30 vin.
Izhajajo vsako sredo in so
OVIOE]
!lf ?
u r fel
adomestilo za slovenske Lste med stavko.
rc3BTOc»CTgWKaa5p,.it^g‘ af
Štev. 1.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1919.
Leto I.
Tiskarska stavka v Sloveniji.
Dne 2. L m. jz sporočilo »Društvo tiskarskih pomočnikov v Ljubljani« »Društvu lastnikov tiskarn v Sloveniji«, da začnejo mezdno jjiibanje. Kako, v kakem obsegu, kedaj in kake so njihove zahteve, ni povedano v tem dopisu. Sainodbsebi umljivo je, da na to presplošno Obvestilo »Društvo lastnikov tiskam« ni reagiralo. V nedeljo dne 5. i. m, je imelo »Društvo pomočnikov« zborovanje, kjer se je sklenilo predložiti »Društvu lastnikov tiskam« spomenico radi zboljšanja plač. V pondeljek dne 6. t. m. je pomočniško društvo res vposlalo »Društvu lastnikov tiskam« spomenico, r kateri zahteva:
1.	Za celokupno kvalificirano knjigo-tiskarsko, kamenotiskarsko in knjigoveško osebje, sedaj nameščeno v dotičnih podjetjih, t. j. tehniškim poslovodjem vseh kategorij in strok, ročnim stavcem všeh vrst in kategorij, strojnikom in stereotiperjem vseh kategorij, kamenotiskarjem, litogra-fom vseh kategorij po K 180,— (stoosem-' deset kron), strojnim stavcem po K 200,— (dvesto kron), knjigovez o,m vseh kategorij po K 150.— (stopetdeset kron) nasedanje plače in teden,
2.	Vsemu moškemu in ženskemu pomožnemu osobju v navedenih obratih, pomožnim delavcem, po K 100.— (sto kron), vlagalkam in knjiigoveškim delavkam po K 100.— (sto kron), vajenkam in izlagal-kam ter vajencem po K 50.— (petdeset kron) naseda n jo plač o na teden.
Razgovori, ki se naj začno takoj dru-gi dan, morajo hiti končani v soboto do 12. ure.
Predsednik društva lastnikov tiskam je sklical odborovo sejo še za isti popoldan. Ker }e bil eden odbornikov na Dunaju, drugi v Maribom, so prišli k seji le Štirje odborniki. Spričo predloženih zahtev °dbor ni bil kompetenten se pogajati, temveč je sklenil, da skliče za sredo, 8. t.
sestanek zastopnikov vseh ljubljanskih tiskarn in nekaterih najbližjih iz province, a za pondeljek 13. t. m, pa zborovanje zastopnikov vseh tiskam v Sloveniji, V sredo dne 8, t. m. ®e je vršil sestanek zastopnikov ljubljanskih tiskam, ki pa je tudi sklenil, da se ne smatra upravičenega sam sklepati o tako važni stvari, ki zadeva vso Slovenijo. Sporočilo se je torej pomočniškemu društvu, da se vrši v pondeljek dne *3. t. m. sestanek zastopnikov tiskarn iz yse Slovenije in da se bo na tem sestanku Izvolil odbor, ki bo stopil še isti dan ob uri v pogajanja z odborom pomočnikov, ' rej ni bilo mogoče sklicati sestanka iz
vse Slovenije, Vsak razsoden človek uvidi, da mine po dva do tri dni, predno pride pismo iz Ljubljane v provinco. Za določitev delegatov treba istotako časa. Tudi odbor pomočniškega društva ni sam sklenil spomenice, temveč je sklical zborovanje pomočnikov, da je o tem sklepalo. Zgolj obrekovanje je, če kdo trdi, da bi odbor društva lastnikov tiskarn pogajanja zavlačeval.
V	nedeljo dne 12. t. m, je imelo po-I močništvo v Ljubljani shod, kjer je sklehi-j lo stavkati tankoj, ne da bi počakali na ' sklepe zbora lastnikov tiskaren iz vse
Slovenije, ki se je imel vršiti drugi dan. Starejši, zmernejši pomočniki so bili proti tako ekstremnemu postopanju. K stavki so hujskali največ tuji agenti, ki so prišli nalašč zato v Ljubljane, da so tukajšnje po-močništvo podžigali z bajkami o velikanskih plačah v Trstu in drugod.
Ni torej res, da so lastniki tiskarn po-močništvu vsilili stavko temveč dejstvo je, da ie pomočništvo na shodu dne 12. t. m, jako burni debati sklenilo stavko prej, predno je zbor lastnikov tiskarn sploh mogel sklepati o zahtevah pomočnikov. Stavko so vsilili pomočnikom nekateri prego-reči kolegi iz njih lastnih vrst.
V	pondeljek dne 13. t. m. se v nobeni tiskarni v Sloveniji ni pričelo delo. Stavka je splošna, ker je terorizem mlajših, lahkovernih pomočnikov zmagal.
Popoldan v pondeljek se je vršilo v Ljubljani zborovanje zastopnikov vseh tiskam v Sloveniji. Zastopanih je bilo 18 tiskarn. Vsi so bili edini, da so zahteve tiskarjev pretirane in nesprejemljive. Tiskamo sc letos že večkrat povišale plače, tako kvalificiranemu, kakor iuđ’. pomožnemu osobju. Stavci in* strojniki so imeli do-sedaj po K 170.— do K 250.— na teden, moški pomožni delavci po K 70.—• do K 105.— na teden, pomožne delavke po sposobnosti K 50.— do K 120.— t e d e tiske plače, poleg tega so imeli tiskarji še vsak četrt leta nabavne prispevke, neoženjeni po K 200.-, oženjeni po K 250.— in za vsakega nedoraslega otroka po K 50.—,
Stavci in strojniki so imeli torej take plače, ki znašajo na leto K 9600.— do K 14000.—, Imajo osemurni delavnik, ob praznikih prosto. Vsako delo čez uro in ob praznikih se mora plačevati še posebej, in sicer vsako uro 50% dražje, kakor znaša delavna ura ob delavnikih. S čezurnim delom so zaslužili tiskarji lepe denarje. Tudi pomožnemu osobju se je moralo plačevati

vsako čezumo delo in delo ob praznikih še posebej, in sicer 50% dražje kakor navadno.
Če pomislimo, kako so plačani profesorji, učitelji, uradniki, trgovski nastavljen-ci in mnogi drugi, imajo tiskarji najmanj vzroka stavkati. Profesorji, ki so po dvanajst let študirali, imajo z dvajsetimi službenimi leti manj plače kot sedaj komaj dvajset do petindvajsetletni tiskarji.
In sedaj zahtevajo tiskačji, da se jim zvišajo plače po K 180.— do K 200,— tedensko! »Naprej« dne 13. t. m. piše, da zahtevajo K 180.— do K 200.— tedenske plače, previdno pa za-m 0,1 č i, d a i m a j o ž e K 200.— d o K 250.— in, da torej zahtevajo k tejplačišeK 180.— d o K 200.— p o~ viška. Tako bi imel tiskarplače K 380.— d o K 450.— tedensko ali letno K 18000,— d o K 24000.—. K t e-mu bi se znatno podražilo tudi čezurnodelo, tako, da bi imel malenkost circa K 30000.— letnih prejemkov.
Da dosežejo tiskarji te prejemke, bi morali lastniki tiskarn silno povišati cene tiskovinam, časopisom in knjigam.
Tiskarne se imajo boriti itak že z ne-prilikami, ker morajo uvažati večino tiskarskih potrebščin iz inozemstva in je na vse uvedena visoka carina. Tiskarne v Gradcu, na Dunaju in v Pragi izvršujejo vse tiskovine za 50% ceneje, ker imajo tam vse tiskarske potrebščine doma in po ceni na razpolago. In ker ni na uvoz tiskovin nikake carine, že sedaj uvažajo uradi in trgovci na vagone tiskovin, ter delajo občutno konkurenco. Na Dunaju in v Pragi so mezde tiskarjev mnogo nižje kakor pa so pri nas, čeprav so živila tam mnogo dražja.
V Sarajevu, Zagrebu inBelgradu imajo tiskarji res nekoliko višje plače nego v Sloveniji, a življenje je tam mnogo dražje kakor pa je v Sloveniji, V Belgradu stane n. pr. obed v hotelu po 15 dinarjev in pri nas po 15 K itd. Sploh ima v Sremu in Srbiji dinar isto vrednost kakor jo ima pri nas krona. Neupravičeno je torej, če zahtevajo tiskarji pri nas isto vsoto kron plače kakor dinarjev imajo plače tiskarji v Belgradu.
Ako sprejmemo sedanje zahteve po-močništva, ne uničimo le slovenskega tiskarstva, temveč pademo kulturno Slovenci najmanj za 50 let nazaj. Časopisi ne bodo mogli izhajati, slovenske knjige so že sedaj silno drage. Če se ugodi zahtevano
Naročnikom Dolenjskih Novic pošljemo „Novice" kot nadomestilo za 35. številko Dol. Novic, ker počiva vse delo v tiskarnah zaradi splošne tiskarske stavke v
% 0
Sloveniji. Ne ve se danes, ali še bodo sploh izhajale Dol. Novice, ker se male tiskarne ne bodo mogle več vzdržavati zaradi velikih delavskih mezd.
zvišanje, pa bode maravnost strašno, Uje zmore ubog oče za ljudsk©šolskega otroka K 100.— do K 200.—, kje dijak K 500,— do K 1000.— samo za knjige! Strokovni, znanstveni in leposlovni listi bodo morali prenehati, saj se že sedaj vedno borijo za obstoj. Toliko novih srednjih šol in tudi univerzo smo dobili, pa kaj bo pomagalo vse to, če ne bo knjigi In strokovne knjige so že sedaj tako drage, da jih mnogi niti kupiti ne morejo, kako pa šele, če bodo morale biti še enkrat dražje? Slovenska kultura bo pokopana, importirala pa se bo tuja, predvsem nemška, ki bo hujše suženjstvo za slovenski narod, . kakor pa je bilo prej politično.
Kdor ima količkaj treznega povdarka in objektivne sodbe, prizna, da so zahteve tiskarjev ne le pretirane, tzmveč tudi za ves slovenski narod kulturno in politišno p o g u b o n o s n e.
Zatorej je sklenil zbor lastnikov tiskam Slovenije, da se s tiskarji na podlagi gori omenjene spomenice ne more pogajati, posebno še ker so začeli brez potrebe stavkati, predno so imeli lastniki tiskam priliko, se posvetovati in sklepati o njih zahtevah.
Sodbo prepuščamo mirne vesti slovenski jasnosti. Slovenske tiskarne so vse edine v tem, da vztrajajo tako dolgo, da se stavkujoči povrnejo na delo. Dokler se pa to ne zgodi, prosimo slovensko javnost, da potrpi, če ne bo časopisov in tiskovin. Potrpimo nekaj tednov in če treba tudi nekaj mesecev! Nehati se že mora vedno licitiranje cen navzgor, sicer ne bo draginje nikdar konec, temveč bo rastla in ras tla, doseči splošen polom. Kar se jim ni posrc-dcseči splošen polom. Kar se j/m ni posrečilo z raznimi zapletljaji n, pr. zaloško afero, kar se jim ni posrečilo z grozečim železničarskim štrajkom, se jim nikakor ne sme s tiskarskim štrajkom.
Ministrska kriza.
Regent Aleksander je v četrtek poveril Davidoviču mandat za sestavo nove vlade. Takoj po avdijenci je šel Davidovič k Protiču in mu sporočil svojo misijo, Protič je odvrnil, da se mora s člani opozicije posvetovati.
LDU Belgrad, 17. oktobra. Danes opoldne je izročil g. Protič designiranemu ministrskemu predsedniku Davidoviču memorandum, v katerem izjavlja, da ne more sodelovati v koncentracijskem kabinetu. Nato je šel g. Davidovič k regentu. Za 16. uro je sklican ministrski svet. Pričakuje se, da bo regent do štirih popoldne pooblastil g. Davidoviča, da sestavi kabinet iz demokratske zajednice in socialnih demokratov in da mu bo dal pooblastila za slučaj, ako bi narodno predstavništvo ne dovolilo proračuna. Kriza bo na vsak način danes definitivno rešena,
Reško vprašanje.
Washington, 16. oktobra. »Universal Amerikan« priobčuje razgovor z vodilnim angleškim državnikom, ki je izjavil, da bo moral D' Annunzio zapustiti brezpogojno Reko. Italijanska vlada bo morala predložiti načrt, da se izžene D' Annunzija s silo
z Reke, ker ni mogoč« doseči to mirnim patom. Ker D' Annunzio noče ničesar vedeti o kompromisu v reškem vprašanju, je energično postopanje nujno potrebno.
Amsterdam, 16. oktobra, »Neue Bu-reau« poroča iz Rima: Minister zunanjih del Tittoni je glede samostojnosti Reke predložil mirovni konferenci ta-le predlog: Reka, Postojna, Idrija in italijanska Istra tvorijo pod zaščito Zveze narodov državo, nad katero se prizna mandat Italiji. Razen tega dobi Italija tudi Volosko. Mirovna konferenca bi naj zajamčila tudi ter;tctij&Ino' zvezo med Italijo in Reko. Nova država bi bila vmesna država med Italijo in Jugoslavijo. »Consiglio Naziona-le« na Reki je baje pritrdil temu načrtu.
Avstrija zvezaa država.
Dunaj, 16, oktobra. Po izjavah državnega kanclerja dr. Remierja se bo avstrij-ska republika preosnovala v zvezno državo. Dunajsko mesto, Nižje- in Gornje Avstrijska, Solnograška, Štajerska, Tirolska in Koroška, kakor tudi zapadna Ogrska bodo dobile svojo obsežno deželno samoupravo. Državni kancelar, državni minister in državna vlada bodo se v bodoče imenovali zvezni kancelar, zvezni minister in zvezna vlada,
Dunaj se več ne upira češkim šolam.
Dunaj, 15, oktobra. Krščanski socijalci v mestnem občinskem svetu so sklenili, da se z ozirom na mirovno pogodbo ne bodo več upirali ustanovitvi čeških šol na Dunaju, Zahtevajo pa, da poučujejo na teh šolah češčine vešči nemški učitelji, in da s« rabijo v šolah iste knjige kakor na nemških šolah.
Padanje avstrijske krone.
Curih, 13, oktobra. Avstrijska krona pada stalno, D očim je bilo včeraj še dobiti za 100 avstrijskih kron 6 frankov 25 centimov, se dobi za isto svoto danes samo še 5 frankov 75 centimov.
Pred državnim preobratom na Ogrskem?
Karel na površju?
Dunaj, 16. oktobra. Tukajšnjim listom poročajo iz Budimpešte: Te dni bi morali Romuni izprazniti Budimpešto. Toda Ru-muni so ostali v mestu in sicer zaradi tega, ker so prišli na sled, kakor se zatrjuje, zaroti, ki je imela namen spraviti na Mad-jarski prestol zopet Habsburžane, čim bi se Rumni umaknili iz Pešte. V tem slučaju bi Budimpešto takoj zasedle bele čete generala Hortvja. Pet dni kasneje pa bi izkli-cali Karla za kralja ter ga svečanostno ustoličili v peštanskem dvoru. Romuni so pravočasno o tem izvedeli in romunski pooblaščenec je pri Antantini misiji na Dunaju izposloval, da se je preklical ukaz glede izpraznitve Pešte po romunskih četah. Baje se je dokazalo, da je dobil ministrski predsednik Friedrich od bivšega kralja Karla 100 milijonov kron v. propagandne namene.
Vzpostavljen železniški promet,
Zagreb, 15, oktobra. Železniški promet na progi Zidanimost — Zagreb je v vsem obsegu vzpostavljen.
Beograd, 15. oktobra. ®a*«s j« led otvorjen rečmi ielezoii V. •'ra-.v- f;t v o prav
dograjenem mostu med Beograđani ia Zemunom.
Beograd, 15, oktobra. Železniško nsi-nistrstvo je poslalo na Hrvatsko strokovno komisijo, da pregleda tamošnje železniške proge in jih dovede v red. Komisija ima nalogo, da preišče povsodi vse nerednosti in pride na sled raznim zlorabam s straai železniških uslužbencev. Komisija vrši z velikim vspehom svoj pose!. Že danes j* opažati znaten preokret na bolje na vsek hrvatskih progah.
Bivšega carja Ferdinanda obtožijo,
Solun, 15. oktobra. Grški dnevnik »Tesalonike« priobčuje iz Sofije to-le vest; Izvrševalni odbor bolgarske zemljedeljsk* ljudske stranke, kateri načeluje Stambuli-ski je sklenil, naj klub zemljedeljskih poslancev v narodnem sobranju stavi predlog, da se dvigne obtožba proti bivšemu carju Ferdinandu in proti bivšima ministrskima predsednikoma dr. Radoslavovu in dr. Malinovu. Istočasno naj bolgarska vlada zahteva od Nemčije, da se ji izroči Ferdinand Koburžan. V isti seji bo zemlje-deljska stranka predlagala, da se zapleni vse imetje bivšega carja Ferdinanda na Bolgarskem.
Avstrijsko plemstvo za Habsburžane.
Milan, 15. oktobra. Špecijalni dopisnik dnevnika »Epoha« Cingarelli, _ ki je bival deli časa naDunaju in v Švici, priobčuje v svojem listu vrsto člankov, v katerih dokazuje, da obstoji med avstrijskim plemstvom in med raznimi krščansko-socijal-nimi politiki organizacija, ki meri na to, da se Habsburžane zopet spravi na avstrijski prestol. Središče te organizacije in propagande je Švica. Vse niti te propagand« imajo v rokah princ Windischgratz, baron Chlumentzky, grof Hunyady, grof Andrassy in grof Berchtold, ki bivajo v Fryburgu. Njihovi eksponenti v Avstriji so bivša ministra dr Mataja in grof Czernin. Časopisno kampanjo vodita princ \Vindischgratz in baron Chlumentzky, katera imata v svojih rokah tudi dopisni urad »Agence Centrale«. Ta družba ima načrt spraviti zopet na prestol Karla, v slučaju pa da bi ta ne hotel, njegovega brata Maksa.
Eno in dvokronski bankovci v Čehoslo-vaški.
Praga, 15. oktobra. Eno ia dvokronski bankovci v Čehoslovaški so vzeti iz prometa in so izgubili svojo vrednost. Vsaka zamenjava je nemogoča, pač pa jih je mogoče še prodati pri bankah po dnevnem kurzu.
»Novice« razoošljemo vsem stalnim naročnikom »Slovenca«, »Slovenskega Naroda«, »Jugoslavije« in »Slovenskega Gospodarja« Izhajale bodo po možnosti vsako sredo in soboto.
Izdajatelj: Konzorcij slovenskih dnevnikov. Tiska tiskarna M, Hrovati«, Odgovorni urednik Ivan Kovačič.