List 30 spodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 23. julija 1873. O b s e g : Gospodarji ! je misliti na mlatilnice. Cbelarjem na znanje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. (Konec.) Postava veljavna za Kranjsko, ktera določuje Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Gospodarji! cas je misliti na mlatilnice. Mlatilnice so stroji (mašine), s kterimi se žito mlati pravi; — vrh tega ne vaga več kakor dobre 3 cente in par ljudi jo lahko sèm ter tjè prenaša; prostora pa tudi več ne potřebuje kakor navadni „pajtel". Zra- drugi enega možkega in 2 ženski; vsako uro ven 2 čio veko v, ki mašino goni ta, potřebuje V se ljudi to je One so čvetere ene take ? ki jih vozove na železnici ali ladij vodi pár goni kakor izmlati po 3 cente zrnja iz klasja. y ki jih da goni kakor kolesa v mlinu drug take y jih konj goni, in četrte take y ki jih , — tretjc , ivi mcioiui, uaj uuuc uaoirn ^uojjuuaijum xov>o&i< ka človeška teh mašin vsako leto prodá po več tavžent. ki V dokaz temu, kako posebno dobri ste omenjeni mašini naj bode našim gospodarj em rečeno to goni Znane so te mašine že davno 9 da se ; pri nas se niso še rabile veliko, zato, ker so nam mlatiči brez velicih stroškov mlatili žito. Al zdaj smo tudi pri nas s tem na vrsto prišli, da so delavci sila dragi in da jih včasi še za dragi denar ceió dobiti ni. To so skusiii naši gospodarji kmetje dobro prevdarijo vse to, kar smo na pohvalo mlatilnic rekli, in v svesti smo si, da bodo Naj naši tudi pri nas se vdomačile kmalu, ž njimi pa slovó dobijo prenapeti delavci. Ce letos se več gospodarjev združi, da kupijo mašino, koscih in pri ženjicah. In podoba je 9 da pri bode potem, ko pride čas mlačve, lahko romala od go- v ne bode bolj prihodnje spodarja do gospodarja, da jim omlati žito, pa še drugi Tem dlogam se mora v okom priti, da gospoda ne bo odvisen od ošabnih delavcev Tn dobro pomoč o tem za mlač tilnicah. imamo v ml jim bodo po tem radi plačevali, da jo dobodo na pósodo. je to vpra- Edino, kar se mlatilnicam ugovarjati more in sicer tacih, ki niso predrage, pa povsod lahko rabljive. in te so ročne mlatilnice y s kterimi si morejo pomagati tudi m Ce nam ugovarja kdo tilnico dati 150 gold.?" odgovorimo mu k m e tj e. kako neki morem vsaj yy ni i mla treba da se slama zeló zmeša in da ni za škopo. Al šamo: koliko pa vendar gospodar vsako leto potřebuje škope ? Kdor se je hotel sam prepričati, kako lepo mlatilnice mlatijo, je to na vrtu družbe kmetijske na Poljanah v Ljubljani lahko videi, ko je gosp. Skale y če ne moreš y da si J0 m kup okupaj, cela fara ali pa cela kupi taka mašina, da ne bo stopi naj vas pa se lahko mlatil. Sploh pa je treba, da se to enkrat vidi se potem lahko more povsod prav ravnati. 9 da enega kmeta veliko stala Kdor si želi Lancove mlatilnice, naj se obrne do Tù zopet se nam kaže potreba združt y ki so Skale-ta, vsacemu nam ga Bohinjci prvi na Kranjskem lepo pokazali Gospodarji! še enkrat vas bo rad postregel. Več fabrik nam že znanih ki gosp zagotavljamo, da kmalu pride čas, da bodo mlatilnice mlatile, kose pa tudi mašine lauiili il a lu jo ZJ na LI 111 y jew* IflUV/iujv/JV Kmetijska družba Kranjska si je lani omislila đelujejo take žito kosile pri nas. a jako izvrstno mlatilnico v Manheimu iz fabrike H ka L ki čbel Cbelarjem na znanje. Jaz imam letos 100 do 120 panjov prav dobrih e gosp. S kale tu izročil prodajo ojih mašin za deželo Kranjsko. To mašino so na vrtu družbe kmetijske sopet te dni vpričo več kmetov poskušali, ki so sami s svojimi očmi videli, da o dveh , . . . - . t ,,. . in četrt ure toliko omlati, kolikor 4 mlatiči omlatiti z dobrimi maticami oskrbljem. na prodaj. Prodal bom prve roje in nekaj izrojenkov: vsi so --------Čbele so večidel v morejo njo se more vsake sorte žito, tudi takih panjovih, ki so po moji šegi dzierzonizirani to fižol mlatiti in veljá v Ljublj postavljena 145 gold Je 9 V časniku „Vereinsblatt fiir osterr. schles. Land wirthe" se tudi posebno hvali in malim kmetom pripo roča mlatilnica iz fabrike Ph. MayfarthetComp v Frankfurt v panjovih s premakljivimi satniki. Panjovi so iz gostega Bohinjskega lesá narejeni in še prav dobro ohranjeni. Čbele bi najrajše domá prodal; ako se to ne zgodi na veljá 145 gold Maj 9 katera do Dunaja postav prodaj. 9 pridejo pa ali avgusta v Kranj na Luka Porenta y fajmošter in čbelar v Bohinji. Prednosti vsake te po novi sistemi narejene mašine so, da tako lahko teče, da dva člověka po več ur brez po- o iz- Gorenskim gospodarjem na znanje sebne težave lahk mlati ky0 gomta, — da je več let ni treb y da žito prav čist popravljati Prihodnj o nedeljo popoldne ob uri bo na Jese- y in nicah gosp. prof. Po vše kmetijske reči razlagal. Naj če jo je popraviti treba, da jo k kovač lahko po- jih pride prav veliko poslušat! F. K. 36 Šolske stvari. Postava veljaviia za Kranjsko 84 blagajnice Prebitki od letnih prihodkov poko1 ninske 81 y 83) aîagajo se na obresti in le ^e obresti jemijejo se v prihodnji >letni račun. ktera dolocuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. IV. Oddelek. Kako se učitelji v pokoj devljejo iri njih 85 v ze Penzij y ktere teijem ali jih puščenim edaj grejo, morajo v to zavezani tudi za naprej plačevati 73. zapuščeni preskrbljuj ejo. (Konec.) Donesek za vsakega otroka neha . 86. postava velj Prehodne določbe. Deželna šolska oblast ustanovi precej, ko ta dobi y 21 učiteljske y kakor je to v rečeno. ko 1Z- 87. Prva v §. 30. zaznamovana doklada od služ- >(■« »v. úl* v oarvv^ga uuui\a utžua ^ nu O v ' • * ' « * * umuumujuv » «u« uuiviwui» vu oj.uti polni 20. leto ali z dnevom, kterega je bil že poprej benih let gré že postavljenim udom uciteljstva samo preskrbljen. 74. Ako umrli učitelj ne zapusti vdove ali tedaj y če že petnajst let služijo na kaki javni ljudski ce šoli v kraljevinah in dežeiah v državnem zboru zašto ■ X • AJIIVV UULiiil UUltUIj IJVj ^ajiUOU v \A.\J V KJ y Ciii UV ' «J * v^^cjviiau. t v4i. t uvili "v/vl u. «tio tV ta nima pravice do pokojnine (§. 70.), gré vsem nepře- panih nepretrgoma in z vspehom. Sicer pa stopijo uci- skrbljenim otrokom umrlega, ki še niso 20 let stari, telji v vžitek prve doklade od službenih let še v slučaju §. 68. skupaj .toliko odpravila, kolikor bi ga ko so spolnili petnajsto službeno leto. tedaj y imela dobiti vdova ? v slučaju 69. pa jim gre skupna 88. (konkretaina) penzija, ki pa znaša šestino plače je rajnki po števnih letih vžival. y ktero Na podiogi te ustanovitve naredi vsaka okrajna šolska oblast kataster vseh učiteljskih služeb v okraji. 75. Ta skupna (konkretaina) penzija neha z 89. Dohodki vseh učiteljev, katerih vredba se dnevom, kterega ni več nepreskrbljenega otroka ranj- opira na imenovani kataster (§. 88.), morajo najkasneje kega pod 20 leti. eno leto potem, ko ta postava dobi veljavo, popolnoma 76. Ako se učiteljeva vdova zopet omoži y na- uravnani biti. stopi namesti odgojitvenih doneskov (§. 72) za otroke 90. umrlega skupna penzija (§. 74.) y ako si pa ona za primerljej , ko bi zopet vdova postala, pravico pridrži tem obroku začne tudi pokoj ninska blagajnica svoje delovanje. Pri uredbi dohodkov vsacega do učitelja se tudi znesek, kterega ima učitelj neha za penzije, obsega ta pridržek tudi odgojitvene doneske, okrajni blagajnici vplačevati, propisuje tako da, ako nastopi oni primerljej, precej otroke penzija . 77. 84) pri KoneČne določbe. Vdova in otroci učitelja umrlega v djanski službi stanujejo še četrt leta v prostem stanovanji; ako je pa učitelj dobival denar za stanovanje, jim pa gre leto 91. Pričujoča postava stopi v djanje tisto šolsko y ktero nastopi po nje razglašenji. 92. Ko v moč pride pričujoča postava y še za prihodnji izplaČilni obrok denar za stanovanje. 78. Vžitek od zemljišč, ki spadajo šolam veljavo vse ta predmet zadevajoče postave in ukazi. ^^^^^^^Kdinistru za bogoČastje in uk se naroča zgubé (§. 27.), gré dedičem v dejanski službi umrlega učitelja 1 1 « » - 1 • 1 1 ^ • I » • A -4 1 93. zvrši to postavo in izdá potrebne napote. da takrat, ako je smrt bila med 1. junijem in 31 ok- tobrom. Ako pa ni tako ; imajo pa dědici da se jim povrnejo tisti stroški, ki so potrebni ljišče vžitek dá. . 79. y pravico, da zem- Politlčue stvari. Ako poslednja števna letna plača učiteljeva v djanski službi umrlega ni presegala 600 gold, in tudi zapušcina ne zmore toliko , da bi se poplačali stroški za bolezen in za pogreb gre dedičem umrlega četrtina tište letne plače, kakor četrtletnina za pogreb. Mlado in Staroslovenci. Posnetek iz 193. lista ,,Politik4'. 80. Slovensko-narodni tabor je nekaj časa sem gledališče dogodkov, ktere morajo sorodnjaki Slovencev pa Da bo iz kaj plačevati pokojnine za uči- tudi vsa federalistična opozicija Avstrijska obžalovati. telje v službi onemogle, ravno tako, da se bo zadosto- Razkol v dvojno stranko bil je v sedanjem položaji za valo tirjatvam za preskrbljevanje njih zapuščenih, naj Slovence prav odveć; kajti tega je njim še manj treba se ustanovi pokojninska blagajnica, s ktero gospodari kakor drugim stránkám; vendar to veselje bi se jim y UU VA VJ CVAJLi. Vf* V I* V j ili JJL KJ iXt« KS XMkj^UV j U1VV« y KJ JL*. UVI. V/ ^ V jvf V VA A ------------Q--— ---------J ---------------—' --J ------J-- deželna šolska oblast (§. 57. drž. post. 14. maja 1869). bilo smelo že še privoščiti, da bi bile navskriž misli 81. Vsi učitelji, kteri po preskušnji o učiteljski dobile zedinljivo kakovo središče in ne bi bile preskočile pripravnosti dobé službo , so zavezani, da vplačajo v mej, zunaj kterih ni vzajemne koristi za federalizem. Ta pokojninsko blagajnico 10 odstotkov od svoje prve za preskok je pa zdaj že storjen. Mlado- in Staroslovenci pokojnino števne 'plače, potem ko bode uravnana, in so drug proti drugemu se postavili tako, da tako ena ravno toliko od zneska, za kterega se jim pozneje plača in ista stranka dalj časa na sedanjem stališču ne more zboljša in od doklade od službenih let "ali od opravilne obstati. Zdaj ne gré več za majhne razločke v politic- doklade. Vrh tega plačujejo še vsako leto dva odstotka nem mnenji, ki ne izključujejo enega in istega cilja in svojih letnih za pokojnino števnih prihodkov. pripuščajo vzajemno delovanje, marveč tu smo že pri Izvanredni dohodki penzijskega zaklada so : očitnem razporu in prepiru za pot in cilj političnega 82. upravni prebitki iz prodaje šolskih bukev pridejo na deželo; dohodki od izpraznjenih učiteljskih služeb kteri postopanja koli- Mladi" napadajo „stare". yy Stari a so se jim strašno zaměřili zato, da ne pripoznavajo moči in velikosti sa-kor ne spadajo dedičem umrlega ravnatelja, nad- mostojne slovenske opozicije, ampak da hočejo proti učitelja ali učitelja (§§. 78 79) ali kolikor se skupnemu sovražniku se tudi združeni z drugimi ne plačuje z njimi podučitelj ; federalisti boriti in se zato vstopijo na stran državo- kazenski denarji, kteri se vplačujejo vsled ka- pravne stranke. Državopravna stranka pak — tako mi- zenskih sodeb šolskih oblasti. 83. m suucu suio^iu uuiasii* slijo jjUliOUl „ÍJO^iJ-LJ^iJ.^ kJAUV^LllJ^ UI » IA\J*. rodnega nam naroda zdi so- P sejejo ) vendar-le povabila pred-se tudi omenjenega znanega neznanega pisatelja, kteri pa se je po svoji navadi hu- da kodujej blag da š kor blagru vse opozicije svojega naroda ravno tako opomniti na to, moristično izmuznil sodniku - preiskovalcu rekoč Vesel ; ka Fra ti (frate mnih) mora biti kak kapucin^ali fran- premljaj 79 1 de laj 7 tavoversk jim pač že list k, s kterim čiškan, kajti druzih mnihov v Gorici ni. delà m lado- e se na- in ? kega kralj ,pour roi de Prusse 7 zadnje vsa pravda v pesku ne pozgubi, bode zagovarjal lahko pokazal, ,,Eco"-vo jvredništvo menda dr. Pajer, in tožnike naj-to je, za * To so besede časnika v Prag > ki odličnejše Časnike Evropejske. Misliti se je smelo, vi« w 6«, o^ ; vj^u*«* ©uoan je, ».»».u mirno pisani in na skušnje svetá oprti článek bode spa- sta se s tovarišem , ki ga je hotel rešiti (oba v smrtni brže dr. Deperis. Mislite si zdaj lahko, kako bo zopet bliskalo in grmelo. — Dne 11. t. m. je utonil šteje med naj- v Soči po nesreći osmošolec Mih. Go lob; do te ure, da ------------------------— v V * V V , ^ " ko to pišem, niso ga še našli.*) Groza slišati je A A * V I • • 1.1 W • . • ^ I kako metoval hoče pornike slovenske „ ___ ___„4.U 5 al koga Bog pogubiti nevarnosti) borila. Pač res i 7 vzame mu pamet pravi star pregovor ni šaliti z našo premrzlo Sočo se „Narodovci" drznejo se na to „Politiki" odgovoriti ne p m 1 o v e n s k i h 7 da ; tisti dan je bila še povrh vsega motna in en-malo napihnjena. — Naša kmetijska družba je ne- Mi dopisi. Trst 14. julija. kaj prav važnega sklenila. Namerja namreč, izdati vse spise, vsa poročila tarife itd. **) okrajnih in deželne cenilne komisije za uravnavo davkov, kakor tudi vse rekurze zoper njih sklepe in dolocbe, da bode lahko Pri včerajšnji procesiji v Ro- vsakdo ; ki ga te reci zadevajo, vse sam presojal. j a n u smo opazovali narodni živelj v okolici Tržaški in Ponoči od 10. do 11. t. m. smo imeli ogenj na Stu- z veseljem morem povedati, da je pravega slovenskega dencu. Neredni in nezdatni hrup je bil znamenje Pri procesiji duha mnogo več kakor smo pričakovali. je svirala vojaška godba c. k. Kuhn ovega polka. Vsem se je na obrazih radost brala, ko vdarijo prvi napev „sem slovenska deklica", kajti na obalih Adrije nismo še čuli milih domaćih glasov. Ko procesija pred čital- naši ? da gasilci so kakor Vaši feuerscheu-arji. Ko bi bilo vse prav uredjeno, zbrali bi se v naglici, na tihem in ne bi prišli še 7 UW1MU Vi ov » UUgllUI < JLICIf blli^Ut ^ IU ko je že vse polno zejala prodajočih nico dospè, žadoní slovenska Marselejza so jo tako ganljivo, da se člověk skoraj ni moral zdr- Naprej a igrali ljudi na mestu požara. Ogenj sam ni naredil veliko škode, pač pa gasilci so pometali veliko pohištva iz hiš. Sicer pa se ravnokar v mestu starešinstvo trudi z uravnanjem gasiistva. Tukajšnji )7 Glas « žati veselja solz. Popoldan je bila v čitalnici , beseda"; praznovala je petletnico svojega obstanka. Akoravno je Rojanska čitalnica prejšnja leta hudo pogub-ljive in krute nevihte prestala, obstala je vendar, kajti trudili so se vrli možje, da so jo oteli žugajočemu poginu. Se napreduje; akoravno pa je čitalnica kmečka, ne šteje čez dva kmeta med udi, kakor sem iz zanesljivega vira zvedel; izostali so zarad ošabnosti nekih mladih gospodičev, kteri znajo vse drugo, le vljudnosti ne ,,me- se po pra- ki vici huduje nad predrznostjo „Vošnj ako vce v pačijo politiko pravih Sloveneev. Zakaj ni raji počakal sè svojo filipiko odgovora (( Ne do štev. 157. „Slov. Nar." vem ; Nekoliko kako je to: Večkrat kaj beremo o bolnišnici v Ljubljani, o porodnišnici etc.; kar najpotrebniše za sedanji čas, o tem nič ne pišete. je pa No- Pozneje smo zvěděli, da ga je vrgla voda na vrh v nedeljo 20. t. m > m popoldne istega dne je bil pogreb. Po riti"i Tudi razpor izvira od te garde, kajti tudi v Prejš«ji petek pa je že bilo za rajncega svečano opravilo takem malem društvu ste dve stranki 7 kakošni da kterega se je udeležil ves gimnazij ste, o tem nočem govoriti ter le željo izrekam naj se Želeti bilo bi povsod kaj tacega. Pis Vred. * 23S edino risnice zidajte, norišnice! To ni več polemika, more čednost imenovati. Da bi bili pa nedolžni pohai « il 1 1 i TT V • 1 T T • V • 1 • V • 1 • vvl « « • 1 m « -» « ^ _ J šani ali sramožljivi orudečili, je hudobno natolcevanj Imenujte hišne gospodarje, ki so jim nasprotniki? Edini da pes zacvili, ako se ki m kar Sancho Pansa Vošnj ako v J. J. piše, to je materijal — za norišnico. Tako sodimo pri nas, menda nikjer drugače ondi, kjer resnice in poštenosti ni še umorila laž in si ep ar i ja. taki so o kterih se sm ki reči Gorice 20. julija. VO.ZVJ. ou, \j rwicnu oc OUIJ X Cvl . ua» peo ZaUYlil , i mu stopi na rep. Poznam tudi hišne gospodarj Goriškem primerljej, da je kmet (kolono) ubil svojega - J —" ^^ 4 j. v/uxav*xii vuui lilOUU ^vo^/uuaij^ y n Nedavno se je ponovil na vsak večer molijo; al to še ni znamenje, da so svetniki molitvi mislij ze na odrtij svojega bližnjega Ti m gospoda. Lani je zadela ta nesreća pl. S ta bile-na, enaki so sovražniki jezuitov in misijonov. Govorim iz ljudstva pojenjuje v naših letos pa Klančič-a (Slovenca), ki ima posestva v lastne skušnj Bol Lahih v Št. Vitu (v Cervinjanskem okraji). Ustřelil ga je kmet Mochiut (70 let star mož) zato ker krajih, iu „ÍT«IUU JC mui U tCULI nazai, ua uiu uupis- ga je niki njegovi slabo strežejo. Kar na ulicah vjamejo, pa in Narod" je tudi o tem kazal da mu dopis bil gospod spodil z zemljišča. Klančić ni še umri, a Da bi bil Klančič oster gospod. ni kar brž za resnico prodajajo omenjeni bolezni lahko rana je nevarna. y znano. Mislečemu se kažete te dve prikazni (lanski to s številkami dokažem, in imele bodo vradno velj in letošnji atentat) kot vzrok v kolonialni socijalna nadloga, imajoča svoj 13 t Notraojskega 18. julija. (Voliini shod v Postojni) m naši je bil P nam Notranjcem cem sistemi. Kakor gospodarju zem- bolj se z mestnimi tako imenovanimi liberálními" go-ljišČ davki vedno rastejo, tako povišuje on kmetu na- spodi spoznavamo, tem bolj smo si v naših političnih jemščino (fit). Silijo ga k temu pa tudi slabe letine računih na gladkem (pomanjkanje vendime itd.) Kmet pa meni, spod navlašč tlači; od tod srd. da ga go- debatah nazoci bili Primorska vlada je natočil. Lažnj i Nam je » y kteri smo v Postoj pri Slov. Narod" zdaj čisto vino zaukazala primerne naredbe, da se kolere ubranimo. k in zvijačnosti, kterih se Vošnj v Karminu, Gorici, Zagraji, ko bolnišnice za popotnike Naša mestna gosposka si tudi prizadeva Gradišči se imajo napraviti bi med potjo zboleli. pop teg vse y hoda poslužujejo, presegajo kar si člověk le perfidnega misliti more! y da se pride svojem 160. listu piše „Narod", da Je 70 ličnejših Notranjskih rodoljubov navzoČih bilo 161. pa jih že 48 za, in 12 proti dr. Razlag ijod- listu gla- neprijaznemu gostu za časa v okom. Posiloa desinfek- cija stranišč,je napovedana. — Kolera je že v najbližih suje; po takem bilo bi jih le (JO navzočih; a v daňaš Beneških krajih, a dozdaj ni še prav huda. —■ Proti njem listu „S1. Naroda" jih celó 73 beremoj ,,Novice", priobčenemu operátu deželne cenilne komisije za akoravno „stare", kakor jih še le 6 let doživeli ,,Naro uravnavo davkov se je vzdignila vpri nas vsa dežela, dovci" zovejo, niso pozablj od povsod prihajajo rekurzi; ali po pravici, y ali ne, bomo ktero kajti povedale so število je videli. Notraiyskega 14. jul. Bil je včeraj v Postojni za Hohenwarta 11 gl /, iXL-jyj j^jKjcàtAàKf i ji v t,, aajti jjuvguaic ou o Vošnjak sam naštel: za Razlag zabil yy Je od teh 38 odšteti tište 38 Novični" dopisnik po y > neki shod volilce v za izbiro kandidata za državni zbor, stojeće gospode iz Zagorsk fare y vedno pri vratih ktere a ni bil zastopan po vseh občinah, ki imajo pravico nj ak ^/VUU JLCi LJL Ui ^ U 1 O a ^ JLĆfcJL c y at^l ^ J Q U1 • f V/ O j pred za dr. Razlaga pozobal, na opomin do dr voliti kajti samo Cerknica z Begunjami bila je na- macina pa tudi Hohenwart dal V V/IACA y XkC* j L1 OftLUy VUAiXUiV/Ui U ^ V/^ J c* ^ * J ^ f tUUi 11 V U ^ U ^ Í4 l U U. i«™. Tedaj jih ie še 34 zoča v večem številu, kakor vse druge volilne občine, ostane; in če odrajtamo g. Padar-ja in Bezeíjaka, ktera m ti molčati y se ve da y y vstajati, sikati in rohneti, pritrjevati in zani- bili so po svojih kolovodjih naučeni v kovati, kar se jim je v glasovanje predlagalo. Dobil je tej skupini volilne pravice nim at a, in dr. Roj kteri se je glasovanju odpovedal, ostane Odrajtamo še tuleče težáke > 31 da tulili so kot na ta način dr. Razlag 38, in grof Hohenwart 11 divjaki), ktere je gosp. Hren iz vseh Menišijskih žag glasov. war ta, kterih Le škoda, da niso čestitelji grofa Ho hen- skupaj zbobnal, ostane k večemu kakih 25—26 glasov za Razlaga, kteri pa vsi gotovo mandata kot voliini tukaj mnogo mnogo imamo, bili v visem taktika „vélikega številu zbrani. Se vé da je bila to Hrena in „vélikega" Krašovca! Kajti čestiteljev Hohenwartovih niso klicali. Govorov bilo je mnogo v • f mozj imeli ne bodo Resnica, ktero je današnji „Národ" povedal ta, da niso bili vsi došli pri posvetovanj y navzooi „pro kandidatov et contra". Naštevali so se politični grehi obeli župani iz Zagorja, Knežak y y St Pet in vendar prepričali govorniki niso nikogar y ne y da bi bil odstopil od svojega mnenja. Toliko pa sem podvr zapazil, da Hohenwartova stranka bode zmagala na in to zato kteri y ker niso hoteli H je tako dragi komandi se y Notranjskem. Tedaj Notranjci, ki cenite velike zasluge in veliko zmožnost Hohenwartovo, na delo, da sijajno zmagamo! Da bi se bil Hrenovcem dr. Razlag hal, da bodo Hohenwart s svojim tankim nosom lahko izvo- ,,tis ti, ne m ej v d maj lilneg zmagali; zato je bil v vpil kah t yy Slov. Narod' < govori sam ponujal zato, da bi ga iz „goščave" izvlekli, kakor glasovih za dr. Razlag tudi To o mnogih opet od pismenih perfidna laž Lavrenciča za Hohenwarta in Costo y t je Krašovec rekel, skoro ne morem verjeti, kajti da bi razen pisma Razlag tako malo samega sebe poznal, da bi se s nekega župana Hlače z dvěma svètnikoma podpisanega Hohenwartom primerjati mogel verj eti y kaj gosp Hren, o kterem vsak Notranjec vé, da tacega more iz Idrijske strani in enega iz Vip y se nam druzih objavilo; mogoče y da ima veliko vednosti o ženski estetiki, a celó malo o pismo v žepu pozabil je dr j* ni Vošnjak kako vsaj mu ni hotelo L v • • cini pismo za Hohenwarta nikakor izpod rok iti smo do dobrega, če bi bili vsi doma državopravni politiki. Ker že pišem proti „Narodovcem", č ki so sestavili program volitve in neko resolucijo vsilili, ktere menda drugi niso razumeli nego sestavitelji in tisti, ki so proti glas ovali, moram občno nevoljo izreči pri glasovanji, da bi bil Hohenwart tudi v tej skup proti včerajšnjemu listu ..Nar." y Prepr kteri so bili v Postoj Hohenwarta, navzoči ki tako nesramno napada ^/Jl V VA ▼ V>VX LV| KJijI J VXX1 XXU tU « y JLVJl bt« U V XX VUX VI iXIXiV xxWí^c^ vim, PU v svojem podlisteku obeno spoštovano osebo g. Kl u na. t ščini večino gl imel y mora se reči da Ali niso to pravi rokovnači, ki take reči pisarijo? Poleg ličnih Notranj Kar je bilo Hohenw padaj o res vsi v vrsto od y tega je dopis iz Cerknice o jezuitih od konca do kraja ker so bili po duhovnikih y telj ih * panih, občinskih svetovalcih in odbornikih, vélikih laž. Priliko sem imel biti pričujoč pri teh misijonih; posestnikih, obrtnikih in trgovoih zastopani čul sem vsaj pri enem večidel vse govore, in nisem za- pazil ne preklinjevanja ne rotenja, ou m«uj ťVixi*jo- ^^«mj« ljivega razlaganja o nečistosti. Se vé pa, dagreh se ne Idrijsk Pregledimo zdaj : k t sodniški okra in ktere V se manj pa pohujš- županije so bile pri glasovanji zastopane ? Ložk p Pôs toj nski okraj čisto ; Bistriš k 239 tc miaucui g. iîi uiouiuo, ia xtauiuo^o. rije, kakor jih „Slov. Narod" po svetu trosi, mora kri okraja smo pogrešali županije Logatec, Hoteder- zavreti vsacemu, kdor ima le kolčikaj poštenja v srcu! îe po mlađem g. Ličan-u iz Bistrice; iz Planinskega šico, Cirkovsko vas in Unec; Planina polovico za Hohenwarta, pa bo ob svojem Času popolno zadnjem Postojnskem shodu.) na Notraojskega 18. julija. (Nektere opazke v za-nj glasovala. Iz Senožeškega okraja je bila radostjo smo pri nas pozdravljali nasvet nekterih veljavnih možakov Y Senožeška in Hrenovska županija zastopana; prva je naj bi se v našem volilnem okraji grof Hohenwart glasovala za Hohenwarta in bo tudi Hrenovska ob volil v novi državni zbor, ker ponosni morali bi biti, svojem času ravno kot vse druge županije tega okraja za Hohenwarta glasovala. Pogledimo v Vipavski da pripomoremo k temu, da stopi slavni gospod zopet na oder javnosti in potem tudi more-Gospod dr. Rojic in Dietrich sta bila brez biti zopet na krmilo vlade. Da smo s temi mislimi y edina okraj. mandata iz Vipavskega trga i"e bila po svojem županu gosp. Kavčič u zastopana :terem se je nadjati, da bode ob volitvi za Hohen- upanje, da se to ne bode zgodilo. Se bolj nas je pa warta glasoval. županija St. Vid pravo zadeli, prav očiten dokaz temu je grozni strah vseh nemčurjev in nemčurskih vladnihjistov, in njihovo o To so istiniti dokazi, kteri potiskajo dr. Razla- govo kandidaturo na edino Hren ovo Menišijo in Krašovcevo Cerknico; upamo pa od druzih misle-čih mož v Begunjah in Cerknici, da se ne bodo dali od Hrena in Krašovca za nos voditi. Jasno je tedaj kot beli dan vsacemu, kdor ima oči in videti hoče, veselilo slišati to, da je grof Hohenwart trdne volje poslanstvo, ako mu bode izročeno, tudi prevzeti. Kakor nas je pa vse to z veseljem navdalo je osupnilo neko povabilo, ktero 9 V tako nas se je v našem poslalo v Postojno, da se tu zarad volitve posvetujejo. nilo okraji ne kteri m, ki jih je klicalo 13. dan t. m. Osup- blatť ( „Laibacherica", »Tag- da je glorija, ktero „S1. Narod", , Dunajské „Presse" s svojimi drugovi i tuti quanti o Razlagovi izvolitvi za državnega poslanca za pravim — nas je to vabilo, ker so ga le nekteri i z voljeni přejeli, drugi prav veljavni rodoljubi so o v Notranjski skupini poj ej o , gotova blamaža, rvaju kandidaturo Razlagovo v naši skupini bo g. Hren še kajti Ëravega semena iskal, ko bo Hohenwart že iz voljen, [i tudi smo za dr. Razlaga v Postoj ni glasovali; a zdaj , ko vidimo , slišimo in čitamo obnašanje Vošnja-kovcev, kteri imajo proti nam zboru le po strani nekaj slišali, vabila pa ne dobili. Osupnilo nas je pa še najbolj to, da so shod s kli cal i možje, o kterih je dobro znano, da so tako zvani libe-ralci, da so nasprotniki Hohenwartovi „aus princip", da bodo zoper njega in za druzega glasovali ter tako med volilci razprtijo napravili. Vdeležilo se je zbora sploh malo volilcev. Iz vse Bistriške doline Tržaške fige „ciiker, méd a v ustih pa sta prišla x^ u L v c* , JL x v av o rva-IV i n w , nv^rvcti i« Vipave in Vrhnike, naj več jih je bilo iz Cerknice in dva iz P i v k e kakih nekaj malo iz kožo zaviti v dno srca segajoce ko premišljujemo resnične znotra so pa volkovi v svojo 7 7) Narodovcem" Begu nj ti zadnji 7 VS1 97 mladoslovenci" 9 po gosp nikdo ovreči ni mogel in ne more Zelen-ove dokaze, kterih mu Hrenu pripeljani in odpeljani, imeli so v shodu že iz- / i• v« . i i i • JUiaUU XXX XXXV/^V-zX ill XXO LUVI V J--IVU VJ U1 ULU \J X.V <\ CA lag o ve govore v zadnjem deželnem zboru in kako ga je „SI. Narod" takrat zmirjal; ko vidimo, ko bsremo Raz- prva zagotovljeno većino zato, da so glasovali zoper Hohenwarta. Vse zborovanje po takem je bila zgolj nj ak za svoj o , da dr. Voš- sleparija. Zborovanje pa se je vršilo nekako tako-le ,p o liti eno' modrost" na Štaiar- Veliki g. Hren iz Begunj, liberalec od pete do glave /i t/ 1 r/ *1 i • • i 1 • ♦ v , • • 1 skem ni mogel kupca naj ti, in zdaj nam Notranj- dr. Zarnikov poseben prijatelj in častivec, poprime be- če m svojo robo ponuja; ko beremo v 51. listu se^o ter pozdravi pričujoce in predlaga, naj se voli za 79 Novic" od 1872. slovó 7 ktero so 99 Kranisko-Tržiško- predsednika dr. Vošnjak, da on poavetovanje vodi. J rTT* • 1 T\ TT v/ t 1 • 1 1 in To se je zgodilo. Dr. Vošnjak se sicer kakor sra-možljiva frajlica najpred izgovarja, da se je le kot po- Loški volilci" svojemu poslanců dr. Raz I agu dali, ga je „S1. Narod" sam v politični grob položil; ko na dalje iz današnjega „Slov. Naroda" razvidimo, vabljen gost shoda vdeležil da hocejo Vošnjakovci celo Kranjsko deželo koman- volilec ni pri nas — vendar pa prevzame predsedstvo se ve da! vsaj on še dirati, zametovaje kandidaturo g. E. Tomšiča, kte- s Kozarcem namesto zvoncetca in kar precuaga, naj se rega so tamošnji domaćini za kandidata v Trebanskem dr. Razlag izbere za kandidata Notranjskih kmetiških kte- s kozarcem namesto zvončeka in kar predlaga naj „Narodovci", občin. Za njim nasvetuje gosp pOS lanec Koren iz volilnem okraji proglasili (evo! gospodje zakaj pa dr. Razlaga v nj ego vem'gorenskem volil- Planine, naj se grof Hohenwart, kot^naš^ kandidat nem okraji ne kandidirate ? ! llwlu uzluji xxv*» j\uuuiuiiaio • • VS3J J.Xuuuiu y ua ixjvi ----o —---I-----j "j " o—---r-------------- --- dr. Zarnik v svojem volilnem Trebanskem okraji spodbijata predsednik (povabljen gost!) in gosp. Kra- _ __d J ss /N 1 « v w . t I 1 1 • hoćete da mora razglasi. ** v " v " " —« ---- "--- Temu pritrjuje gosp. župnik Ml a kar. To mesto E. Tomšiča na smrt in življenje izvoljen biti?!), °^ v ^ in ker smo konečno popolno na čistém, ďa se Voš- pozabivši njegove pregrehe v deželnih zborih šovec Oerkničan naštevaje zasluge dr. Razlaga 7 m 7 7 nam ka- fí o h e n- nj ako vei le zbog svojih nakan za našo kožo ruj ej o, žeta njegovo svitlo stran prejšnjega časa in da jim je naš blagor toliko na srcu, kolikor nam Pa v temo postavljata^ in ^kandidaturo njegovo lanski sneg perfidije nas silijo vse to, potem lažnjivosti, zvijače in spodbijata, naslanjaje se na spis „Novic" iz onega časa, ktere „Slov. Narod" da nam vsaki dan ponuja, Čeravno smo v Postoj ni za dr. Razlaga ko je grof Hohenwart še podložni uradnik bil mi- nisterstvu. Za njima govorita še župan Senožeški gosp glasovali, ne borno ga za našega poslanca nikoli nasve- Zelen in župan Vrhniški g. Jelov šek; obá zagovar tovali, tem manj ga volili. jata grofa Hohenwarta ter v spomin kliceta obnašanje J dr. Razlagovo v najnovejšem času. Vse zastonj; Notranjci, bratje! mi se ne smemo kot čreda od ; kteri nam na brezverskega „Slov. Naroda" voditi dati Stajarskem in tudi že na Kranjskem zavrženo robo po nuja. Posvetujmo se z našim očetom dr. Bleiweisom •če bo treba, a vsiliti si ne dajmo od nobene straní nič kakor je gosp. Zelen dobro 9 prišlo je do glasovanja, katerega izid je bil pred ted-nom že gotov. Za Hohenwarta so glasovali gospodje: Koren, Zelen, Jelovšek, gosp. župnika Mlakar in B laz nik in drugi; za dr. Razlaga so bili go- pomagamo si lehko več, rekel, sami med seboj. A sedaj naj je geslo naše Hohenwart za kmetsko skupino, dr. Costa s močjo bratov Gorenskih za mestno skupino. Živela! spodje Hren, Obreza, Krašovec in vsi drugi rodovci". 99 Na- po sem Ce mi kdo utegne očitati, da sem oštro pisal pisal, 9 kar Ko je bilo vprašanje zarad kandidature dovršeno, přišel je na vrsto sklep zastran gesla, kterega bi se moral prihodnji posalanec držati. Sprej eto je načelo mladoslovencev „omika", Gospod župnik Mlakar se bilo z živio-klici znano „svoboda", „napredek". naj pomisli, da gledé na take laži in šlepa- oglasi, zakaj se je iz gesla slovenskega izpustila „vera", 240 ktera je živo vkoreninjena v srce našega ljudstva in morajo ktero mora braniti vsak zastopnik njegov, ako hoče nazaj pridejo, potem morajo na Knežino po vode iti, odkodar še le ob 7. uri biti pravi zastopnik naroda slovenskega? Odgo- še le kuhati, a tako delati vor na vprašanje vrlega gosp. župnika bilo je zani- čevanje : 77 kaj se mi brigamo za vero!" ne morejo nič druzega. Da so ženske onda res de-lavne, kaže to, da kamor gredó, povsod pletejo nogo- j v t ii^j y lv y ua rv c\ uli ui ^uu y v > v ouu ^ív^t^ju nv Al vedite vice (čerope) ali nesej o ka j na glavi ali na hrbtu. gospodje, ki ste sklenili dr. Razlaga kandidirati, da ste Kmalu po 9. uri se nenadoma čujejo možnarji pucati. malo peščico volilcev zastopali ; naše ljudstvo v tej Mi planemo ven , da vidimo kaj da je to. In evo ? zadevi vse drugače misli. Iz tehtnih razlogov, ktere so zdajci vidimo nekoliko konjikov z glasbo čez veliko Novice" naštele, bomo mi volili Hohenwarta bukovo lozo barona Apfaltrerna proti nam gibati se. nase za našega poslanca. zboru Postojnskem je bilo naše Ko doide vse to do nas, spoznamo, da je vitez dr. Za- ljudstvo nepopolno zastopano, ker iz enih okrájev je vin šek na konji, Metliška godba pa za njim in prišlo malo, iz drugih celó ■ • V nic po- • V • nisi možaki pa so bili na strani Hohenwartovi. Re- /A iti VUIU VIMMijV f J V T i iJ o V tt lici JL^ UUj I y 1U V liiO t\ ^uuua r J ? ť volilcev; najveljav- tem še štirji drugi iz Metlike, med njimi en Dunajčan 7 sorodnik gosp. dr. Zavinšeka, tudi na konjih; vsi jezdijo solucija, ktera se je tam sklenila, je mladoslovenska, proti cerkvi, kjer jih je gospodin pop z nagovorom to je, brezverska; ona ni v ljudstvu vkoreninjena je celó v nasprotju z narodom slovenskim. 7 ona Dajte nam Tag blatt" „La i bach erica", „Presse" itd. Vašega sklepa veseiijo?! Že edino to, če druzega odgovor na to vprašanje : 77 za kaj s e 77 7 • V nic sprejel. Godba je svirala narodne napeve. Cerkvene ondašnje običaje bodo čitatelji naši razvideli iz že omenjenega popisa.*) Isto tako tudi vse drugo, kar smo doživeli na Bojancah. Po pravici gre čast in hvala gosp. bi moralo vsa- pi. dr. Zaviň šeku, da se je Bojančanom cerkveni Pri- . . .....---, ---" -----• • J^ ^VjUUVUllUlXi V.V. kemu poštenjaku oči^odpreti, da moramo za H o hen- hram olepšal z mnogo lično in dragoceno opravo war ta glasovati. Ce bi pri volitvah propadli in bi neseno je bilo to le-sem vse v nedeljo. Da so nemčur izvoljen bil, kar naj Bog obvaruje, cesar se pa čani za napravo kali dobili državne pomoči, Bojan- ne bojimo, bodo odgovornost za to „Narodovci" nosili. H koncu snisa še nar anekdot, ktere se tù gre sicer v prvi vrsti zahvala naši si. družbi kmetijski, ki pripo- je prva sprožila potrebo, da se na napravo vodnjakov —— v —~ ^ ^ w ^ ^ ^ ^ " w " ^ V v ^ ^ ^ ^ ^ v ^ JL JL «J L K/^/i VU11 Uf V/ UJL V M V y VACV KJ V ja JL^ W% j^Jl t v f V Vi j tA V/ 1 vedujejo o zadnjem Postojnskem shodu ; one ga v pravi v tacih krajih, ki pomanjkanja vode trpijo , iz držav luČi^ kažejo. Rekel je nekHrenovec veljavnemu možu nega zaklada dobi pomoč; pl. dr. Za vinše k ie med iz St. Petra: „Zakaj ste pa Vi semkaj prišli; saj Vas onimi kraji v deželnem zboru imenoval tudi Bojance« ni nihče povabil". Nek Pivšk grajščak je rekel Hre- zbor se je na to obrnil do družbe kmetijske v tej za- no vcu ,Ce bi bil jaz vedel, kako nas bote pre- devi in določila je ona Bojančanom 200 gld. Istina je, bi bil jaz svoje kosce v zbor pripeljal; oni bi da oni živo potrebujejo dobre vode! Al istina je tudi, Vas bili v živio-tulenji preglasili, in mi bi bili gotovo da Bojančani nimaio nobene poti do sebe od nobene »•»»»»KU ' ___4 ~ ~ _ 4-___£ T)__ ___________1 • _ - ! 17* • • 1_____: vpili zmagalj Crnomelj 17. julija. K. N o tran j ec. strani. Res, usmiljenja Kakor hitro seje Apfaltrerni delali vred ni so! Kaj neki so baroni sam Bog vedi, da za Bojančane ^A uvauvJJ ^ » ' j v • Am • ummvx v^ wv/ jv 11 ^J JL LM X t I ^ I li i UU1U11 j Oaill V ^ UI y Vi Cm JLàC* l^U j čulo, da ima preteklo nedeljo žegnanje biti na Bojan- niso nič storili, vsaj so jih prejšnji čas za sluge in tuge cah 7 kjer sami staroverci prebivajo, se podam okoli sosedov in jih nagovarjam, da idimo k tej svečanosti čuda, da ne čuješ in razveselimo revne naše rojake, od vseh strani zapu- tužne glase. rabili, bodi si na Krupi, Pobrežji ali drugod. Ni tedaj ščene, kamor redko kterikrat kak tujec zaide. Le bližnji Jim je délo druzega, ako se ž njimi meniš, nego Radostni smo zatega del opazili, kako dobro Zeló da smo kot bratje k bratom prišli. sosed zahaja sem in to samo takrat, ako ima kakovo jih je potolažilo to, in če se take svečanosti ponovijo dvombe, da zapuščeni Bojančani se ker se nekterekrat, ni živinče za mesnico kupiti; a to se zgodi le redko se Bojanci poleg težkega poljedelstva s kupčijo živine, prebudijo iz mrtvila in nastopijo pot vsaj počasnega nato je, volov, kozlov in prešicev pečajo in zato brigajo, předka. Crnomaljskim gospoďičinam pa tudi kličemo da svoje kupce ob pravem času z rečenim blagom pre-vidijo. "III! , slava (( ma , da so tje potovale in ubozim Bojančanom veselo Obljubilo mi je mnogo Crnomaljčanov, da se uro napravile s popevanjem slovenskih pesem. Tako je udeležijo imenoma Bojanske svečanosti, al plahi so doma pravo, da sosed budi soseda. ostali 7 ker je dní pred svečanostjo se razglasilo 7 da gosp. okrajni poglavar Tribuci, kteri pri več prilikah se je izrazil, da je katoliški okrajni poglavar, bode shod prepovedal in vsako skupščino po žandarjih razkropiti Dolenskcga 19. julija („Slov. Narod" II. bog dr. Zarnik.) Ali ste ga roda" II. bogá mladoslovenske koterij ■■■■ m njegov viděli v 162. listu „Na- dal! Res 7 lepo bi se vjemala taka prepoved s t. v- ej s postave od 15. novembra 1867. leta! Mi drugi tedaj, kateri nismo strahopezdljivci, se nismo za to govorico z a a J d delajo čeg b ^ 7 i n moza aJ Zarnik i tr uj en( iti v St Jernej kidat blato spred praga iz slovenskeg v nem brigali. V soboto že je šel g. Anton Skubec v Bojance, čurski tabor zašlega poslanca Zagorca 7 da pozvé običaje in jih „Novicam * popiše, kakih 20 nas druzih pa se je v nedeljo pripeljalo okoli poldne ki je prešinjen tujega duha narod onega mozi svoj in na- ure na iz Crnom lj do- vozovih , nekoliko druzih je pa peš prišlo Crnomaljci pridrdramo od te a za nami. celjna rodnost pri shodu nemčurjev v Krškem očitno v obraz s pěstmi bil? načaj", In za tega člověka gre kot .„zlato čisti straní čez Dragatuš, Narajec in Belčjivrh po jako jako slabih potih. Skoda, da imenovani prebivalci v Narajci in Belčjem vrhu toliko kamnja in peskaimajo, poti pa so tako slabe, da vozečega se člověka je strah, prvi rodferderberji u doljub in II klam bog mladoslovenskih „nadělat 7 in ga mladosloven skemu svetu kot imenitno akvizicijo na „odlični'' „ Na rod" obešat Da da „mladoslovenei" da bi mu drob iz telesa skočil. Slabih potov je tedaj ne i.yj\x vu*; oai. -l^c* , vam, „uj.uuvoív v, ^ . ^ v neoskrunjeni značaji, to so možje, ki tako ljubij narod, ďa ga pri vsaki priliki s pěstmi bijejo , to so to so Vaši svoj nemarnost kriva. Na Rojanah smo se skoraj celo možje, ki dnj čase rovanke , razpore in neslogo de ki so nas uro mudili, hodé po kočah naših znancev, povsod priljudno po svojem običaji sprejemali, ponujali, ar so imeli za zajutrk, in se čudili, kako da mi k njim pridemo, rekši, da oni še nikada niao toliko ljudi viděli, še manj pa toliko vozov, akoravno so le trije bili. Bojanske ženske so nam povsod tožile, kakove težave lajo z Vami vred, ter tako samim sebi in narodu jamo kopljejo. Tužna nam majka! In taki značaji naj bodo naši poslanci? Mili bratje slovenski! zapomnite si pregovor: ,,tič se po petji spoznava". Tako spoznava tudi * imajo za vodo. Rekle so nam, da ob treh vsako jutro pot Zauimivi popis gosp. Skubec-a príuesó , Novice4' drugi Vred. 241 dljubeči slovenski svet čadalje bolj patrone kričeče črno-višnjevi oblaki so nizko viseli v zgornjem kraju y Národové" koterije ! Prosit Trebnje 20 sem „Slov. Narodu" ali Narodovcev u Prisilj proti Trebnem, proti izhodu je še solnce sijalo. Hipoma pa se začenjajo valiti beli oblaki s tako hitrostjo JLJlAćJ jjJLIIA,/ \JIAJ\J mj JL IIOIIJ^U OU ^«VUUjUfjV V («liti MV1A W MIMAI O ICliVV UlUUOl prav za prav dr. Vošnjaku njajoči svoje podobe in oblike strašansko grdo 9 meda je na njegov perfidni popis našega shoda v Dobrnču bila groza gledati jih. Skoro pri tleh so se valile te odgovoriti. ,/Slov. Narod ť piše: „Nam se piše o tem pošasti. Temá je nastala kakor zvečer; zdajci zatuli shodu y V. tialUU piOCž • ^naiu 00 pioo u tgai ^voctow. jl. vlucv juttoiai» , AUAjUl JUChbVi.ll olluuu , bilo pri njem okolo 16 do 18 mož nav- vihar mahoma in s tako silo, da so se pohištva tresla, zočnih, med njimi 4 duhovniki, kmetski možje pa so in neprenehoma je divjal, kakor da bi se bili razpeli vsi , . « * i « « i ..v • i t • // ÏT i • v i i i • i i . • r\ i • i i .i bili večidel iz bližnje okolica' kod se vam pišejo te laži? Prva laž je navzočih 16 do 18 mož je> vam pise t hudi duhovi. Drevesa so se lomila > da bilo J 22 da so bili 4 duhovniki, bilo jih je < , in Drug tretj bilo laž laž. f opeka streh pa- dala, razbite sipe, in odtrgana okna so po tleh rožljala tuleči vihar pa je nad vratami bobnal, kakor da bi hotel vse iz svojih tečajev in šteklov vreči. Zraven pa da so bili kmetski možje večidel iz bližnje okolice, se je bliskalo in grmelo, kakor da bi bil soden dan, in ploha, od větra gnana, je šumela kakor velikanski Resnica to kar so „Novice" sporočale da so bile zastopane vse srenj u jjiiuvigc opuiu^AiCf j ua o\j uiiw Žužemberškega in Trebanjskega slap. okraja. Bili so navzoči kmetski možje iz Zagradca Ambrusa, Mirne, Vélike Loke itd., tedaj iz najbolj od ; Ko se toliko pomiri vihar in neha ploha moglo malo okol videti 9 da se daljenih kraj bili so pri meni 3 možje iz Ajd žalostěn je bil pogled ! Drevje Prec drugi dan po shodu v Dobrnču kozolci, vse na tleh, bližne vinske gore, naša lepa tržka y ki so obžalovali da se shoda niso mogli vdeležiti, se pa z nami^ popol y gora, cvet dolenske vinoreje — vse belo od toče, kakor da bi debel sneg ležal po njej. Žalost nepopisljiva nas noma zlagajo; isto mi je rekel volilni mož iz Cateža. je prešinila vse, videti toliko škode! Na tržki gori ni potikujete, da je ne en grozd ostal; perje in mladike: vse vprek leži na delaven Se li, gospodine bilo navzočih sreda, tedaj pri dveh okraj volilci so najprej Vošnj ak, nad tem 22 mož? Vedite dan, da y da • I o « * Jul,J je bil tleh > in od deleč se vidi, kakor da bi bilo še možje, ki imajo kopanje minulo. prvo Ždinski srenji se na njivah še ojih popolno zaupanje, da so topali mnenje ne pozna ne, kaj da je ondi rastlo, ravno tako pri sv. Dali od g. dr pise y Slov. Narod": „Kmetski Ani v Trebanskem okraju. Kozolci so vsi na tleh, hiše Z da Je on jihov dosedanji po i govorili ter rekli, in podi odkriti ; kar je bilo že spravljenih pridelkov, zmočeno je, posebno seno. Ker se presicem nimajo m da tudi za državnega". To zopet je grda laž si ga želé kandida- ljudje kaj pokladati, bilo je danes na tržnem dnevu turi dr. Žarni ka nikdo volilec iz Ambrusa je rekel ski volilec iz Zagradca pa besedice črhnil. Kmetski tukaj vse polno prešičev na prodaj po nizki ceni. Le emčurj y> ň Ewl vuuicu li* fJAgiauv;» jpa. „Le takega ne, JVI uiuia ottUMv um ^/vijoftiu ^imciĐkiu j viuugiauiu j v nič vere", kmetski volilec iz Mirne je nasvetoval na pohištvih i. t. d. za letos in še za naprej ne", kmet Tudi v hostah je vihar neizmerno škodo naredil. Vse ki nima škode na poljskih prideikih, vinogradih vrtih y gozdih 9 y ne moremo drugi kmetski volilec iz Mirne pripo- še preračuniti. En milijon je gotovo premalo rečeno dr. Bleiweisa, ročal je grofa Barbo-ta, nek duhovnik pa dr 9 , ui. jl u- kajti tu ni toča obsegla ^ ^ «^«j, — ^u- Tomšič delki, trud in snoj kmetovalcev več kakor šest milj en kraj vničeni so pri- klukarja. Pri gl z vsemi proti 3 glasovi Je bil volj sta se glasovanja zdržala, daleč in celo uro na široko, od Trebnega noter med njima eden je glasoval za Barbota, pa tudi ti do Grorjancev. V pogledu na toliko grozovito nesrečo ni so potem rekli, da bodo za Tomšič Narod"! to je resnica; kar ti poročaš je pa tudi, ' XT~ -11* delali) yy » kar „Narod" dalj Je laž Slov Laž dosti, da se gospodarjem samo davki čisto in popolno- ma odpišejo pise Duhovniki so ni nič to se že samo na sebi razume, da kjer unisono energično protestovali proti dr. Z arnik 9 , je tudi cesar pravdo zgubil večih pomockov je treba. Nadjamo se ampak večih, y da si bo c. k. kakor je tudi laž: „Navzoči kmetje so potem omolk- deželna vlada prizadevala, kmalu pomoci prinesti ondi Toliko „Slov. Narodu" in dr. Vošnjaku. Vse častite rodoljube, zlasti naše duhovne gospode popro- nili". y simo naj našim je „ vidij kmetom, če mogoče, preberejc da kjer je je naj bolj treba, in da tudi naši deželni zastop nas ne bode zapustil v velikih nadlogah. Bog se usmili ! y > kakih kar sami zvijač se naši tako imenovani „mlado- Narod" pisal in kar so pisale „No y slovenci" poslužuj y da nadejanje „Slov Nar t» y da bi dosegli svoj namen ! Na Tomšič ne prevzame pritrdil. Ljubljane. {Iz seje đeželnega odbora 18. in 19. jul.) Náčrtu nove, zeló potrebne postave za varstvo poljá, katero namerava vlada prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo predložiti, je deželni odbor v glavnih načelih Dopis centralnegaodbora c. k. kmetijske kandidature proti g. dr. Zarniku *), bodemo odgovorili družbe o potrebi za leto 1873. od c. k. ministerstva za na dan volitve« poljedelstvo iz državnega zaklada namenjene denarne Novomesto 20. julija. ** V soboto, 19. dan t. m. podpore za napravo vodnjakov (kali) v tacih krajih, je bil pogubljiv , osodepolen dan za dolensko stran, kateri trpijo pomanjkanja čiste in zdrave vode za ljudi Strašno huda ura je zadela najrodovitnejše kraje Tre- in živino, je deželni odbor izročil deželni vladi z iskre- , nim priporočilom, naj bi se po željah kmetijske družbe banske, Mirnopeške Novomeške, Prečnijške Peterske, Brusniške St. vihar tako grozovito in St Jernejške fare; cela državna podpora z 2000 gold, dovolila. Na po- toča in ploha iz odtrganih oblakov razsajali so ročilo županstva na Vrhniki, da ne dohajajo občinski y kakor da bi hoteli drug druzega še odborniki v zadostnem številu k sejam, se je odgovo- , naj župan po §. 42. obč. postave odbornike in Tudi rilo prestreči in prehiteti v pogubnem svojem delu. naj stařeji ljudje ne pomnijo takega peklenskega raja, namestnike, kateri ne pridejo k seji in se neopravičijo kakor so ga one tri elementarne moči nad našimi vbo- kaznuje z globo 10 gold. gimi, do sedaj nadepolnimi plesali ! Ob popoldne bilo * Po dogovoru s kmetijsko in nogradi v soboto družbo je deželni odbor sledečim prošnjikom iz vrste kmetovalcev podpore po 50 gold, za ogled Dunajské svetovne razstave dovolil, namreč: Andr. Brusu iz Ljubljane, Jožefu Vode tu iz Dolskega, Janezu Se- je pri nas se vse mimo ; samo Iz Novega mesta vémo, da dr. Vošnjak na vse kraje verju iz Vižmarij, Jožefu Zelenu iz Senožeč, Janezu ponuja dr. Zarnika ! Pis. Kapeletu iz Metlike, Janezu Kolbeznu izČrnomlja **) Tudi v d r u g e m dopisu, ki smo ga iz Št. Jerneja pozneje Andr. Magajni iz spodnjega Vrema, Antonu UršiČu iz Dobrad pri Podragi, Andrejů Frelihu iz Sorice, dobili, se nam potrjuje v vsem resnica velike škode. Vred. 242 Janezu Petri ču iz Blagovice. Ako bi kđo izmed ime- blagajnik odboru pa začetkom je bil gosp« Želez-novanih ne šel k razstavi^, se bode dala podpora An- nik ar, in še le pozneje je blagajništvo prevzel on (Rapoc) ; kolikor je on denarja prevzel, toliko ga dreju Malavašiču iz Butanjeve, in ako bi * oi«, , x*Vxx**wx dobi tudi Janez Mal en šek iz Broda pri Tacnu pod- shranuje naloženega. ne šla poro. A^vuviuv j^/vu^v/ív ^v w rvx jc uauicujcua za učitelj e ljudskih sol, za ogled svetovne raz- « „^ stave Dunajské, pa dobijo sledeči učitelji, namreč: pismo, ^vixiu. jc ucami&u ucuai Tomšič Janez iz Ljubljane, Ger km an France iz šičev spominek nabranega na pósodo dalo. Ljubljane, Borštn^k Janez iz Smarije, Cebin Peter čuda originalno gospodarstvo — zavrne dr. Poklukar za s p o m i n e k, ki se ima koj staviti, se nabrani Deželno podporo po 50 gold. ki dolžnih pismih, ktera je namenjena „Slov. Narod" omenja, gosp. Rapoc ni govoril nič —— — - a „Slov. Narod" ---x — — — tudi y nic ne to je pove y čigavo je dolžno komu se je nekoliko denarja za Tom- To Je iz J y u " " 1 f uu^a iu »Jiuai ij Kj , vc uiu a. ci^i. Kranja. Sajè Janez iz Št. Jerneja, Le vic nik Zeleznikov, Pfeifer France iz Goricice Jožef iz Zeleznikov, Pfeifer France iz Goricice, denar na dolžna pisma posoja! Zakaj neki se ne Lunder France iz Radeč, Poženel Janez iz Unca, stavi že spominek in si dolžno pismo ne dá vpla-učiteljica Margreiter Karolina iz Postojne. — Če bi ča ti? To so take skrivnostne reči, da si more mi- kdo izmed imenovanih učiteljev ne šel k razstavi potem učitelj Janez Zetel iz Skofje Loke podpore bi dobi in sliti vsak, kar si hoče. — Da se tedaj vsako sumičenje odvrne, naj vredništvo ,,Slov. Naroda" ne zakriva reči, I^UVVUA uvsivujj u HUV/J ^ V HV/1 X ZJ ^ttWljO UUIVO pUUJ/UlCj XIX VUYXU6j U«j V X vil XXX O lilu jjkJiU Y» XIAIUUCI IXC /jOtl^UVCli I C^l, če bi dva imenovanih ne šla, je pa dobi tudi učitelj katero zvedeti imajo pravico vsi, ki so kaj darovali za Jožef Tuma iz Radolice. Vsi y ki dobijo deželne pod- spominek Tomšičev. ska (Pobirki iz Časnikov.) Tretja Dunaj ska nemčur- „Presse", ki jej je „Tagespresse « imé , pise o dr. pore, imajo deželnemu odboru pismeno poslati svoja po-ročila o razstavi. Obiskovalci Dunajské razstave se pa tudi na to opomnijo, da imajo v razstavo prost vstop, Razí agu med drugim sledeče: Gotovo je dr. Razlag, ako so sami tudi kaj v razstavo poslali, in pa tudi vožnjo dokler ga ni dr. Vošnjak spodrinil, voditelj mladoslo- po železnici za nižo ceno. Zarad tega je pa treba, da vencev, med vsemi te stranke najprvi, ki bi sedal naj- se oglasijo pri deželni razstavni komisiji v Ljubljani za lože pridobiti za sporazumljenje z ustavoverci, dasiravno dotična potrjila. (Iz Gorenskega) se nam piše (drugi pot prine- venijo ob urah delopusta rad kaže vnemo za ,>zedinjeno Slo- K Take sanjarije so pa pri njem prav nenavarne semo obširnejši popis), da kmetij skega shoda v in komaj vredne, da se kdo za-nje briga, ravno tako Bledu preteklo nedeljo se je udeležilo mnogo gospo- nenavarne, kakor une so domisljije častitega doktorja, darjev z velicim zadovoljstvom , deljo gré občečislani gosp. prof. Po vše na Jesenice, in da tudi druge nedelje, dokler ostane v Bledu. bode da prihodnjo ne- da so Slovenci omikonosno ljudstvo. „Dalje pravi isti list yy Slovenec dr. Razlag je tudi Nemcem na vsak način za poslanca ljubši, kakor na pol-nemški grof ^ w VWVI1 UI U^U llV/UVylJ V/ y UU^IUl UOlAliU V Jo/lV/U U y H/WUV JJ aVilU U C* \J w lCv Ui V»C% JLjUUOl^ I\ai\Ul Li €m UljiiiOai glUl ukaželjnim kmetom na Gorenskem razlagal marsikaj iz Hohenwart" (unter alien Umstànden acceptabler ala kmetijstva. der (Slika za oltar) prav na tanko po izvirniku auchdeutsche Graf Hohenwart"). Ker je „Laibacherica" Tagespressin popis dr. Raz- da Je dr. ^^ V lífvw VI/«/\4ff J Jl v/ J/ v# JL4J f At JUAJJW V» JULV1 i ) ) W4 4 VMP A O ± A JLA V/ slavnega Rubens-a, ki ga ima vélikaParižka cerkev, laga zvesto ponatisnila, je to pač znamenje od gospodičine Matilde Eš-ove malana, ki predstavlja Razlag tudi vladi ugoden kandidat, in to tem več, ker Marijo s Ježčekom s glorijo angelsko obdano", je v dr. Vošnjak „arm in arm" hodi z onim „žurnalistom" štacuni g. M a ček a poleg mestne hiše za prodaj na Ar ko tom, kateri, čeravno še pravilno nemški pisati ne ogled postavljena; v zlatem okviru je t 16 ié * visoka, zna, je vendar v Ljubljani udinjan zato, da pisari vsem ** pa široka. Ondi se izvé tudi cena te krasne slike, nemčurskim časnikom. Zato Notranjci pozor ! cerkvenemu kinču vsa primerna. Umetnica jo prodá tudi proti temu, da se kup na obroke plača. Po dolgem iskanji je dr. Vošnjak v „Vater- {V landu" od 15. nov. 1871 staknil dopis, v katerem nekdo G. MaŠekovi zapuŠČini) se nahaja mnogo iz Ljubljane odbor, ki je imel „narodno tiskárno" še le lepih muzikalij za cerkveno godbo; sv. maše Tan- osnovati, svari, naj se „schwindelna" varuje. Ko bi turn ergo, ofertoriji in več druzih dobiti uyuxu, xj Lj ubij ani. naj se oglasi v esmi. JLJLI CiO V y JL. ail VOUU » ailj O ▼ w i I J J " t V» "Vf MA Kdor jih želí bil oni spis res g. Kl un pisal, cesar pa nihče dokazati streliških ulicah štev. 80 v ne more, je vendar ocividno, da on narodne tiskárně", katere takrat še bilo ni, ni „schwindel" imenovah Dr. dne t. m. se je gospodičina Ana pl. Rabova Vošnjak sam je to čutil, ker je besede, ki jih je pri v 48. letu svoje starosti po kratki bolezni v večnoBt občnem zboru govoril, zdaj prevrgel. Dobro smo čuli preselila. Mnogoletna njena neutrudljiva delavnost v kako je g. Klun-u očital, „da je on narodno tiskamo poduku petja in glasovira je vsem Ljubljančanom do- schwindel imenoval". Zdaj pa v „ Narodu" št. 162 trdi vzlasti pa udom fiiharmoničnega društva, temveč daje rekel: „Jako me veseli, da se g. Klun zdaj na bro y ker je v prejsnjih letih za izvrstno pevko slo- enkrat tako zanima za našo narodno tiskárno; predno Kako visokocenjena je ona sploh bila, kazalo je je tiskar na še ustanovljena bila, znana vela. 40 prelepih vencev, ki so jo v grob sprejmili, Je Vater da se land U pisal, dajecelotopodvzetje „S ch wi nd el". res reči "more: ,,Sie ruhet auf Rosen! — Die filharmo- Naj bralci naši zdaj sami sodijo, kakošno ime zasluži nische Gesellschaft jedoch batte keinen Nachhall fïir sie. člověk, ki se takih zvijač poslužuje. In pri vsem tem Traurig ! !" • • (Nekoliko dodatka obČnemu zboru „narodne še vedno g. Klun u žuga, da se bo imel pred sodnijo zagovarjati. Misli mar dr. Vošnjak sr. Kluna s tem tiskáme"). Na vprašanje dr. Poklukarja: ali more strašiti, in mar meni, da so sodnije tako abotne, kakor kdo izmed gospodov odbornikov povedati, kaj se je Narodovci, da bodo samo dr. Vošnjaku na ljubav kar ~ .....Blamaža na blamažo! tako kričijo zgodilo z nabranim denarjem za spominek Tom- na nos na vrat koga obsodile! sičev in kedaj se bo spominek stavil, ker vendar tudi narodno tiskamo" kot sedanjo lastnico Slov. („JesiJia! hudega! kupite!") Narodovci" celó po in sera tih ter ponujajo namenjo i • x • i______fv» ___j„i„' „ i---u« Naroda" nekako moralična dolžnost veže, skrbeti zato, delnice tiskarniške za delnice banke „Slovenije da se denar za to obrne, za kar je bil nabran? vrneta gosp. uiaoocui jxx ui, \x<* ji volja odgovora dajati za to, kar je vredništvo Grasselli in dr. Ahačič da jih za-ni SI. ucjlujlW tlo t\ Ch k U 1 O a v £JC% UV^IUiW jj^*^ t vwaj ^ . Ko pa sta danes (22. julija) dva gospoda za to se ogla- sila, SO JU puaujail uaj au sa iu , xvai ju vicuuiodt kj „kji. j/v u uu » i atxivtu «muvu » ««j » j11"" j ~ "v Naroda" pred storilo. — Gospod Rapoc se oglasi in res zamenjal dve, ter jima zagotovil razloži, da je bil on za to, da se za Tomšičev minek osnuje pos eben odbor, čegar ud je tudi on spo- re» ZaiUCLIjai UVC, ICI jiixjí* û^uivvu, m» xxxj«. ov. dve! — To pa zopet kaže, kakošne poti hodijo da ima še celi Na yy y rodovci"! Dr. M osé jih mora resiti sramote; za to pa 243 řa njegov protektor dr. Vošnjak iz hvaležnosti ponuja popolno pripoznanje in najgorkejšo zahvalo cenilnemu ločanom in drugim za — poslanca! „Kupite jesiha, poročevalcu v ekonomičnih zadevah gosp. Francu Scholl- hudega, kupite!" mayerju za njegovo djanskim razmeram popolnoma pri z veliko marlijvostjo in izvedenostjo izdelano memo, ** vcimv mai nj y uoij \j iu X£a v CUCllUDljU iUUCliUlU sporočilo o klimatičnem, geologičnem in pridelovalnem razmerji zemljišč tukajšnega cenilnega okraja." Ta za- Poslano. Gosp. Jožef Zagore iz Šentjerneja je vevoji sveti pisnik so podpisali v Ljubljani 7. junija 1872: jezi, ker je nekdo njegov govor, ki ga je imel na ve- Schiwitzhofen, c. k. svetovaleç deželnega poglavarstva in pred- selje ustavakom v Krš k em, priobčil v „Novicah", prav sednik, Eisner, c. k. finanční komisar, Dr. Primož Dollar, c. grdo in surovo napadel mene v 141. „Slov. Naroda"s fc svptnvalpť> KeXait. Pnnr p^i« in ir^ tem napadom pa nehoté potrdil, da res tako misli, kakor se je v ,,Novicah" napisani govor glasil. k. zdravstveni svetovalec, Košak, Pour, Peteln in Franc Kot- nik, udje cenilne komisije. Iz tega tedaj lehko razvidi Zagore, ako je zmožen Komu se gosp. Zagore ima zahvaliti za ono spo- kaj tacega razumeti, kako so sodile o moji sposob ročilo svojega govora, tega vedeti me pač ne mika, no s ti one komisije, pri kterih sem imel čast opravljati a toliko vem, da mi še nikoli za nikogar tako malo mar službo cenilnega poročevalca. Menda v celi naši deželi kakor za gosp. Zagorca in za ves njegov noben drug poročevalec takih pripoznanj pokazati ne bilo pojedinski govor v Krskem. Tudi si nisem nikdar mislil da bom ž njim kedaj kaj opraviti imel. 7 more. Zakaj pa sem bil iz službe izpuščen, to bodem Zato sem se zeló zavzel, ko sem bral oni surovi in brez ovinkov povedal drugikrat z vsemi potřebními / * «It zvijačni napad na mene v „Slov. Narodu"! On me je razjasnili. s tem prim oral, da mu odgovorim tudi očitno. Ako pa St. Jernejski-Zagorc mojo „nesposobnost u nos t Najpred omenja gosp. Zagore mojo nesposob- vidi v tem, da nisem mogel ravnati zoper svoje preda zato sem zgubil službo poročevalca pri pričanje in svojo pris ego, da bi bil že tako z davki preveč obloženo Kranjsko ljudstvo še bolj potisnil v 7 češ 7 zemljiški komisiji. Na stran pustivši dokaze privatnega zaupanja, ki gruntne davke, tega mi menda noben pošten člověk za ga hvala Bogu! vživam od vseh strani v kmetijskem in gozdarskem obziru, ______ «, —~ r—— ---------— ------,------------------ pisma in priznanja, ki sem jih dobil za svoja cenilna več obljubljenega (kar bi bil lehko dosegel, ako bi bil en samkrat s peresom potegnil tako, kakor se je ministerstva za kmetijstvo; 1 pohvalno pismo od držav- od mene zahtevalo), mislim, da je to vendar nekake časti naj omenim sledeča pohvalna zeló vzel ne bode! Da sem svojemu prepričanju žrtoval službo in še in statistična delà: 6 pohvalnih pišem od slav. c. kr. nega voj nega ministerstva; 1 pohv. pismo od deželnega odbora v Celovcu; 1 pohv. pismo od deželnega vredno. Gosp. Zagore pravi nadalje, da sem le zavoljo poglavarstva v Zadru; 7 pohvalnih pišem od c. kr. kme- tega hotel priti v deželno komisijo, ker sem bil pugii*v<*r»iv» v uauiit, i puiiv»tiim piucm uu t. »vi. jtvuuc- fc> ^ * ~ w v * **v "WUJ,w',r 7 "" tijske družbe kranjske; 1 pohval. pismo od gornje- takrat vsakoršnega„kruhka"zeló potreben!! Kako velik avstrijske svilorejne družbe. Z dopisom meseca marca bi bil pač ta deželno-komisijski hlebec kruha, vsak 1869. sem bil od fizijokratičke družbe v Pragi pač lehko preračuna, kdor je slišal in vé, da leto želne komisije celih šest goldinarjev. O „kruhu* čvekati pri takem zaslužku more Želi tedaj aboten člověk ! lUUl/. X. OCUi Uli U U XXtÀXl v» KKX. ftWVIVVi M( UUUV V JLlCVC^l, IJU. Jf ~ -----I----------7---- J -----------7 « zopet z dopisom od 3. junija 1872. 1. od c. k. gornje- in dan je morebiti ena seja, za ktero dobi vsak ud de avstrijske kmetijske družbe v priznanje svojega delo- v—^ vanja za dopisovalnega uda imenovan. Vsled dopisa si. c. k. deželne komisije za uravnavo pohvalo, in z diplomo od 23. febr. 1873 sem bil izvoljen a moja, postati ud deželne komisije Je izvirala zemljiškega davka od 10. junija 1869. 1. sem dobil naši za častnega uda občine Semič. iz žive želje, vsaj v tej komisiji na korist delati deželi. Ker je gosp. Zagore s svojimi prijatelji vničil to mojo željo, želim samo to, naj bi baron Apfaltrern Naj gosp. Zagore pride k meni, da vidi pisma. Razen teh tukaj omenjenih pohvalnih pišem bi naštel na mojem mestu vse svoje moči žrtoval tej za naše ubogo še lehko mnogo drugih, ki sem jih přejel od različnih ljudstvo toliko važni stvari, in naj bi pri deželni komi- drugih gosposk in društev. Konečno moram gosp. Za- siji ravno tako nevstrašeno zagovarjal gospodarske ko- gorcu na njegovo grdo in nesramno ometanje le še to risti in resniei pot gladil, kakor je to nekdaj pokazal v Kamniku. Žalibog, da gosp. barona po mojem odstranjenju ni bilo pri najvažnejšej seji v Kamniku. Konečno pokládám Zagorcu samo še ta dober nilne komisije Kamniške 20., 21. in 22. meseca marca svèt na srce, naj bi vprihodnje gromade svojih blamaž 1/ * - ____m * m « ^ « i 1 é t 1 1 i • • mm « A «% m povedati, kar se tiče mojega delovanja pri cenil ni komisiji za uravnanje zemljiškega davka. Posnetek iz sej nega zapisnika c. k. okrajne ce- 1873. i. glasi se od besede do besede takole: Gosp. še bolj ne kupičil s takimi hudobijami in bi se ne dal Franc Schollmayr, c. k. ekonomični poročevalec cenilne rabiti kot orožje onemu člověku, ki žolca zarad svojega komisije, prebere SVO] popis Kamniškega okraja; neprostovoljnega izstopa iz banke „Slovenije še zmirom cenilna komisija je pregledala natančno njegov popis po ne more zakriti. Ta člověk pa naj si zapomni to, cenilnega návoda" ter našla po 3 dnevnem pre- pri takih opravilih ne gleda se na rod ali žlahto, ampak da 27 s^t u % ^^uuiiugga v uu« iv/i u«oi« jt/ uuv> * uv^iu jl/ji Sr I-----------o— - ~ — - iskavanji, da je prav marljivo, previdno in temeljito iz- gleda se nato, kdo več in boljši kup delà, ne gledaje delan. V tem popisu so v Kamniskem okrajů se naha- toliko na svoj lastni dobiček, kakor na dobiček dotič- jajoče razmere z veliko natančnostjo in pridnostjo raz- nega závod a. ložene in na to oprti sklepi umno in vestno posneti. Ta zapisnik so podpisali v Kamniku 22. marca 1871: roda", ki je Zagorčevo Poslednjič se zahvalujem še vredništvu „Slov. Na- )7 poslano << v svoj list vzelo F. Klančič c. k. okrajni poglavar in predsednik; Baron Apfal- da je s tem pokazalo, da tudi narodni vskok Za 9 trern, Marquis Ferd. Gozzani, Jože Smolnikar, Franc Kauschek, gore je zdaj pod krilom Vošnjakovim. c. k. finanční komisar, Franc Gecel, Franz Dolenc in Lov- renc Russ. Schollmayr. Posnetek iz X. zapisnika od seje 15. in 17. me seca prila 1872 cenilne komisije za Ljubljanski okraj se glasi od besede do besede takole : „Na predlog gosp. Pourja izrekuje cenilna komisija enoglasno svoje Novlear iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. — Finančni polóm, kateri je kakor strela udaril med ustavoversko koterijo in katerega še ' * - 244 zmirom ni konec, lomi zdaj tudi ministerstvo, v dva tabora razdvojeno. Da je minister Stremajer s svojim oštrim postopanjem proti celó prebrezverskim učiteljem in učiteljskim družbám ministru Ungerju in Gla-serju hudo na poti, tega celó „Neue fr. Presse" zakriti ne more. Al da že zdaj ali še kedaj pride Schmerling ali Herbst do krmila, vendar ne more verjeti nihče, ki ni še obupal nad Avstrijo. Gotovo pa je, da, dokler ni razstava pri kraji, ne bode nobene premembe ministerské , a tudi državnega zbora ni priČakovati pred kakor po končani razstavi, kajti tujcem, ki so osupnjeni gledali polóm íinančni, kazati še polom politiški, to bilo bi vendar preveč. Česko. Iz Pra^ge. — Živahnejšega narodnega gibanja ne pomnijo Cehi, kakor je bilo 13. dne t. m. o svečanosti Jungmanovi; ves narodni svet bil je po konci. Dr. Riegerjev slavnostni govor, ki je razvil celó zgodovino Ceskega naroda, je navdušil neizmerno množino ljudstva vseh stanov v gromovite slava-klice. Po konČanem govoru je dr. Palacký na temeljni kamen Jungmanovega spominka trikrat udaril s kladvom, rekši: „V večni spomin Jožefu Jungmanu; tako Cehija slavi za domovino in narod visoko zaslužene možé". — Zanimivi so bili govori popoldne pri skupnem obedu. V lepem redu se je izvršila svečanost ; nemčurji le so pisano gledali. Moravsko. — Kakošen strah je grof Hohenwart uradnikom, kaj lepo kaže historijca, ki se unidan pri- petila v Přerovu. Grof Hohenwart je imel ondi svojo žlahto obiskati. Ko so to kmetje iz okolice slišali, so sklenili slovesno ga sprejeti. To pa zve c. k. okrajni glavar Pompe, in z okrožnico na vse župane 9. dne t. m. štev. 90 oštro prepové slovesní sprejem. Dvažan-darja sta nosila to prepoved po vseh vaséb. — No, Notranjci ! ali ni to najbolje priporočilo za H o h e n- w a r t a ? Hrvasko. — Pogodba z Magjari, kakor jo je skle-nila kraljevinska deputacija, ni in ne more po godu biti većini naroda hrvaškega; od vsake zahteve so Magjari odkrehnili toliko, da se je čuditi, kako da je Hr-vaška deputacija pri razhodnem obedu mogla tako za-dovoljnega srca napivati Magjarski vladi! Radovecini smo, kako bode to „nagodbo" sodil deželni zbor in kakošen ban se bode rodil iz te sprave. Ogersko. IzBudapešta. — (Ozir na poslednji zbor.) Zadnje dni Ogerskega zbora se je Deak, ki ga Magjari za svojega prvega modrijana čislajo , pustil v razpravo cerkvenih zadev in blizo tako je govoril, kakor sedanji liberalci vsi. Če njegovi nasveti obve-ljajo, pride Translajtanija tje, kjer smo zdaj v Cislaj-taniji. Vendar ta čast se mora Deak u priznati, da je z odkritosrčno besedo pripoznal omikalno važnost kri-stijanstva, katero naši poganski liberalci v nič devajo. Pa tudi to ni liberalcem všeč, da je Deak o cerkvenih zadevah priporoČal Amerikansko sistemo, kajti po Amerikanski sistemi se vlada prav nič ne vtikuje v notranje cerkvene zadeve; ona na ustavni poti ne daje nobenih cerkev zadevajočih postav; vsaka vera ima v Ameriki prosto gibanje. V se verni Ameriki smejo ka-toličani brez overe samostane (kloštre) ustanovljati, — da! celó jezuito v, katerih se naši brezverci naj bolj bo-jijo, ondi nihče ne preganja itd. Severo-amerikanska ljudovla marveč podpira kristijanstvo ; tako, na priliko, se mora ondi nedelja oštro praznovati. Naši liberalci pa nedeljam in praznikom še celó štacune odpirajo! Lasico. — Kralj Italijanski je v hudi zadregi zarad razstave Dunajské. Cesar nemški ga je povabil, naj pride na Dunaj ; če pride on, pride tudi o n, drugače ne. Al kralj Italijanski se boji shoda z nemškim ce-8arjem, kajti to bilo bi znamenje, da je srčno prijateljstvo med Italijo in Nem čij o, katero pa kakor vraga sovražijo zdaj Franeozi. Francozom zameriti se, pa je strah kralja Laškega. Zato mu je pisal, da bi rad přišel, ako bi ne bil — bolehen. Smešno je zdaj to, da nemški cesar bole h a zato, da zavoljo Avstrije ne gré — na Dunaj, kralj Italijanski pa boleha, da ne bi šel na Dunaj na ljubo cesarju Nemškem u. Tako sta oba bolna, — svét pa vendar dobro vé, da sta obá zdrava! Take so diplomatične „kunšti"! Francosko. — Kar marsal Mac-Mahon na čelu Francoski vladi stojí, obrnjena je pozornost vsega sveta zopet na Francosko. Francoska država, majhna še pod majhnim Thiersom, ki se je Prusije bal kakor otroci parkeljna, vzdignila se je krepko pod maršalom Mac-Mahonom in se zaveda svoje moči in veljave. Ponosno gleda v očí Bismarku in starému Vilelmu, katera toliko manjša prihajata, kolikor veča prihaja zdaj Francija, kar se je povrnil zopet mir in red, in kolikor bolj se zopet ondi giblje verni, katoliški duh. Pod Mac-Maho-nom se je postavila Francija zopet na čelo cerkvene reakcije, ki je morala nastopiti, da se zatare ono pogubno brezverstvo, katero je ošabno povzdignilo glavo in človeštvo znižuje v živalstvo. Na novo oživljena Francija bode tudi ljudstva druzih držav řešila sile brezverske. Iz Spanjskega. — Uboga Španija ima zdaj tudi ljudovlado, kar so pognali kraljico. Mi se ne potezamo ravno za t o kraljico ; al naj naši bralei zvědo kakošno srečo uboga Spanija vživa pod republiko. Kri teče scurkoma, kjer se armada Don Karlosa, ki misli pravico imeti do predstola Španjskega, bije s armado re-publikancev, ki požigajo mesta in vasi in pokončujejo vse, kar ž njim ne trobi v en rog. Al to še ni nič proti temu, ker je komunistična republikanska stranka v razglasu dala svetu vedeti. Poslušajte! Ona pravi da ne prtznava nobene vlade; kajti kdnr vlado pri-poznava, mora tudi pripoznati podložno jej ljudstvo. Mi pa hočemo svobodo, svobodo tako, da nihče ne zapoveduje in nihče ne uboga, celó svobodo do vsake žene. Vsaka ženska zna mati biti vsacemu otroku in vsak možki oče vsacemu otroku, — naravnost rečeno : mi hočemo anarhijo! — No s tem bodo liberalci vendar siti ! Do tega se pride gotovo kjer se začne vera ničiti, — malo po malo se pride do petroela, in konec je raz-rušenje vsega človeškega društva, na čegar mesto stoji zverinska strast. Listiriea vrednistva. Gosp. dopisniku o naslovu železnične postaje „Dorneg-Feistriz" : Morebiti bodete zadovoljni s pojasnilom našim, da dvojno ime se postajam daje ondi, kjer je drugo svetu bolj znano kakor prvo. Ilirska Bistrica je zeló znana postna postaja. Tako je tudi sèm ter tjè pri G ore nski železnici. Če pa vendar želite, da se dopis natisne, pi Site nam. Zitnacena v Ljubljani 16. julija 1873. Vag&n v novem denar ji : pšenice domaČe 7 fl. 40. — banaake 7 fl. 45. — tursice 8 fl. 30. — sorsice 4 fl. 20. — ríí 4fl. 40. — jeèmena 2 fl. 90. — prosa 3 fl. —. — ajde 3 fl. 90. — ovsa 2 fl. —. — Krompir 2 fl. 10. ...... I. Il I ■ I i—■mt^^m I I I I ————M^PMW^ _ . _ _ .. . _ _ _________' .____|l__r Kursi na Dunaji 22. julija. 5°/0 metaliki 69 fl. 40 kr. Ažijo srebra 109 fl. 60 kr. Narodno posojilo 72 fl. 80 kr. Napoleondori 8 fl. 85 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jozef Bláznit oYi dědici v Ljubljani.