zlatorog« dobim vsepovsod skupaj s y>Soleo« odlično sredstvo za čiščenje zob. $ poskusi: ugotovil boš, da ima osvežujoč okus in l'f buje sintendan — najnovejše nealkalično sredstvo uspešno nego zob! „ *i3i; Q T* j'itj ''(Vi Bi viši partizan: »Italijanski fašisti so bili Se boljši kot te Nemke, ker so tekli prav tako hitro, toda v vojaški obleki — čeprav brez puške in nahrbtnika.« Izdata Novinarsko društvo Slovenije Poverjeništvo Maribor - Ureja uredniški odbor odgovoren Ciril Kavčič Uredništvo in oprava Maribor, Kopališka ulica 2 — Telefon štev. 23 76 — Čekovni račun Narodne banke štev. 1)401-90-332-51 Poit m predal 52 . R okopi In risb ne vrač.imo — Tiska Mariborska tiskarna Kako sta Šnofač in koza Gesa »poznala tenis Pisatelja Karla Maya imajo naši otroci radi. Pisal je sicer neresnične stvari, imel pa je zato yeliko fantazijo. Pred nedavnim sem bral, da •mamo pri nas športne novinarje, ki podobno kot Karl May pi-šejo športna poročila, in reportaže s Športnih tekem, ne da bi bili na tekmi navzoči. Pišejo pa kot Karl May neresnične stvari, pač pa * mnogo večjo fantazijo, ker ustvarjajo sisteme ‘granja, ki jih ni. Kot je Karl May potoval po_ ysem svetu, tako potujejo oni od ene športne panoge do druge in si izmišljai j senzacije. Zadujič Sein obiskal takega novinarja na domu. Dejal mi je: »Malo potrpi, prižgi si cigareto! Pišem poročilo 0 tekmi AŠK — Železničar. Sem že pri koncu drugega polčasa. Čez deset minut boin gotov!-« Prižgal sem si cigareto — tako kot ostali dobri športniki —, na tiho odprl radio in zaslišal glas napovedovalca: »Tekma AsK — Železničar sc je Pravkar pričela . . .« TIHA SREČA Pred dnevi bi morala odigrali v Mariboru nogometno tekmo »Vojvodina« in sicer proti »Braniku«. Na sprehodu sem srečal svojega prijatelja, ki je kar žarel od zadovoljstva. Med nama se je razpletel naslednji razgovor: Jaz: »Še nikoli te nisom videl teko zadovoljnega. Obraz ti kar sije od veselja.« On: »Razumljivo! Še nikoli nisem šel 7. nogometnega igrišča tako zadovoljen kakor danes!« Jaz: »Kako to?« On: »Vojvodina ni prišla!« VENDARLE SPLOŠNA TELESNA VZGOJA Končno.,enkrat so naši pogometni funkcionarji znebil uvajati splošno telesno vzgojo v vrste naših nogometašev iri to (pravilno!) v vrste naših najrrilaj&ih. Na mladinskem nogometnem polfinalnem tekmovanju v Ljubljani je namreč neki funkcionar »Hajduka« kaznoval mladinca, ki je igral v moštvu iz Splita, s tem, da je moral pred njim in občinstvom izvajati proste počepe. Baje se je po tem prizoru mnogo novincev-mladincev prijavilo v nogometne klube. KOMISIJA NA KVADRAT Komisija Nogometne zveze Jugoslavije za raz-iskavanje krivde »Odreda« je zaključila v Osijeku svoje delo in ugotovila, da »Proleler« ni kriv. Ker pa je za tako komisijo pod častjo, da ne bi odkrila kyvca, bo sedaj nadaljevala svoje delo v Ljubljani. Vse kaže, da komisija razpijv-Ija v odsotnosti krivca . . NOGOMETNI PENICILIN Mariborski »Železničar« je igral nogometno tekmo z varaždinskim »Tekstilcem«. »Železničar« je imel več od igre in izgubil z rezultatom 5:2. Napadalci »Železničarja« vztrajno trde, da bi nogometna vujju nasprotnika morala biti na Vsak način v wj»jšem sorodstvu z gumijem. Svoj <5c*Wm takole upodobili- EH, CE BI IMELA RENTGENSKI APARAT...! Šnofač — bratranec ptujskega Vohljača — je pasel svojo kozo Gezo na travniku poleg teniških igrišč. Čital je bil v časnikih, da je tenis pri nas množični šport Zato se je približal ograji in vtaknil skozi odprtino svoj nos, da si od blizu ogleda to reč. Koza Geza se ni bogvekaj zanimala za tenis, temveč je nekaj brkljala po travi. Kar je videl Šnofač s svojim nosom skozi žično grajo, je bilo nadvse čudno: Na visokem stolu so sedeli ljudje, ki so glasno zmerjali teniške igralce. Takle igralec mora imeli preklemano dobre živce, si je mislil Šnofač. Kako vztrajno se podi iz kota v kot, človek na visokem stolu pa ga za vsako napako ozmerja. »Bekend«, »sekend«, »fohend« — so govorili ljudje na visokih stolih vse vprek. Šnofaču se je zdelo, da je še koza rekla »meekend«. Najbrž se je navzela tudi ona množičnega športa, ker se stalno pase v bližini igrišč. Potem je navdušeno spustila par »bobken-dov« v travo in se zazrla skozi ograjo, kjer je ravnokar človek na visokem stolu zakričal »futfol«. To jo je precej zmedlo, da je oddirjala daleč proč od ograje. Neki igralec si je slekel srajco, tako mu je bilo že vroče od »bekendov«. množičnega športa. Bil je za nekaj hipov »mortend*. Šele mokri in hrapavi jezik koze Geze ga je spravil spet k zavesti. Koza je rekla »meekend«, Šnofač pa »porkend madonend« — in to je bil zanesljiv znak, da se jima tenis kot množični šport ni posebno priljubil. Ženski lahkoatletski troboj v Ljubljani n.cd Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo je za nami. Slišal sem, da imajo nemške tekačice lepe obraze. Vprašal sem peko našo tekačico, če je to res, pa mi je odgovorila, da ne ve, ker jih je— ves čas gledala v hrbet. Zlasti so bile nemške tekmovalke odlične v teku čez zaprek? PLJUSK, PLJUSK... Kot takemu tekmovanju pristoja, se je prvenstvo Slovenije v odbojki zaključilo i, zalitjem... Tako »slekend« je skakal okoli igrišča in silil k mreži, ki se ji teniško pravi »nec«, kjer se je z »reketom« vedno metal po tleh, da se je dvigal rdeči prah. Pri tem je bil čisto »švicend«, da je imel hlače skozi in skozi »mokrend«. Mož na visokem stolu pa ni bil čisto nič utrujen, le nos se mu je svetil v soncu kakor »murkend«. Potem se je najbrž zmotil in je rekel po slovensko: »dvojna napaka« in je pri tem pogledal Šnofača. Temu je postalo nerodno in se je vprašal sam pri sebi, če ga ni morda polomil, ko je vtaknil svoj laični nos v posvečeno teniško areno, kjer govorijo ljudje jezik, ki mora biti nekje sredi med madžarSčino in turščino. Še bi tako premišljal, če ga ne bi zdajci nenadoma silovito oplazila žoga po radovednem nosu. Slišal je Se zadnjo besedo moža na visokem stolu, ki je zakričal: »prednost za napadalca«, potem se je zrušil na travnik kot žrtev % 1* dnevnika edin.ee „Ma če ruta*6 Ker poveljnik ukazuje, da odtlej vsak bataljon naj dogodke zapisuje, jrz, temn e Viakaeon, vestno kroniko bom pisal bataljonsko za vsak dan in junaitva vsa opisal borcev, njih pogum, elan. Zad«ji{ smo bili poslani rekvirira' v vas stvari, bo prišli 'oo, partizani /v njej pred nami so bili. Mi pa se jih nismo bali, smo s topovi nad nje Sli in tak’ dolgo smo streljali, da smo vas porušili. In ko vse do tal smo zbili, takrat smo v napad prešli, v juriln smo sapodil! tja do srede se vasi. Partizani pa zbežali so že davno Iz vasi, mi smo sami sc streljali ves popoldan do noči. Ko snso to ngotovHL pa m hrbet so pri BI partizani in pobili nam le tistih par ljudi. Vendar smo jih potegnili, ko smo se pognali v beg, da so se hudo potili, ko so rinili v breg. In ko snso na vrh pritekli, fige saaa jim kazali, za slovo smo jim ie rekli« »Na« ne dohitite — vila Tanke drugi dan poslali smo, da so nad nje odšli, le do kam jih bodo gnali — niso še nazaj prišlil Ml pa smo se oddahnili« zdaj imeli bomo mir! A ko smo se prebudili, bil obkoljen je kvartir. Potlej pa smo se dajali kar ves dan tja do noči, a ponoči smo speljali jih hudo, ker smo odšli! Progo Jutro, ko dobili pa iz mesta smo pomoč, so se hitro umaknili, da ,iih je kar vzela noč. Mi pa zmago smo slav'li kar dva dni in dve noči, pet vasi smo izselili, dve pa smo kar skurili. Kdo bi mislil, med banditi da celo otroci so. ki ne znajo še hoditi, a že komunisti so! In tako smo mi. arditi, sprt vzpostavili len mir, obračunali z banditi, in zažgali jim kvartir. Ker smo lekcijo ,l:m dali. niso blizu več prišli, so bolj k mestu se podali, progo so minirali. 31 PA v ZHdfelH TOPLICAH RADI WASTOP/L/ ČrHOSCaDČNIKI PARADA isočurrMA 0 KULTURNI NASTOP PB&! ZBORNA RECITACIJA DVIGANJE ZASTAVE telovadna TOČKA In zato ukaz dobili smo iz mesta še ta dan, v hajko smo se napotili, nad bandite v gozd temšn. Drug za drugim smo hodili, streljali in strašili, vsi glasno smo govorili, da bi jih preplaiili. Križem gozd smo prehodili, a nikjer jih ni bilo, gozd zato smo obkolili, da počakamo, kaj bo. In ko smo jih mi čakali, oni v vasi so bili, postojanko nam zažgali in potem v gozd ušli. To je skakal naš tenente, saj je skoraj podivjal, in zapele so trobente, znak: umik! je v zmedo pat; ker v tem že navalili partizani so na nas, pol so živih polovili, pol nas je uteklo v vas. V razvalinah utrdili smo se v vasi in na boj — ker so nas že obkolili se pripravili takoj. »Juriš«, blizu že kričijo, v vas banditi vdrli so, proti nam se že podijo, mamina mia... samo tol