FIZIKA
podlago. Lebdenje traja toliko časa, dokler se disk ne segreje na temperaturo, pri kateri preide iz super-prevodnega nazaj v navadno prevodno stanje. Takrat se magnetna sila močno zmanjša in disk pade na podlago.
Zaključek
Ce sestavimo skupaj zelo veliko število magnetov, je možno doseči lebdenje tudi za večja telesa. Največji objekti te vrste, ki jih lahko srečamo v vsakdanjem življenju, so superhitri vlaki, ki jih uporabljajo na Kitajskem (Maglev Transrapid) in Japonskem (SCMa-glev) [6]. Ker pri lebdenju ni trenja s podlago, lahko lebdeči vlaki dosegajo zelo velike hitrosti (nad 500 km/h). S takim vlakom bi za pot iz Prekmurja do slovenske obale potrebovali manj kot 30 minut. Žal pa, vsaj za enkrat, Slovenske železnice superhitrih vlakov še ne načrtujejo, zato kar zaprite oči in pomislite na letečo preprogo iz pravljič. Hm, kaj smo že rekli na začetku članka? Da ljudje lebdenje vse prepogosto povezujemo z nadnaravnimi silami.
Literatura
[1]	http://en.wikipedia.org/wiki/ Levitation_(paranormal), ogled 7. 6. 2015.
[2]	http://en.wikipedia.org/wiki/ Levitation, ogled 7. 6. 2015.
[3]	http://en.wikipedia.org/wiki/Levitron,
ogled 7. 6. 2015.
[4]	http://en.wikipedia.org/wiki/ Diamagnetism, ogled 7. 6. 2015.
[5]	http://en.wikipedia.org/wiki/ Superconductivity, ogled 7. 6. 2015.
[6]	http://en.wi ki pedi a.org/wi ki/Maglev, ogled 7. 6. 2015.
X X X
www.dmfa-zaloznistvo.si
Janez Strnad
nU
Aleš Mohorič
-> Novembra se je poslovil najplodovitejši sodelavec naše revije, kolega fizik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Janez Strnad. Njegov Članek je izšel še v predzadnji številki revije.
Profesorja sem spoznal, ko sem prestopil prag univerze. Brucom nam je predaval Fiziko, osrednji predmet našega študija. S svojim resnim in zavzetim pristopom, pripravljenostjo odgovoriti na vsa vprašanja, poštenostjo ter odličnostjo ocenjevanja, je pustil pecat generacijam fizikov. Na predavanjih smo lahko slutili, da ve mnogo vec, kot pove. Izvrstno je poznal tako ucno snov, kot težave, ki spremljajo njeno razumevanje. To plat svoje razgledanosti je pokazal v predavanjih Razvoj fizike in v pisanju po-
www.presek.si
SLIKA 1.
Foto: Marjan Smerke

PRESEK 43 (2015/2016)5
19
FIZIKA
—^ ljudnih in strokovnih člankov za večino slovenskih časopisov ter naravoslovno usmerjenih revij. V tej vlogi sem ga kot urednik dveh takih revij spoznaval prav do zadnjih dni.
Janez Strnad je bil rojen 1934 v Ljubljani. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu ter višji gimnaziji v Mariboru se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Po študiju tehniške fizike je postal asistent na današnjem Oddelku za fiziko. Kasneje je študiral na inštitutu za teoretično fiziko univerze v Heidelbergu.
Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Zanimalo gaje tudi poučevanje fizike, posebno teorije relativnosti in kvantne fizike. Fiziko se je ves čas trudil približati tudi širši javnosti.
V	angleščini in nemščini je profesor Strnad objavil preko sto raziskovalnih in strokovnih člankov ter šestdeset referatov, s katerimi je večinoma sodeloval na mednarodnih srečanjih. Objavil je tudi več kot štiristo strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov v slovenščini, predvsem v Obzorniku za matematiko in fiziko, Preseku in Proteusu. V časopisih in revijah je objavil več kot sto štirideset prispevkov.
Napisal je štiridelni univerzitetni učbenik za fiziko in učbenik ter del učbenika za srednjo šolo.
Knjižiči Merim platno, trak na vatle in Prapok prasnov požene v dir mlajšim bralčem približata merjenje razdalj in razvoj Vesolja. Knjiga Iz take so snovi kot sanje obravnava zgradbo snovi, Zgodbe iz fizike pa to, kako fiziki prihajajo do novih spoznanj. Knjiga Fiziki, trinajst portretov je nastala po nizu radij -skih oddaj o življenju pomembnejših fizikov. Prečej knjig in knjižič je profesor Strnad objavil pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov. VPresekovi knjižnici so izšle knjižiče Začetki sodobne fizike, Relativnost za začetnike, Začetki kvantne fizike, Jožef Stefan, ob stopetdesetletnici rojstva in Do Newtonovih zakonov.
V	Knjižnici sigma so izšle Svet nihanj in valovanj, Mala zgodovina vesolja, O poučevanju fizike, Sto let fizike, Mala zgodovina Dopplerjevega pojava, Kvantna fizika, Relativnost, Posebna teorija relativnosti, Mala kvantna fizika in Vozi me, avto, v daljave. V Podiplomskem seminarju iz fizike ali v Izbranih poglavjih iz fizike so izšle knjižiče Fazna, skupinska in signalna hitrost, Poskusi v posebni in splošni teoriji relativnosti, Kvantna fizika za začetnike, Na pot v kvan-
SLIKA2.
tno elektrodinamiko, Na pot k Sčhwarzsčhildu in Homogeno gravitačijsko polje. Med posebno in splošno teorijo relativnosti.
Profesor Strnad je sodeloval je še pri izdaji izpitnih vprašanj in zbirk nalog ter uredil in prevedel več knjig. Bil je glavni in odgovorni urednik in urednik za fiziko Obzornika za matematiko in fiziko. Sodeloval je tudi v uredniškem odboru Proteusa. Sodeloval je pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pri En-čiklopediji Slovenije.
Za svoje delo je profesor Strnad dvakrat prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, plaketo Pavla Grošlja in Levstikovo nagrado. Dobil je tudi več priznanj Društva matematikov, fizikov in astronomov.
Pri urednikovanju mi je bil profesor Strnad v veliko pomoč. Tako z nasveti za dobro delo kot s članki, ki jih je imel vedno na zalogi. Pisati je znal za širšo javnost kot tudi za zelo zahtevne bralče.
Na Preseku pušča profesor Strnad neizbrisljiv pečat. V naši reviji je objavil skoraj dvesto prispevkov; pred štirimi desetletji je bil tudi naš glavni urednik.
Profesor Strnad v mojem spominu ostaja prijatelj; pogrešal ga bom, pogrešal kot izjemno delovnega, a skromnega kolega, ki ti je vedno pripravljen priskočiti na pomoč.
_ XXX
20
PRESEK 43 (2015/2016) 5