List se koristi delev-ekege l|udetve. Delavci «o opraviitni do k«r producíalo. r producida rhia paper la devoted the interests of the tricing oUm. Work-are «niltied to all rhat they produce. Stev. (No.) 117. Knur«) a- ••cood-c.jkM matter, L*<\ f, lw>T, »t the póei ofH« • ai Chicago III. aud»- tb» Act éi < oagr«« •( M a rob Ird. »«• Office: 2146 Blue laiand Art. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na Atevllko V oklepe|u-ki ae nehate poleg ve. Aege peelova, prilepilo, nege epode|ali ne ovitku. Ako (118) |e Številke . J leda| vam • prihodnjo številko natega liete potege naročnina. Prosi, mo ponovite |e takoj. Chicago, Iti., 7. decembra December), 190^. Iničarji Ju&oslov, Del. Tisk. Družbe Pozor! V soboto dne 11. decembra t. 1. ob 8. uri sveder se vrši v narodni redni občni ibor jugosL tisk. druibe. Ker je na dnev-redu nominacija novih urad-leto 1910, se je nadejati, bo vsak delničar navzoč! To tadnji poziv sa nominiranje u->v! John Potrti, Ujnik. r ■ Splošen pregled. L : • * » Valjavec nima časa učiti ae so- eijalizma, plonkati mora vaak dan kapitalističnih listov, da napol- njujorško soabsko plahto. — pri dnevniku, pa samo en ured- Vk, to je dika žurnalizma in dika acabskih kulijev. — Fej, fakirji! Pri "Glas Naroda", (skebska ilahta) mečejo po kolonah "ne-mne zavisti." V svoji profani-ranosti pa aami ne vedo, da jim gleda prstna, nesramna bizniška zavist ven, na vaeh koncih in krajih velike plahte — Mesarski trust prav dobro vspeva in se redi, naobratno pa na tisoče Ijud' straps v tej obljubljeni deželi. Z dnem 23.okt. 1909, koncem gospodarskega letA, je imela mesarska tvrdka Armour et Comp. po odbitku vseh troškov $7,127.924 čistega profita ali 35 Btdstotkov od vloženega kapitala. ^^Armour in drugi mesarski tru-jani ao vedno zatrjevali nesraiji-10, da niso odgovorni za visoke ce Sle mesa. Trdili 90, da so cene od ^■tae od ponudbe in razpecava-nja. Zgoraj omenjeno poročilo pa dokazuje, da je ena sama tvrdka tekom enega leta «napravila čistega profita nad sedem milijonov dolarjev, ker je vložila $20,000.-000 v podjetje. Današnji ameriški milijonarji so povsem podobni starorimskim in francoskim oderuhom pred veliko revolucijo. Orobokopi so kapitalistične druibe. e e e — Posestniki sladkornih nasadov na otočju Havaj so izrekli, da ao povsem zadovoljni z ruskimi in filipinskimi delavci, ktere so importirali na otočje, ko so za-itrajkali japonski delavci. Rusi in Filipinci delajo ceneje kot Japon- ^ ei in Portugizi. V sladkorni industriji se najbolj izsesava delavce. Delavci ne dobe le nizkih plač na plantažah, tudi v tvornicah za sladkor so plače navadna beraška napojnina. V Brooklynu dobivajo v tvornicah za. sladkor le po $6 na te-n. - , To so res krasne razmere za A-iko. Ako pojde tako naprej, o delavci zaužili kmalu manj kot v stari domovini. Morda se bodo delavcem potem odprle oči! * — Različni državni uradniki zatrjujejo resno časnikarjem, da bodo malomarni uradniki premokop-Be druibe St. Paul, ki so baje zakrivili nezgodo v Cherry, 111., 0- •tro kaznovani. Kdo naj verjame tem obljubam t Živ« nam je še v spominu nezgoda Iroquois gledališča in katastrofa, je zvršila na pamiku Slocum. je na stotine ljudi zgubilo jenje pri obeh nazgodah, ni bil drugi kaznovan kot kapitan psmika Slocum, ki je bil le golo ■tte lastnikov — kapitalistov. " Ameriški državni pravdniki še "tj*jo o tem, da bi radi umora tbtožtli kapitaliste, prave krivce, ki s svojo profitaželjnostjo pro-vzročajo nezgode. Ameriška justica kazmije le take morilce, ki umore posameznega človeka. Napram morilcem na debelo je pa'uljudna hot evropejsks justica. — Dasiravno le ne preli nobena nevarnost lastnikom morilnc jame v Cherry, 111., vsli" temu so gospodje previdni. Oikuski dnevniki poročajo, da sta zginila dva moža in nevé se kam, ki bi dala lahko natančne podatke o vzrokih nezgode. ■ e e e —Dandanes verjamejo le še taki ljudje, da je vladna forma ameriške republike demokratična, da bazira na principu enakosti, kte-rih pamet ne sega preko domaČega praga. Ta republika nima niti reprezentativne vladne forme. Mi živimo v ostro «črtanem absolutizmu, kakršnega zgodovina narodov še ne pozna. Vladno silo republike reprezentira majhna oligarhija, ki je sestavljena Is devetih sodnikov, kterih se ne da odstaviti. Ali ai zamoremo domišljati večje politično protislovje kot to nadvlado neizvoljene sile v demokraciji, ki baje predočuje popolno sliko f Prava demokracija, ljudska vlada ne daje le ljudstvu pravico, da odstrani take zakone, kterih ne ljubi, marveč ima ljudstvo tudi moč, da sprejme in sklene take zakone, ki so potrebni in jih tudi uveljavi. V nobeni državi Širom - celega sveta ni dovoljeno, da bi smelo so-došče vetirati zakone, ktere je sprejelo in potrdilo ljudstvo. Zvrsevanje vlade po najvišjem zveznem sodišču se ne da tolmačiti ali opravičit drugim potom, kot da služi za sredstvo, s katerim naj se ohrani nedemokratičen značaj ustave yekotrajno. Širša ljudska množica danes trpi pod oligarhijo sodnjiskega ta-larja. Za to je bilo umestno, da je socialistična 8trpnXa sprejela v svoj program revizijo ustave. Dokler imamo tako ustavo, da sodišče lahko razveljavi vsak zakon kot protiustaven, kterega je »prejela zbornica za dobrobit delavcev, toliko časa pričakujejo delavci zaman boljših časov. Najzmožnejšeined njimi bi še najbrž vzel s seboj v Rusijo, da Li pot'učevali prave kozake. Nerodneži miru v Spokane nočejo odnehati. Zakleli so se, da bodo preprečili vsako propagando na ulici, ako ni v korist kapitalistom. Odločni so pa tudi zavedni delavci in ne puste ukrasti pravice svobodnega govora na ulici*- e e e — Avstrijski radeckimarš pa triotje v Chicagu so izvojevali veliko zmago. Zasledili so, da na North ave. v trgovskem distriktu ne plapolajo tudi zastave Habs-burŽanov. Pritožili so se in takoj so se v vetru zazibali črnormeni žepni robci. Tako maršira avstrijska kultura v inozemstvu. Seve, v Avstriji ne napreduje kultura tako hitro, kar so največ zakrivili tisti ljudje, kterim je črnormeno avstrijstvo ideal. To avstrijstvo je pa do današnjega dn<> reakcija najtemnejše vrste. Evo, kulturno sliko iz črnorme-ne Avstrije. Občinski svet občine Koessen na Tirolskem je dovolil učitelju biro. Učitelj bo lahko zopet prosjačil od hiše do hiše. — Statistika, ktero je obeloda nil kaplan državne ohajske jet-nišnice, in ki se raztega na dobo desetih let, je zelo zanimiva in pod učna. Med 1615 kaznenci možkega in 57 ženskega spola jih pripada 500 k metodistovski veri, med ostalimi pa prida ogromna večina k sektam, ki so zagovornice proti-gostilniške lige. Občeznano je, da je metodistov-ska sekta največja nasprotnica gostilniške obrti. Metodistovska sekta preti vsakemu z izobčenjem, kdor pije vino. pivo ali druge o-pojne pijače, ker je baje pijača izvor vsega greha. Navse zadnje pa tretjina vseh kaznencev pripada k tej sekti. Kaj to pomenit Da moralni nauki te sekte ne morejo tiiti vzvišeni, ali pa da se ljudje ne boje božje kazni in vseeno grese. • s e; • — Joj JojI Joj! Kmalu bi bila vsa Evropa zgubila svoje pre*vit-le vladarje. Vsi bi morali poginiti — od ruskega carja pa doli do kneza Črnogorskega, ki v obliŽJu Cetinja pase ovce in prešiče in za kratek čas lovi nadležne živaliee. V Buenos Aires so hudobni ljudje skovali načrt, za kterega je zvedela policija in poslala svarilo v E-vropo. Za svarilom je poslala policija pa še "dokaze". Živimo v adventu. Ali argentinska policija se pripravlja že za predpust. Ni zameriti. Tam je zdaj vroče, solnce pripeka, ako je jasno in veter piha od ravnika. Sol h čari ca ima pa tudi svoje žrtve. • e # — v Spokane, Wash., Se vedno traja boj za svobodo govora. Skoda, da ni prišel ruski car na obisk y Ameriko. Batjuška bi bil vesel ondotnih kozakov, ktere ml radi uljudnosti imenujemo policaje. Moreda bi jih i* odlikovsl z re dom veial in rsbeljakega meča. Poleg še omenimo, d» je povprečna plača za učitelje na Tirol skem 700 kron — $140 na leto. Na Primorju, Goriškem'in Kranjskem pa tudi nič boljše. Učitelji, ljudje, ki vzgajajo mladino še toliko ne zaslužijo kot navadni težak. S črnormeni m avstrijstvom se ne more.pač nihče bahati. Kaj druzega je novo avstrijstvo, ki klije rdeče iz delavskega razreda. e e e — Švedski kapitalisti so z iz- prtjem na debelo želi poraz. Danes še ne vlada mir med delom in kapitalom, ali delodajalska zveza se je oriČela umikati. Železarski industrielci so izjavili, da iztopijo iz delodajalske zveze, ako se bo boj nadaljeval. Delodajalska zveza j£ umaknila izprtje za delavce, ki so vposleni v železarski in jeklarski industriji. Tako je povsod, kjer so delavci zavedni in organizirani. e e e — V Peoria, 111., se je ustanovila družba, ki je kupila 14 akrov sveta za živalsko pokopališče. Na tem pokopališču bodo pokopavali mačke; pse, konje, opice in druge živali, sploh ljubljence bogatinov. ____ Lep dokaz, kakšno kulturo nam je prineslo „krščanstvo in druge vere, pa kapitalistična družba. e e e — Zvezni o rajni sodnik v Fargo, N. D., imenom Karol Amiden, je v cerkvi kongregacionktov v dolgem govoru priporočal, da se naj ponovne hudodelce in blazne že izroči smrti. Svojo "duhovito" trditev je argumentiral s tem, da stane preveč oskrba za hudodelce in blazneže. Mi ne želimo, da bi se s sodnikom to zvršiio, kar je priporočal sam. Ali, ker je nevaren za človeško družba, bi bilo umestno poslati ga v blaznico. Za takega človeka je boljše plačati oskrbne troške, če so ie tako visoki, ker je to manjše zlo. e e e — Harriman, znani železniški kralj, je zapustil svojim dedičem $149,000.000. t»remogarji, ki so v Cherry, III., umrli globoko pod zemljo za kapitaliote, pa zapuščajo svojcem bedo in revščino. To je razlika v enakosti v naši "slavni" republiki. e e e — 8veta Jo nedelja pobožnemu in puritanskemu Američanu. Ali še bolj sveta sta mu kapitalističen profit in interes. V Ludlow, Mass. so lastniki predilnic na nedeljo posadili 70 družin stavkujočih tkalcev (okoli 1000 oseb) v najhujšem dežju na ulico. Stanovali so v hišah ižkoriščevalne družbe. Mejtem, ko so možje, žene in deca prezeba*! li* ulici, ^ ninker-toncev patruliralo na cesti, lastniki tvornic so se pa v cerkvi zahvaljevali bogu za izkazane dobrote. V tej deželi imamo pa vzlic temu dokazu ljudi, ki trdijo, da v tej republiki ni svobode, da bog ni neskončno usmiljen in dobrot-ljiv, ker sta republika in bog odločila, tla naj zmrznjejo žene in otroci v cestnem blatu.. No, ti ljudje so socialisti, ki so ponosni na svojo trditev. e e e — Nek bogat brooklynski trgovec potrebuje sveže krvi. Svojo "-otrebo je ozijanil v listih. "N. Y Volksztg." poroča, da se je na oglas takoj prijavilo 60 ljudi, ki so bili pripravljeni prodati svojo kri. Navsezadnje je bil pa pritisek ponujalcev zdrave krvi tako velik, da so morali naznaniti v listih, da je tega blaga pre več na trgu. Pač krasna ilustracija za današnjo civilizacijo. Lačni siroma ki morajo radi koščeka kruha prodati svojo zdravo kri. Fej kapitalistični družbi! e e ♦ — Dunajsko deželno sodišče je odločilo, da je bil Krist eden prvih socialistov. Dogodek se je završil tako le: Sodrug in državnoborski poslanec dr. Renner je za "Wiener Arbei-terztg." napisal članek, v kte rem je državni pravdnik konfisciral nektere odstavke. Med temi odstavki je bil tudi stavek: "Kar se tiče krščanske vere, nam bo Jezus vedno drag kot eden prvih socialistov." Proti konfiskaciji tega stavka je pa "Wiener Arbeiter- ZA BOZIC In NO V O LETO pošilja jo Slovenci kaj >radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih dr-, iav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE. NAJCENEJE,NAJZANESLJIVEJE IN NAJHII REJE preskrbi Vaša krajevna pošta. r # . Stetn si prihranite čas in denar. PROČ Z AGENTI!! ztg." vložila pritožba, ktero je deželno sodišče pripoznalo za opra vičeno z naslednja motivacijo. Sodišče prizna, da v stavku "kot eden prvih socialistov" ni bogokletja, ker stremljenje socialistov in socializma, da za razdeli te v bogatstva naj bo merilo le de lo, ni nič ponižujočega, če se tudi omenjeni" stavek obrne na delo Krista na zemlji. Dunajsko deželno sodišče je pri znalo še več. Izjavilo je v tej odločbi, da imajo socialisti pravico oznanjati svoje nauke, ker so koristni človeški družbi. Kedaj se bodo ameriška sodišča postavila na visočino evropejskih? Kaj porečete k temu ameriški slov. duhovniki, ki vidite v vsa- kem socialistu bogokletneža T t e \ e a — Flegmatični Taft je dal naznaniti Zelayu, predsedniku Nica-rague, da ga smatra hudodelcem. Nadalje je priznal nikarakuške u pomike za voskujočo silo. Navidezno se dozdeva kot bi se Tafto-va vlada res borila za človeške pravice. V resnici je pa drugače. Ameriški kapitalisti so čakali dolgo na priložnost, da govore resno besedo z Zel&yem radi svojih koristi. Usmrtitev dveh Američanov v Ni-caragui jim je dobro došla. Kapitalistično časopisje je zagnalo krik, da Zelaya trpinči nečloveško Američane, za kar ga mora stric Sam kaznovati ostro. Tu gledamo isto kapitalistično hinavšino, ktero smo doživeli, ko je Španija odposlala ekspedicijo v Afriko, da kaznuje Mavre, ker so usmrtili 4 proletarce. Španskim kapitalistom se je šlo za bogate rudnike, ne pa da osveti 4 proletarce. Tudi ameriškim kapitalistom se ne gre, da bi Zelaya prejel zasluženo kazen, marveč se jim gre za naravne zaklade v Nicaragui. Za to tudi toliko vpitja v kapitalističnem časopisju. — V bližini Cochrana, Ga., so linčali '— sežgali živega zamorskega pastorja, ker je v silobranu obstrelil nekega belopoltnega bogatina No, to presega' še špansko inkvizicijo. . Vzlic temu pa hočejo biti Američani prvi narod na svetu. V bestialnih linčarskih obsodbah so gotovo prvi. — Ruska carinja je zblaznela. Že meseoe gre vest po Evropi, da žena ni pri zdravi pameti. Tako se maščuje osoda nad o-krvavljenim carjem, kasneje morda nad njegovimi otroci. Navsezadnje bo morda zblaznel še car in žalostno poginil. e --e a — Geo. Wickersham, zvezni državni pravdnik, je delničar in upravni svetnik centralne železnici v Mexiki. Ta železnica je lansko leto napravila 10 milijonov mehikanskih dolarjev čistega dobička. Zdaj menda razumete delavci, zakaj naAa vlada črti mehikanske državljane, ki se ne strinjajo s politiko in gospodarstvom Diaza. e e ♦ — List "The Boston Post" je prinesla v minolem mesecu dve brzojavki. Prva »e glasi, da so 30 tisoč delavcem v predilnicah zni Leto (VoL) IV. I. izkaz prispevkov Slov. Soc. Kluba št. 4 v La Salla, III., za vdove in sirote v Cherry, III. «Jugosl. soc. klub št. 4, La Salle, III................$25.— Val. Potisek, LaSalle, 111... 2.— Joe Bratkovič, LaSalle, 111. 1,— Anton Puček, LaSalle, III.. 1.— John Puček, LaSalle, III... 1.— Math. Ströhen, LaSalle, Dl. 1.— Mart. Novlan, Laßalle, III.. .50 Frank Knez. LaSalle, III... .25 Skupaj .............$31.75 pozna. Taki so večinoma vsi "študirani" socialistožrci. # e • — Član tmsta za usnje je dejal ob neki prilik, da bo cena usnju tako poskočila, da bo moral mar-sikteri Američan hoditi še boa. Ta izjava dokazuje, kako potrebno je, da socializem nadomesti kapitalizem. Dokler je ljudstvo tlačan kapitalizma, dotlej mora ljudstvo tudi kaptali^mu plačevati harač. Kako skrbijo za delavce! V sledečem navajamo šestnajst predmetom, označenih v Aldriche-vem novem tarif u, ki je že zakon. Prvih osem. predmetov je absolutna vsakdanja potrebščina za delavce in proletarce sploh; ti predmeti 80 zdaj obdačeni s 106 odstotki povprečne carine. Nadalj-uih osem predmetov je pa v rabi izključeno le pri bogataših in povprečna carina od teh predmetov je samo 36 odstotkov. Tukaj so številke: Potrebščine: 'f «te» ■".......Gfefe*, ' Sladkor . . . ............ 78.87 Posteljna odeja........165.42 Volnena preja . ..........138.12 Preproge . ............... 66.72 Nogovice ..............87.95 Sukno za moške obleke.... 86.61 Volneno platno..........105.92 Srajce.................. 60.16 . Luksurije: Dijamanti .................10 Avtomobili................45 Šampanjec.................50 Krznina (fina kožuhovina) .35 Slike in kipi...............20 Zlatnina . ...................60 Škatle za zlatnino............32 Jahte.......•..............36 To so uradne številke, povzete iz zapiskov finančnega komiteja v senatni zbornici v Washingtonu. iako se vam dopadejot Tisti de- — avci, kteri so lansko jesen glasovali za republikane, morajo biti seveda povsem zadovoljni s takim carinskim tarifom. Kar so hoteli, to pa zdaj imajo 1 Listu v podporo. Nabrano na Farmi Koss v Marrellville, Pa. — Ker Voljčko >rav govori, da Pečjak 10c; ker je res, da Bricelj 10c; Volčko da „ 25c, ker se pije vince pri vinski mizi; 50c ker smo se ga pri tisti mizi navlekli; Fr. Gačnik da za slučaj 25c; pri vinski trti 25c; ker ga je imel dosti 25c; pa še 25c, de bo ravno tolar; ker Koss ni razumel 25c; Ignac Pečjak 25c. 'oslano po J. Briclju. — A. T—i, Clarence ave., Chicago: Ker pravi žali plačo za 9 'odrtotkov. Druga' ™ otrok krščen, če ga pa poroča, da se je višjim sodni-! \^ kom v New Yorku povišila letna plača na 25 tisoč dalarjev. Delavci! Kaj mislite o tem t Ako vam ni všeč. protestirajte pri bo- zahvala-dočih volitvah. Glasujte za socia listične kandidat*. drŽela svečo 15c; ker se ne rabi botrov 25c; ker Sojar ne pozna svoj bizniss 10c. — Vsem — Neki človek z "brihtno gla-vo", ki je posebno ponosen na svojo patentirano šolsko izobrazbo, je nekoč tekom razgovora dejal v gostilni. "Nočem ragovarja-ti o tem, kaj je socializem in kaj pomeni." Mož je zadel v Črno! Priznal je, da rajše molči, če pride do stvarnega razgovora, ker socializma ne Pozor! Pozor! Vse cenjene naročnike in vse tiste, ki imajo kaj opraviti s "Proletarcem" obveščamo, naj v bodoče pošiljajo vsa pisma na sledeči novi naslov: "PROLETAREC", 214« BLUE ISLAND AVE, CHICAOO, ILL , in ne več ns 1802 8. Centre ave. PKOLITAEIO PROLITAMO U«T ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik ia iadaJaUlj. Japtlivaitka delavska tlskovsa Sratfca v Chksf«, III. MaraMut X* Amarico 11.50 u calo l«(e, 7Jc n pol lata. Zrn Evropo ti aa c«lo teto, $1 aa pol teU. r*i i — — -r UoüiiLU < n VWKWMrl WrtMItr® tudi S T AMI naslov. PROLETARIAN Ow< u4 pibUiktd Kvuy Tuesday by iNtk Slavic WorkMN't Pablishiaf Coapsay _CSkafa, ¡.llaaU.. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. ___ Joe Jeaih, President; John Petrich, Secretary; Trank Mladič, Treaaurer uwcairnoM batu: U ni tad Stataa and Canada, • year. Ik lor hali year. Foraifn couatriaa |1 a t «ar, $1 (or kail yaar, AOVUTIS1NO bates oo afraamaot. NASLOV (ADDEESSki "PROLITAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. s« Jugoslovanske konferenca. Le še nekoliko ur — tako piše "Rdeči. Prapor" v št. 126 z dne . 20. novembra t. 1. — bo minilo in pozdravili bodemo v Ljubljani svoje drage goste, ki prihajajo, da z nami skupno izvrše delo politične in kulturne potrebe, vsled tega delo zgodovinske važnosti, naj je tudi oblika, v kateri se pojavlja in opravlja, enostavna in skromna. Zbrali se bodo zsstopniki vseh jugoslovanskih socialno-demokra-tičnih strank avstroOgrske monarhije, poleg svojih Slovencev in Hrvatov iz avstrijskih pokrajin bodo imeli med sabo sodruga iz Hrvatske in Slavonije, iz Bosne in Hercegovine, posetili nas bodo gostje iz Srbije, iz Avstrije, s Cel škega. Imeli bomo prave prp*, n< dni. ¿ila *znič- Potreba sadanjosti ;a bodočnost je privahfy*n misel na organiziranega / zastopnike Jugoslovanov (i delavstva vseh je naloga, kia?^ Ljubljano. Resna fej-enea- injf si jo je nadela tri, Ak& m na resen nqčin jo hoče izvršiti. Predolgo je bilo jugoslovansko vprašanje zagrnjeno z meglo utopij, predolgo je imela sentimentalnost na eni, šovinistična strast na drugi strani prvo be-iftxlo. Ne ene druge poti noče nastopati socialna demokracija in ne zaradi mode, temveč zaradi nujne življenske potrebe se bavi socialna demokracija z vprašanjem, kateremu pravimo jugoslovansko. Trezno gre na delo in niti za hip noče zapustiti realne podlage, na kateri se razvija življenje. Konferenca se ima baviti s politično in s kulturno stranjo jugoslovanskega problema, Čigar obstanek se ne da tajiti, ko postaja-j jo vsaj posamezni njegovi elementi od dne do dne aktualnejši. Stvar ni socialni demokraciji nova ; saj so se posamezne stranke že davno bavile ž njo in na vseh zborih zadnjega časa se je izražala želja, da bi se priredil sestanek vseh prizadetih faktorjev, kjer bi se vsestransko premotril položaj in se določila enotna taktika za vse slučaje, v katerih je koristna in potrebna. Letošnji kongres v Ljubljani je pa izvrševalnemn odboru naravnost naložil, sporazumeti se z ostalimi bratskimi narodi in sklicati kenferenco.Po odstra nitvi različnih težav, ki so jih večinoma provzročile politične ho- • matije, se je to končno posrečilo in jutri začne konferenca svoje delo. Prvo vprašanje, ki se vrine strogemu kritičarju, je seVeda to: Ali je Jugoslovanstvo sploh kaj ♦ stvarnega? Ali ni to samo iluzija? In drugo: Ali se ima, ali se more s cialna demokracija s svojega načelnega stališča baviti s takim vprašanjem? Lahko je mogoče, da se ne strinjajo mnenja vseh prizadet U*. In v resnici opazujemo nasprotja, ki so včasi tako velika, da bi človek obupal sjlloh nad bodočnostjo jugoslovanskih plemen. Taki so bili dolgotrajni boji med Srbi in Hrvati. Tako je še vedno n. pr. stališče Starčevičancev na Hrvatskem ,take so *deje Velike Hrvatske, Velike Srbije i t. d. In tak je slovenski separatizem, ki j* v raznih krogih še vedoma ali nevedo-ma utrjen. V«* to bo morala konferenca razgltbati, kajti nobeno {lejstvo se n* »n1« prezreti, sko se hoče bodočnost graditi na trdnih tleh. In socialna demokracija ni nikdar postavljala svojih stavb v zrak. Toda stranka in njeni zaupniki bodo morali samostalno, po svojem naj bol jem znanju in prepričanju rešiti svojo nalogo, ne da bi se udali predsodkom kogarkoli. A če bodo tako ravnali, smo prepričani, da pridejo do zaključka, da je Jugoslovanstvo realnost, ki ima sicer še nejasne obrise, toda živo in zdravo jedro, hrepeneče po razvoju. Politične in kulturne razmere posameznih jugoslovanskih plemen imajo pač poseben značaj/ Primerjanje, s položajem drugih narodov v preteklosti ni posebno plodno; zgodovina ne pozna kon gruentnih pojavov, temveč ustvarja vedno novo. Naša naloga ne more biti iskanje vzorov v histo-riji, ne oponašanje nekdanjih dogodkov in nobena sentimentalnost nam ne omogoči pozitivnega dela. Fatalizem bi nam pa sploh odprl prezgoden grob. Doslej so južni Slovani ne le politično, ampak tudi narodno razdeljeni in le slepec Jbi mogel prezreti, da je to škodovalo vsem. A ta razkosanost ni .škodljiva le Jugoslovanom samim, temveč tudi ovira splošen kulturni napredek, ki je le tedaj popoln, če so ga deležni vsi deli. Da so Zamorci zaostali v kulturi, ni le izguba Zamorcev, temveč je" izguba Človeštva. Politična razkosanost je stvar, ki je ne morejo meninič tebiniČ odpraviti - Jugoslovani sami. Prezirati sile, ki posegajo v življenje narodov, bi bilo nespametno. Zlasti pa ne more svojega političnega življenja . no urediti pleme, ki rabiti vse svo;; fi™ more P0' tične ured>#V Demokra- more Prvi da 8e gvoyla*rod uspešno bojevati za nivje cilje in se varovati sovražna napadov. Spolšna in enaka volilna pravica je neizogibno sredstvo v takem boju in bo morala biti prva zahteva konference za vse dele. Šele po priboritvi splošne in enake volilne pravice se Jugoslovanskinarodi lahko podajo v boj za druge politične cilje. Veliko bolj pa lahko vplivajo narodi sami na nepolitični del svojega narodnega življenja. Prav to »c je pa pri Jugoslovanih doslej najbolj zanemarjalo; sto let se govori in poje o jugoslovanski vzajemnosti, a skoraj ničesar še niso storili takozvani merodajni faktorji, da bi s*» slavljena vzajemnost kakorkoli realizirala. Zakaj najbolj navdušeni proroki so vedno mislili, da je politično zedi-njenje prvi pogoj. V resnici je pa ravno narobe.^ Čakati na trializem ali na kaj podobnega, je lahko. Vprašanje je pa, če imajo narodi toliko časa in tako ugodne razmere, da lahko hladnokrvno čakajo na tisto,o čemer nihče ne ve, kdaj da pride. Ta prevdarek pa pokazuje konferenci veliko nalogo, katere so se doslej komaj posamezni zaneše-njaki od daleč, prav od daleč dotaknili. In če se posreči konreren-ci tudi to delo, tedaj se lahko .pravi, da je bila res zgodovinskega pomena. Prepričani smo, da bo konferenca izvršila, kar pričakuje od nje organizirano delavstvo. V Opomba "Proletarca". — Znano nam je, da so se ob času anek-sacije Herceg.-Bosne in o nastopu Srbije proti Avstriji zanimali razni angleški sodruzi za akcije na Balkanu, zlasti jih je mikalo izvedeti, kaj bi valučaju vojske s Srbijo naredili jugosl. delavci. Eden v centralnem odboru dobro poznat Iree-socijalist Je . uprašal enega sodrugov od "Proletarca", kaj on misli, o jugoslovanskem združenju. Irski sodruf je bil namreč mnenja, ozir je vladalo v njem uprašanje, zakaj bi se Jugo-slov. na pridružili srbskemu kraljestvu, ozir. da bi vrgli kraljestvo, in bi proglasili republiko s priklopom jugosl. narodov. ' Naš Sodrug mu je n* to pojasnil, da združenje jugoslovanov ne tiči v tacih slučajih kot je anek-saeija Bosne-Hercogovine, pač pa da so taki pojavi z ene strani poučni, ker imajo politične reflek-te, s kterih pomočjo je laglje opažati državno mašinerijo in 4e ji je ali izogibati ali pa vodo navajati na svoj mlin. ^ Seveda, če pride tu v poštev samo splošno združenje Jugoslovanov, bi to pomenilo gospodarsko združenje, indnetrijelno zdru- ženje —- in to storiti bi morala torej le jugoslovanska buržoazija. V ta namen bi pa bilo treba kon* ference. Take konference pa ni bilo nikdar — razun par banketov, na kterih se je go\ orančarilo in navduševalo brca kakih rezultatov, . * Zakaj to? Zato, ker v buržoaziji Tako se je izvajal "mir in red" ns pozorišču vseh treh »uamenkih štrajkov. Mayor in načelnik po licge v New Castle sta sicer prepovedala 11 koza kom", patrolirati po ulicah, toda slednji so se pro-kleto malo zmenili za takšno 'prepoved'; vedeli so, da so v službi tvorničarjev in nadaljevali svoje ni tistega demokrstičnega revolu-■ tolovajsko delo. Kakor smo rekli, cijonarnega duha, ki bi služil j K* bilo dneva, da bi no bilo — splošnosti, zato skrbe vlade, da se zla*ti v McKees Rocksu — krva- buržoaziji v deželi ne godi slabo vih spopadov in bojev. Neobrože- in tako gresta ob« roko v roki na-(n* Strajkarji so se morsli braniti prej preko narodov Če bo pa po: Pro*i veliki premoči oborožene drugi strani delavstvo prekosilo Hile: "kozakov", skabov in nešte- buržoazijo in prišlo do sporaz-umljenja v jugosl. uprašanju — potem bo brezdvomno našlo tudi sredstva v to, da se bo združilo brez buržoazije . ... vilnih pijanih barab. Kmalu so se pa istreznili tudi skabje. Velika večina štrajkolom-cev, ktere so prignali kompanij-ski agentje v McKees Rocks, je Ljubljanska konferenca pa se-1 bila mešanica raznih inozeincev, daj kaže, da se zna prejali slej to j kteri sploh niso znali, dokler niso uresničiti —- in kdo ve, če ne Prišli tjakaj, da je v tvornicah bodo bas jugoslovanski prganizi-j Pw*ed Steel Cor Co. štrajk. Korani delavci tisti, ki bodo izpeljali ln®J 80 Mi par dni v "službi" oiint/. .. n. ........ S ____1 L.._ IIII TI 11 rt 11 Vi i.l nnunlrout ifcdUa * • »> n svojo nalogo na rovaš jugosl. buržoazije na ta ali oni način ... Mi pričakujemo od konference uspehov. . . . STRAJKI V PENNSYLVANJI. (Dalje.) minilo jih je naenkrat vsako "navdušenje". Delovodje so zastražl-li tvornice kroginkrog, da ni mogel nobeden uiti iz dela, a ponoči so jih zapirali v posebne beznice kar v tvornicah, kjer so jih kakor živino po petdeset stlačili v jedno luknjo. Za hrano so jim pa dajali _ , , . J_. . I . tako brozgo, da bi se — kakor je Iznenadeni so pa bili, ko se je^javil jeden skab — celo preši-četa jezdečih konštablerjev brez Kabilo kaj takeffH Ni najmanjšega svarila in povoda'¿„¿a, da m» sedaj pričeli tudi besno zagnala vanje. Kakor stekli 8kabje revoltirati. Ampak tu so psi vdrli so "kozaki" na konjih naleteli slabo; kteri se je količ-med množice mirnih štrajkarjeV( kaj tla bi oM [z tvorni€ef naravnost na ulične hodnike in pogrnali 80 kompanijski čuvaji mahali z biči po možeh ženah in nazaj k delu in za nameček je Se deco na desno in levo. Strajkarje dobil E batino po hrbtu Sploh gQ popadlV jezV i^ n&d%pretepal, štrajkolomce za vsako je zagrabil pest banan na stojalu malenkost, W/»iiia bi J,h bo,j za* pred bližnjo prodajalno sadja in jih zagnal med četnike. To je bil "signal" za "kozake"! Pijani konštablerji so zarjoveli kakor zveri in biči so žvižgali, količi po-kaji po glavah in hrbtih in ogla- BREZ NASLOVA. jih bolj st r ašil i .Pisatelj t e h "Ali se nam je bati pomanjka nja kruha"! Pod tem zaglavjem je prinesl Sesttle "Crimes" po Agrikultural odseku cel članek ,iz kterega posnemam sledeče. Leta 1909 so pridelki povsem dobro obrodili. Pridelalo se je pšenice, koruze in ovsa 735,049.-000 bušlov.l Svetovni pridelek je znašal leta 1907 in 1908 6,745.000.000 bušlov, poraba pa 6,525.000.000 bušlov, ostalo čez porabo pridelka 220,-000.000 bušlov. V -državi Washington, kjer se pšenica ne prideluje v veliki množini, se jo je pridelalo letos 38,-000.000 bušlov. Splošno se sodi, da se bodo pridelki od leta do leta množili, ker se v to svrho nova neobdelana zemlja prireja v polja, suha zemlja se umetno namaka, poljedelski stroji in semena pa zboljšujejo. Pomanjkanje kruha nam ne more pretiti cele generacije, čeprav bi slučajno kaka letina tako dobro ne vspela. Razmere se v celej industriji obračajo zopet v normalni tir; .6.000 naših businessmenov zatrjuje, da bode 1910 dela čez glavo, kakor ga še ni bilo prej, in da bode zopet vse O. K. — Žits, moke, mesa, "suhe robe", vsega dovelj, le pušk in svinca in bojnih ladij in delavcev za pri-hodjo leto, tega bode še manjkalo, pa bi bila zopet enkrat prospe-riteta komplet. Žita se pridela na sto milijone bušlov več ,kakor ga moremo porabiti; vse je preobloženo, vse zasuto od dna do vrha, in druge "robe", kakor bi se jo že na leta ne bilo nič prodalo, tu- bode toraj kratka. Ali mislita delavci, da bode tedaj kruha tudi nas dovolj, ko bomo "služili I guess not. Nič se nikar v« v naprej. Kadar imamo(?) d< imamo tudi vselej vampirja plečih, ki nam sesa kri in moi raje, kakor bi dal do\olj hrane. Se poznamo, poznamo ve< no bolj. Žito bode v žitnicah, ka v sodeh, druga živila v škat-ljah nasoleha, da se ne spridi, obleka in kurjava pa tudi na sv< jem prostoru, sko bomo delali, in kadar ne bomo delali, to je že go znana stvsr, kapitalistih trick. Kruha ne bode prej za vse dovolj, dokler ljudstvo ne z\ kako priti do njog*. kakor hiti pa to delavec zve, se bodo pa žit niče in skladišča odprla na stežaj, in od tedaj naprej, bode vedno za vse — vsega dovolj. I. 6. Plača promogajev v Cherry j« bila povprečno 80 centov za tono premoga, kterega so kopali in spravljali na površje. In za isl tono premoga, za ktero je dobil beraških 80 eentovr moral je plačati $2.50 premogovi družbi, ako je hotel imeti kurjavo in gretje v hiši. A to še ni bilo dovolj. Ni bilo dovolj, da so bili preinogarji okra deni, ogoljufani/ oropani za več kot polovico svojega produkta — dati se morali tudi svoja življenja za premog, za profit . . . O delavci, ali ste res gluhi in slepi? -• ■ ■ ■ NAÄ TISK. "Naši Zapiski", zvezek 11, . izšel s sledečo vsebino: Abditusl* Novi vidiki. — Dr. Bogomil Voi-njak: O pomenu sociologie. Dr/ D.:Narodnostno vprašanje na zboru češke socialno-demokratič-ne stranke. — Etbin Kristan: Herceg-Bosna. — Pregled: Narodno gospodarstvo; literatura; šolstVC.^ a -, ■ >-j^a Gedichte Von Martin Drescher, strani 219, 8 sliko autorja, $2.00. Moto: "Leben — ein Kampf mit den Wichten In unserem Herzen und Hirn, Dichten — sieh selber richten Mit unbefangener Stirn." Martin Drescher je med nemškimi, angleškimi, deloma tudi slovenskimi in hrvatskimi dela*. ^ ci — zadnjim vsaj v Chicagu — poznat kot naš literat in pesnik. Kdor je čital "Chicago Arbeiter Zeitung", ktere gl. urednik je bil Drescher skozi pet let, ta ve, Ej ti naši businessmani, kako da je bil ta list med nemško čita-se odlikujejo v modrem gospodar- jočim delavcem takrat naj bolj Štrajkarji mešanih narodnosti — stvu od evropejskih. Vsi liberalci priljubljen list. Angleži. Nemci, Italijani, Poljaki/in klerikalci v Evropi, ki se tako Njegovi- duševni proizvodi v če načine, da bi povzročila nemire Slovaki, Hrvatje itd. — so torej."skušajo" kateri bodo storili za nedeljskem 'Facklu* — zlaati pod 4 * n* XI rv ll /\ c ■n y^niaii -----:i: revne ljudi, naj se kar skrijejo takozvanim "Sontagsgedankcn" * Hirtutui. i-iaaieij len j . r ----------» — Louis Duchez, je videl n'a lSlSP.^ te JJ^oleno do -vrha, vprav oči, kako je kompanijski priga- kakor Dela se obeta t^ go- njač udaril nekega skaba zaporedoma šestkrat po glavi, ko se je zadnji branil, da ne gre v tvorni- šali so se tudi streli; delavci so co> ko go z drugimi vred pribijali na vse strani in "kozaki" ^rnali iz Clevelanda v New Castle, za njimi kakor lovci za divjačino. Kljub temu so pa skabje uhajali Dva "kozaka" sta celo pognala jz "človeške mesnice" v McKees svoja konja v prodajalno sadja Rocksu in New Castle; s silo so si kamor je pribežalo nekaj štraj- priborili pot k izhodom in ušlo jih karjev. Tako so kapitalisti izpe- je vgak dan kar po cele jate. Zu-ljali-svojo tolovajsko igro! Bilo|naj g0 ae pa skabje večinoma pri-jc pozitivno znano, da je kompa-' družili štrajkarjem. nija poklicala konštablerje v| Sprva niso imeli štrajkarji no*'ne bode stradanja, ali če bi kje na Butler samo z namenom, izzvati benega vodje, nikakršne discipli- Kitajskem zopet kakih 10,000.000 izgrede. Kompanijskim barabam ne Kakor smo že v začetku tega ¡ ljudi gladu umrlo, ali pa na Ruse to ni posrečilo, zato je pa bilo ¿ianka omenili, niso bili delavci skem toliko število, ali pa v In-treba "kozakov". .pri pressed Steel Car Co. — razun'diji, da jim "po bratsko" poma- Ravno tako je bilo v New I par mašinistov, kteri se pa itak gamo iz zadrege. Castle. Štrajkarji so se obnašali niso hoteli takoj pridružiti štraj- volj. Amerika hoče veljati za prvo deželo na svetu, z nakopičenim pridelki in izdelki. Vrli naši "6.000", ki skrbite za tako modro gospodarstvo. Zopet bomo imeli s prihodnim letom lepo priliko, da si zasiguramo s ševeč pridelki in izdelki; naredili bomo še več novih žitnjc in skladšč ter jih napolnili če bi le zopet nastalo kakih "8edm nerodovitnih? let, da povsem mirno. American Tin Pla-te kompanija si je z najetimi barabami prizadevala na vse mogo- ku niti malo organizirani. toda ni šlo. Končno so izdelali tvorili pravcati kaos. načrt . . . Vodstvo tvornice je na- Prvi, ki so skušali posredovat, jelo v Clevelandu 70 skabov. Med!so bili duhovniki. Toda le-ti so potjo na vlaku so dali vsakemi\ delavce bolj odvračali oil štrajka skabn pol pajnta ftnopea in revol-^ kakor pa da bi jih navduševali za ver. Ko so izstopili na Union kolo- boj. Končno so prišli na pozorišČe dvoru v Pittsburgu, dobil je še bitke socialisti iz Pittsburga pod vsak "club" v roke in zabičali,vodstvom sodruga John W. Slay-so IV kiuu ▼ » "»V ... »..M.V.1-- . MniniMi.ui «g» «""« " • j'im: "Tudi če vam bo treba .tona, organizatorja v Allegheny pred našimi filantropi. Ce bi — so vzbujali občno pozornost nam pa le ne trebalo drugim na- tudi med tistimi elementi, ki sicer rodom pomagati i i stiske, se pa niso simpatizirali z listom, lahko zopet lepo odpoČijemo za u Poleg proze pa je bil Drescher kake 3 ali 4 leta, kar nam naši vedno mojster v poeziji. Njegove j "Žingosi" tudi radi večkrat pri- poezije imajo nekaj nenavadnega voščijo. ' na sebi; nekaj tako sugestivnega, j Škoda za Harrimana ker je rav čutečega, tožilnega in vendar gaziti čez krvi, gazite jo!" Tako' county-n. Socialisti so poskrbeli J no sedaj moral v krtovo deželo,' vzdigujočega kar pomeni vžitek. "navdušeni" in od šnopsa vsi pi-,za red in disciplino med štfajkar |"ko vse tako lepo kaže". Kako Sploh s njegove pesni, dasi revo- 0 jani prišli so skabje v New Castle, ji in z njih pomočjo je bil izbran bi ga naši "rodoljubi" sedaj po- lucijonarne — smatrajo za naj-V paradi so korakali po ulici in z štrajkarski odbor, kteri je vzel j trebovali, ko bode več dela, da ne bolj dovršne med nemškimi pesni-glasnimi, žaljivimi klici takoj iz- vodstvo štrajka v svoje roke. j pridejo v zadrego, če bi oni — sa- ki v Ameriki. , živali štrajkarje, kteri so zbrani v Delavci so zaupali socialistom, mo šest tišuč — lahko ne zmago- j V zgoraj omenjeni knjigi, kte-gručah ored hišami opazovali pri- Radi so poslušali njih govore in, vali tolikega nadzorovanja nad ro je sam založil z velikimi težko» hajajoče garjevee. Nek delavec je vselej jim šli na roko, kadar je'tolikimi milijoni delavci, par mi- čami, ker je vedno v pomanjka- I stopil bližje in potipal skaba, kte- bilo treba poskrbeti za mir in red lijoni otroci in še več ženskam, nju, je 164 njegovih pesnij, 33 pa ri se je najbolj drl in zmerjal, za valcd neprestanega izzivanja od vposlenih v delavnicah in tvorni- je prevedenih iz angleščine, žep, da se prepriča če ima strelno Mtrani "kozakov". Toda težavno call. Knjiga je lično in trdo vezana, orožje. Skab je zamahnil s Vklu- delo so imeli sprva tudi socialisti, Obče se je mislilo, da bode vse Nje vsebina pa se deli v 9 oddel-bom", da bi ga udaril, toda v pi- kajti delavci v McKees Rocksu,' gibanje in trafika na Harrimano- kov in sicer: Aus der Tiefe,. — ' janosti je zavihtel orodje tako ne- osobito starejši inozemci, vidijo v vih železnicah zastala ob njegovi Wanderzeit, Von grossen Kampf, rodno, da je meato delavca, ki se vsakem delavskem vodji svojega smrti, pa pokazalo se je, da nobe- — Mensehen und . Werke, -11 je v trenotku urno umaknil, opla- neprijatelja; nezaupni so, da je no kolo ni zastalo, in da delavci Sommerbriefe, Aus dem Schumpf-zil z vso močjo po glavi — svoje- kaj. Organizatorjev unije Ameri-j lahko brez Harrimana vpravljaijo winkel, — Tagebuchblätter, Aus ga tovariša, skaba. Prebil mu je ean Federation of Labor ne more-¡vse delo na železnicah. Ko bi de- fremdem Gärten, — Maria Mag-lohanjo, in dotični skab se še da- jo niti videti. A temu se ni čuditi.' lavci tudi vedeli, da lahko opravi- dalena, — igrokaz v enem dejani* nahaja v bolnici. Temu je sle- Starejšim delavcem v ondotnih jo brez nadzorovanja tistih 6.000 nju. dil splošen pretep med skabi in tovarnah je še danes v spominu kajotov, tedaj bi onim 30.000 o- Kakor čujemo. misli avtor izda-štrajkarji. — To je bil zopet "sig- veliki štrajk. ki je bil pred osmi- trokom v Chlcagi, in mnogo več v ti še ene potffcije pod njegovim nal". County šerif je namah brzo- mi leti v Pittsburgu in okolici New Yorku ne bilo treba hoditi psevdonimom "Flamingo", javil po "kozake", za ktere so pod vodstvom A. F. of L. in kteri Isčnitn v šoloi Za razpečavanje njegovih pro- itneli že — štirinajst dni poprej ro je končal s strahovitim pora- Kd<> iztnej delavcev je še tako izvodov, so se zavzele zlasti delav- J pripravljene prostore. zom za nje. Takih grdih porazov naiven, da bi se čudil ali hvalil', ske oi^snizacije, kterim 'je avtor Razun "kozakov" so poklicali delavci ne pozabljajo. Pa Čemu ker imamo vse žitnice poln«* žita, posvetil ob raznih prilikah svoje J pod orožje tudi posebne deputije. hoditi po spomine nazaj,j v pretek- in zakaj so polne? Vsak kdo lah- duševne moči. kadar so to sahte« Med temi deputiji so pa bili tudi io„t? Štrajka rji v McKee* Rocksu ko ve, da se živila ne pridelujejo vale potrebe, kakor ob Času sla* taki ljudje, ki niso niti državljani *<> imeli letos nriliko, videti za vsakdanje potrebe, ampak da nostnih, protestnih, agitatoričniE/j republike niti davkoplačevalci v kakšno delavsko solidarnost (!) se pridelujejo le za dobiček. Kdor in drugih govoröv, New Castle. Vsaka pijana baraba, jjojj A. JF. nrf L. Med tem ko so o- plača, on jč, — komur pa denarja Tudi mi priporočamo našim, da je bila le voljna, nagajati atavili delo kot jeden mož. vsi ne- manjka, tam pa pas škriplje. Če bi sodrugom, ki so vešči nemškega ( štrajkarjem, je dobila puško v ro- organizirani delavči —ostaM so še pas v Ameriki že ne škripal tako jezika, da si nsroče to knjigo, ki j ke. Jeden iz med teh' "deputijev" na delu ravno mašinisti, člani lo- glasno, tedaj bi tudi skladišča ži- je produkt duševnega proletaries I »e je oholo pohvalil pred nekim kalne unije imenovane organiza- vil ne bila tako do vrha napolne- in zajedno — revolucijonarca. ^ štrajkarjem; "Jaz nisem prišel v cjje. odšli sc iz tvornice šele po- na. Se je lahko hvaliti kapitali- Knjigo se nsroči lahko pri New Castle, da bi delal. Človek ten^ ko vsled štrajka osialih mož stom, ker kljtlče nosijo v žepih, upravništvu "Proletarea" ali pa^ s takimi rokami da bi delal? (In niso imeli več kaj delati. Za*o pa veČina ljudi - pa- slsmo v glavi* direktno pri avtorju in zalagate-pokazal je štnvjksrju mehko in delsvci v McKees Rockju mrzijo pred skladišči pa svinec nabasan lju: gladko dlan svoje roke.) Semkaj delavsko mačeho — American Fe- v ceveh. s Martinu Dreschsr-ju, 3414 N. sem priiel zato, da kaj — doži- deration of MW. Dela bode pfhodntj leto tudi do- Seeley ave., Chicago, DI Ceüa vim." (Dalje ) volj. "Prosperiteti" "za nas" knjigi je $2.00 s poštnino. ' ^-i. ----- K * O LE T A K £ C v. ii U DOPISI l#MIM#»»MMl KAJ JE ZAKON? praviti še posebej. Saj to je vedno po katoUko. Nov jednoten dom je bil torej dvakrat žegnan; ■ krvjo in vodo. V ne to je pristno katoliško. In tako se tukaj brihtajo in Eleveth, Minn., U.—26 09. zbujajo naši katoliški junaki.— ni Ml*roletarec": — Druzega posebnega za sedaj osim natisnite teh par vrstic ni. Mogoče bi se še izplačalo pove š delavski list, kot poročilo i/, dati, da je v nedeljo večer nek O jšncga kraja o položaju in ger ustrelil svojega rojaka in si-erah delavskega stanu. Cer do smrti. Vzrok napada je bi-eliko nas je tukaj na Klevethu lo dolgoletno sovraštvo med sose-enskih delavcev, kteri po ve- di. Oba sta pristna katoličana, kar si služimo svoj kruh pod Eopet opravičuje njiju dejanja, jo, kjer zapravljamo svoja Deia M po, navadi, še precej. \ leta in delamo dobiček tu- Toda zima postaja in ob tacih ča-i korapariiji, a malo se zani- „h m bosei vedno bolj sitni. . . za nad proletarski razred' g pozdravom vaš udani: rpovzdigo delavskega stanu. | Poročevalec. podprem mojo trditev z doka-thočem v nasljednem omeniti Ijko, ki mi je nudila vpogled v li in trpeči narod pod seda-' Kaj je zakonT Kdo vef _ god. kapitalističnim sistemom. nik ^ izvr6uje zakon, je ¿|ov,.U Z našim tukajšnim agitatorjem ^ megJif kogti ^ krvi kakor gem m bil priiel namreč v neko hišo,'jaz ^ pa ti Zage(le 8odnisko me. jer je več Slovencev. Po običaj- Bt0| ker ima dobrega prijatelja v m pozdravu, sva predložila naj- tigti injtanci, kjer se delijo taka želje, 9aj bi se eden ah drugi me8ta ^ pa dobre to Re pravi oč.l na 1'roVetarca". Komaj dovolj prefrigane agitatorje, da to izrekla se pa že prikaže ne- mu zbobnajo dovolj volilcev, kjer uboga ženica iz kuhinje rekoč: gi ljudstvo voli sodnike. Naravno Kaj, vidva prodajata "Preltar- da m0ra godnik pa naj b() "T — Samo poberita se iz naše xr,0{jen ^ imenovan. držati tee-, Mr U list niso dovolili čitati no g -prijateljem" ali "prijate-pod fajmošter, ker je gocijah- ^ -n ¿e pride na ?rg^ kakžna en." Nekaj časa sva se obo- ^^ zadeva, ki bi škodovala vljfcla in poskušala prepričati ««prijateljem", mora sodnik "so-ko in njene boardarje, da je to diti». takt)f da jI onim prav ini list, ki zagovarja interese ¿akon je kakor si kdo misli, elavskega stanu, — toda izdalo Jeden. godnik re*e "To je za- * nič, ker v glavi ženice m nje- in v tem gmi8iu godi Za. i boardarjev je doma prava e- deva ^ pred višjega godnika, in giptovska tema. Pobrala sva jo — ta pravi . -Zakoil je tak" — in - zavesti, da tepci ne bodo odre- doMi druga^e. fu pa pri da i ni zopet ne videl druge, ki se bore mora navadni tat, «poor devil»t njih in jih vodijo k spoznanju. takoj y Dni(femu godtiiku je „ Edina tolažba je pač to, ker ti pa gpet zakon da 8me tat.miiioner revčki ne vedo, kaj delajo. To je kot je n pr Walgh uživati popo,_ pa tudi edini vzrok ,da jim zave- no 8Vobodo ludi poteiT1| ko je ob_ den delavec ne more zameriti, am- gojen na pet ,et /Hpora pak, da jih pomiluje. Zakon je naviulejl « ka- V resnici se lahko reče. da je kor M igpgl poker Reve£ takoj bilo treba mnogo žrtvovati .od izRubj ker nimft M y žcpu in za. Jlrani tistih, ki so vsejali seme so- kon ^ neufimiIj^0 tepe če gA le |eijalizma v amer. Slovencih, kajti količkaj krSi; n88protno je pa bo- Ikonti se je bilo troba za vsako gataš f pejeno moSnjo VMiej va_ pe,l. za vsako stopinjo v tem gi- reQ pred zakon(mK LjU(i8tvo pa leanju. plačuje račune za to igro. Plačuje | Gotovo je, da bodo tisti rojaki, zakoBodaja|cet kteri 8e krefnkjo po ki danes raje podpirajo šifkartaS- državnih in zvezinih fabrikah za ,ke list«-, delavske liste pa - če zakone. plačuje cinike, sodne prav ne vedoma zaničujejo — pri- razprave in ma8tn0 plačuje advo- m enkrat do prepričanja, kako kate Najprvo jju^tvo plača za- nehvaležno so ravnali napram svo- konodajalce dB mu gkllje ZRfcon, jim interesom in tistim ljudem, ki potem pa p^^j advokata, so jih učili prav. ' da mu „^oj^i ^kon tolmači; Pozdravljam vse rojake širom <|eveda ygak advokat gi ga tolmači Amerike, Tebi ljubi list pa mnogo dq gyoje R nazadnje pa godluk novih naročnikov in še več so- pQ fVOje mišljenikov, ter novih sobojevni- Ampak ijud„tvo se bo enkrat Listnica uredniitva. Dolžnost vsakega socialista Je, J. K \ B. 0.: V tistem zavitem »™J« 6asopUje. Agiti- dopiau v G. S., ki je bil "urejen" r"ProleUrca". Pridobite na 20. cesti vendar lahko vidite, mu novt naročnike. da svobodcJti nerazumejo angle- ——-——— ški. — Tisti odstavek se glasi, ka- Slovencem in Hrvatom priporo- kor ga nriobčujejo sami — v an- čem svoje moderno brivnico. *leWini: u- 1 JOHN HORVAT, The Cook County (111.)'Delega- 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. te Committee reports that Glas . ___ POZOR! ir. kdo muli, da v Ckkagi al eea kot w «Url doaovUL Ampak k/ " j«« zmot h! Pri meni m dobit domačo klobaso, domačo suho mooo, Siv« kokofti eisu kokotl ia moso vso mu. Črno najnižje, bingo najbolj«. MIHAEL LACKO VIČ, 37S W ]8th 8t., Ohlcafo S. TOUZIMSKY PRAKTIČEN URAB Svobode, a weekly Slavonic publication IS NOT A SOCIALIST PAPER to the sense that other papers of the Socialist party are. V dopisu se pa komentira, da je Prod»ja in popravlja ure, prataao, gornje smatrati le v tem smislu, voriliee itd. ker G. S. ni last socijalistične VELIKA ZALOGA BOŽIČNIH DARIL stranke. To pa sploh ne more biti _ ^ * * * vxx i * u 1502 W< l8* cmt*' sproti po«to. ze s tega stališča, ker soc. stranka v Ameriki sploh nima svojega Pridiu iB °«lejte strankarskega časopisja/ » - J. Studeny in sinovi lu»W> v talogl vMkovmnih ur. v«-riltc, pr- Mtanov i. t d.— Miio-jo ivii pri-mirnih /m B» • iiino 4«rUo. I Gornje pomeni torej le, da G. S. is not a Socialist Paper in the sense of the other Soc. papers. . To se pravi, da je G. S. čudenj tič, ki ni ne to ne ono, pač pa se. izdaja za svobodomiseljnega — lažnika. Ker je bilo pred delegati soc. stranke v Cook Countiju od strani lastnika G. S. samega priznano — in iznajdeno po delegatih omenjenega comiteja, da G. S. NI SOCIJALISTIČEN LIST, ga' pri soc, stranki v Ameriki tudi ne smatrajo za tacegp in so ga vsled tega tudi VRGLI VEN iz Socia-' Ust Monthly Bulletin, kjer je bil lartom ^Badilčko Stra*o»\~ .dipl br preje nad dve leti in smatran pri ratiki ,o«iali«ti*ni li.t ▼ AmorikL Na stranki, kot socijalističen list. ' roinina $2.00 na leto. Naolov: 606 So To so fakta, proti kterim vsa Contro Ato., Chirago, Ul zavijanja naj si bodo v dopisih ali —------- Slovencem in Hrvatom! Oblek B P* k^Ja. Uaijoko ; Irpihi la ' V «^ofi imamo tudi raaae drugo pofcvoMMao, k opa. da ji t delokrog oprav« — obtok. Pridite ia oglejte si aafe iafeib* 2 opoMovaajem , - Prldlt« in po- • 'flejlet 1446 zapal. 18 cista, . CbicAfro. III. VMlrugit Priporolajto tavata kim de ne dopisih ne pomagajo nič! — Pozdrav! ZA HACKETT IN OKOUOO. . Slovensko-angleška slovnica, i slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka. 538 W. 145 St.. New York, N. T. Iz urada premogarske Unije št. 266 spadajoče k'U. M. W. of A. v Hackett, Pa., smo dobili v prilog rojaka' John Telbana, ki kandidira za blagajničarja ondotne Unije sledeče: (Prevod) Premogarjem 5. okraja. Naznanjamo, da je bil John Telban( kandidat za Secy. Treasurer (blagajničarja) lokala 266, 5. distrikta U. M. W. of A. rojen na Kranjskem, v Austriji in da je prišel s starišem v Ameriko kot otrok. Pričenši z delom v rovu z 12 le- Importiran starokrajski tobak vsake vrste i za cigarete, pipe in žvečenje. Im-! portirane cigare in cigarete. Vse I pristno in j>o zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, 111. NE ZAMUDITE. Ako nameravate dati vašim pijttclcin ali sorodnikom sliko kot Božično darilo, je izkušeni lotografist tisti, ki izdeluje slike, da vzbujujo pozornost. Povečuje slike na sve načine. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO IMS. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da . _ , , ,, . ^ _ , sem odprl novi salootl na tom je delal v tej obrt, do zadnje. g25 Rlue Is,and Toč{m Izdelujemo Prodajemo obleke po meri po »22, $25. otove obleke po 10, 112, $14, 115 Imamo veliko zalogo modrrmh klo-MliaiBiV bukov v najraznovrstnih boj ih. V zaloai imamo tUii» veliko /alogo saje, kra. H1 vat, jank, sp dnjih hlač, opank, i t. d. - 4 , . . o^j oiue isiana Ave. ločim Za mnogobn»jn>» naročila se priporoča , TTTTfcT uaiirwr ^^¿SKa! WtttdpSrS mi MV- ^ M 0BlEKE JUW MAMEK» 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Mladič Chicago. Frank Jager. naveličalo. Črnokožni rob je imel za časa Joliet, IM., 11.—30. '09. telesne sužnosti več vrednosti ka-Cenjeno uredništvo I^roletarcakar je pa jma današnji mezdni su-Zopet sem se namenil, da se ženj _ * dpofih ^gotin. i.Trtuj. t** povedali vsem vernikom, da mora- mkovrrtM pop^Ua t uj -troki p. jo podpisati prošnjo na vlado, v nitki kteri se zahteva, da zatvorijo vse moderne šole, sploh šole, v kterih ~_______. . - , . . K . .. . Drultvene refalle, kap«, prakoramnlc«. ne podučujejo duhovniki. baadsra Itd. španska vlada bo ugodila morda tej prošnji. " ..........................T T t t t t............u...... »eesssseesssssee ii ZEMANOVO **GRENKO VINO", j ► je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bjles-<» nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGUIV | LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčee.Tatra je izdelani iz zdravilnih zelišč Utran- J; h k ega gorovja, zdravi živčne alab Najbrž bo proteet romal v kos. Glavar katoliške cerkve pozna le dvoje: papeško avtoriteto in pasjo poslušnost nižjih. • • * — Iz Rima se poroča, da je podalo ministerstvo Giolitti ostavko, ker je zbornica odklonila vladno predlogo. Vlada je hotela znižati nedirekten davek na živila in u-peljati naraščajoč dohodninski davek. Sklep talijanake zbornice dokazuje, da so kapitalistični poslanci vseh strank takoj složni, če se gre za interese imovitih stanov. • ».. r • * — Angleška zbornica je sprejela a 349 glasovi proti 134 rezoluci-jo ministra notranjih del, ktera izreka, da je višja zbornica kršila ustavo, ker je poaegla v pravice nižje zbornice. ' Prihodnje volitve na nižjo zbornico bodo med 10. in 20. januarjem pr. leta. Na Angleškem ae agitira povaod za odstranitev višje zbornice. Podpirajte socialistično pis je! Naročajte, ütajte in Writs 'Proletarca' ! Priporočajte hrvatskim delavcem 'Eadničko Stražo*. Svetoven pregled ». • Velesproštovana in častita' gospa Tyler Morse v New Ystku je ustanovila šolo, v kteri ae izobražujejo strežnice za p8e. Že nekaj časa sem smo čitali, da so premožni ljudje imeli strežnice za opice. Ali to je zopet nov izrodek bolne kapitalistične družbe. Slovenski kapitalistični časniki pa trdijo, da je današnja kapita-liatičua družba "all right". Najbrž ao uredniki teh listov zreli za blaznico, ali ao pa prefriganei, ki špekulirajo na človeško- neumnost. 4 • • • — Kapitalistični časniki pišejo, ds je dobro delo ,ako se daruje denar za omejitev jetike in druzih bolezni. Ali še boljše delo bi bilo, če bi se dal denar za socialiatično propagando, za uresničenje aoci-alizma, ker bi socializem zabranil •oropanje ljudi po ljudeh. • e a — Francoski minister sa notranja dela je odgovoril na isja-vo papeža, a ktero je osrečH francoske romarje, Češ, da se Francija bori proti cerkvi, da bi omajala postojanke krščanstva. Mjinister je opominjal republikance, da naj bodo složni in ae ne vsedejo na spretno nastavljene limanice cerkve. "Država ne bo nikdar dovolila, da se poruši zistem javnih šol," je rekel Briand. Povdarjal je, da ima vlada dokaze v rokah o škandalih v verskih šolah. — "Temps" piše, da naj vlada vstraja pri svojem delu. Papeževe besede niso nič nenavadnega. To je načelo rimsko katoliške cerkve. "Kdor ni ž njo, je proti nji." • • * — Avstrijska vlada, oziroma hababurška rodovina, je dosegla nekakšen sporazum z ogeskimi šo-viniati v vojaških zadevah. Dovolila jim je nekakšna poaebna bojna znamenja. S takšnim "švindlom futrajo povsod^šovinisti gladne nezaved-neže. • • • ..— Na Angleškem se je vršil shod profi hudodelstvom v Congo državi. Shodu je predsedoval nadškof kanterburški, na kterem je bilo zastopanih skoraj 50 Verskih sekt. Ali ne bi bilo pametneje, če bi sektaši nastopili proti izmozgava-nju narodov po farjih vseh ver in proti trpinčenju otrok v verskih zavodih... Kdor hoče pometati drugod, naj pomete najprvo pred svojim pragom. e e • — Pri vseh volitvah kterih ae vdeleže socialisti v Nemčiji, zmagajo socialisti, ali pa pridobe1 veliko število glasov. Socializem pač marži ra vzlic . -—---- temu, da pljujejo ameriški slo- lfaoro- Prehlajenja se lahko iznebite ča, da so obesili peu*ajit obsojen- ¡„ bolečine v vratu ter v prsih cev. • minejo takoj, Če se napravi par Rea, krasna slika civilizacije iz močnih drgnjenj s "Pain Expel države, za ktero gorč uredniki ler", kakor je popisano v knjiži-"G-laa Naroda". ci, v kteri zavivta steklenica. Želimo, da bi pisali veliko plah- Sredstvo se lahko kupi v Ameriki to v Moskvi ali Petersburgu. v alfeberni lekarni za 25 centov , • * • steklenica, treba pa je paziti na — Iz Nemčije prihaja veat, da to, da je varstvena znamka i si je pri nadomestilni volitvi za dr- drom na kartonu in na steklenici, žavni zbor v okraju Halle-Saal- --- SLOVENSKI DELAVCI! Naroča|te knjigo Upi. SlicUlra v n kreia zmagal • socialist z večino 4000 glasov. Meščanske stranke so silno poparjene. • • * — Tudi pri badenških deželno-zborskih volitvah so socialisti iz-vojevali krasno zmago. Izvoljenih je dvajset sodrugov. Drugim pod- najve6ji 80ciaini roman 20. sto- l>re