m, m- V&topil sera t zatolilo, s soparo prenasičeno sobo, ki je bila ruskim vjetnikom nakazaaa kot bivaliiš&e. Raz stropa viseča, zakajGiia in brleča sv>6tilka je za silo razsvetljevala nborno stGae. V srcdini so sedeli mož.-.fcarji — bilo jih. je menda pct — okoli raale želczae pcči ia — kvartali. Igraii so tiho. Nič kričavega nisem aašel v ob.iašanju teb postavaib sibcv južuo-ruskih Bižin. NGhotG S6m se apouinil takozvane ,,mora-igr6M, ki ja »ed Italjani tako priljabljena, la primerjal žlobudravo vzklikanje potom«6v slavnega Riina s hladno3 dostojanstveno resjsobmostja širokograduih Rusov.. Ub levi steni ^g jg nabajaja ležišie za dvaaajst oseb. Mcd ujetiiiki, kS go biii vodstvu velcposcstva dodeljeni aa opravlianje gospodarskib poslov, je a>il taiii tesar ia ta jlm je iz lesenih ©dpankov in starih dcsk napravil zasilna ležišča, tako da jim ai bilo trefca jVežati aa betoniraBib iieh. Na slami, med raztrg; aimi odeja¦ri in smrdečimi canjami, je ložal na gmrt bolaai Ivan. Paaaseako. Stopil soro biižje. Bil jc vzor orjaško vzras' lega Rusa. Zagrabila ga je nGizprosga jctika; težko Je sopel in od časa do časa j« s svoiim srepim poglGdom pr»«io;rii iovari&e, aakajeno svietilko, Želji (Crtica). m vfažae stene, »a to pa je zop&t zatisnil oči, Lakor da bi spal . . . Mislil sein si, da aajbrže sanja. 0 plodaih poljanab Jažae Rasije, o bogatih pš©r.i'";nlb žetvaii v tavrifiijski gubern.iji, o svoji mladi žeai in o nežaib. otroSičkili . . « « NjGgovo enakomerno dihanie xm je uvGrilo, da jg zaspal, Pristopil SGm skupiai zamigljenih kvartaČGv. Stir.ie so igrali, Scrgij pa jili je »kibicirar ia sprGmljal Igro & svojinr" napol šaljivimi, aapol zbadlijiviiiii opazkami, KadiU so cigareto najslabšega izvora, Dim mi jg lcgGl aa pljuča ia čutil &6m, kako iiig jo sklGlo v dihnlniku. Na vprašai.J6, zakaj sa ne ozirajo aa bolanega tovari&a, ki dima gotovu ue more ^renaSati, nii je odcovoril ravnodušai Scrgij: ^Lg po' glGj, kako bltastao požira pcč malG oblačko dima; Ivaau ta dim gotovo ne škoclu>6. Ko bi dobival malo bolišo hrano, bi aikdar Be bil tako sbujšal". Na to je obrail vso svojo pozoraost enoli&ni igri. Naposled s6m sg tudi Jaz zatopil vanjo, ocprav je ni&Gm razumel. Sodeli so aa slamajaei, katera je bila razgrajeaa Uk pred pečjo. Lepi možje so bili. Moča« ra&ti, zagorotLh obrazov, širokih hrbtov ia mišifias;ih rok. Ugajals &o mi zlasti izrazito mošk« poteze v njihovih obrazib ia nenavadBO odkriti pogtedi iz Jakih, •fii, kakor jih j« ini8l orjaSki Sergi^. Tjiift j© pričala umirati, kazaltei žepnili ur &o se približGvali 9. uri; Bapočil jg čas, ko se j* pri&Gl avstrijski stražaik prcpriSevati o polnošte\dlnosti svojih Ijudi. Na iGžišču pa je Ivan Panaseako trdno zaspaL Njcgovi tovarKi so mi pripov«dovali, da ga je v pretcklih no čGfi neusmiljGaa vročaica trpinčila oelo do ra.iega jatra. Govoril jg baje o vrnitv' v domoviBo; v duhu jo hodil po ulicah rojstae vasi MibajJovke, oral, prigaajal ljubo živiflicio, pozdravljal žeao ia otročičkGj dihal topel zrak ki ga priflašajo vetrovi Craflga mor|tv . , . . Gojil je samo eno srčao željo: Le eakrat bi še rad videl svojo domovino, prostran© njlve, svojo žono ia otročifik© ia sorodaike . . . SlebGrna njegovih misli ja veljala doraovini, wmatiiški Rossiji . . " Ko je zbolel je samot».ri] v zatohli sobi, kajti Bjegovl tovariši so se porazgabili po vsakdaajih poslib, on pa Je razfliišljal o svoji žalostni usodi. Ni se udaial nikakim nadam, dobro je vedel, da a« bo nikdar vg6 vidol Dajcpra, ne Crao ga morja. Kakor senca se ]« plaz 1 iz kota v kot, glcdal skozi okaa, razmiSIjal in si brisal svctle solze, ki so 3e mu vlivale po obrazu. odSftl. JJieito n«znaiK> sodutj« aM j* vlekio k tem revež-em, kl so dalaK k>. kor fraa živijia, dobivali malo hran« in sanjaTi o vrBitvi t svojo domovJatS, To s-em ugotovil, ko 9©m stopij y iar. zlo zimsko nož. Iz sobe ie zadonel ubranl sbes mo]ih ruskib prijatGljev. Vsak Tefier so zapeli kakšao oerkveno pesGm. — Kako pretresljiva |e bila ta p-es#m! Zdclo se mi je, da slišim mogofieH spcv Crn«ga morja odrceva.ti v soteskah Casatljiviega Kavkaza, Zalostna j-8 bila pesGm teh nesreCnili siBOv ruskega naroda in vendar jg mestoma ix ražala upaaje v boljšo bodofiaost.. Nobena pesem ai tako globoko sogala t mojo dušo kakor ti priprosti, \urobrw in pretresljivi akordi, ki so izvirali ks studenoev brezprimerne ljabGzai napraia domovinu Kakor ;:amakajeB sem stal, dokter roe ni objela grobaa ti§ina. Hitrih* korakov sgih bitel proti domn- Na obzorju se \e vtrnila zvozdica. Zimska no5 je razgraila avojs skrivnostne p^jčolan©, ivje se je le#* tetalo v mescčini. Neij« v daj\iavi ^ lajal hripav pes . . -« Dmgo jutro sem izved&l, da m ji Iyan Panaseako preselil T TflSnost. Njagora srina ^alja 39 nl upolBila .