262
Kmetijske raznoterosti.
Iz Dobrove nam piše prijatelj: Letina se tukaj letos do sedaj še dosti dobro sponaša. Sena se je nakosilo veliko več mimo lani; dasiravno je deževje vedno vmes dregaio, se je spravljalo seno skoraj slednji dan sproti, kar bilo je na-košenega. Žita se je prav veliko naželo. Ječmen se je srednje
263
dobro, pšenica (radi polega) dobro, a rž pa prav dobro obnesla. Fižol, turšica in krompir oneidovec obetajo tudi poštenega pridelka ; zgodnji krompir (stara domača vrsta) pa uže zelo črni. Sadja ne bode mnogo; le gambovci in nekatere druge pozne vrste so tu in tam zelo polni, a po nekaterih legah so pa sadna drevesa letos popolno prazna zaroda. Dobro sadno letino ugonobilo je ob času cvetja silno neugodno vreme.
Kako ravnati s sladkim krompirjem? Prof Muller v Thurgau-u se je prepričal, da krompir ne postane sladak zaradi tega če zmrzne, temveč zaradi tega, če je dlje časa v kleti temperatura od — 5° do + 2° C. Pri tej temperaturi se več škroba premeoi v slador, nego se sladorja ga izloči v podobi vode in ogljikove kisline. Tak krompir se popravi, če ga imamo dalje časa na večji toploti.
Da se zelje preveč ne skisa, je baje dobro, da se za kadi ali zeljne sode porablja brezov les. Če to ni mogoče, se priporoča, da se v zelje vtakne vsaj brezov kol. Tako zelje ostane dolgo dobro.
Sadno drevje jeseni odvezi. Da mraz mladih dreves ne poškoduje po zimi, jih moraš odvezati, ko je jeseni odpalo listje. Prav vzrejeno drevo se po zimi pač upogne, zlomi se pa ne. Kol po zimi odstrani, da se drevo vanj ne drgne. Skušnje so pokazale, da dve leti itak noben kol ne stoji, če nečemo, da bi drevo držalo kol, ne pa kol drevesa. Tudi lep-ševalna in rajdna drevesa in vinske trte naj se po zimi od-vežejo.
Korenje dobra krma za konje. Korenje ne ovira prebavljanja, temveč ga pospešuje in se zatorej priporoča posebno za konje. Konju smeš dajati na dan do 2 kilo korenja, več pa tudi ni dobro. Posebno kadar konji težko delajo ni jim dobro dajati preveč korenja, pa premalo ovsa. Eepa, pesa pa nista tako dobri za konje, kakor korenje, ker radi ovirati prebavljen] e.
Kmetijske šole v Avstriji. V naši državni polovici je 103 kmetijskih šol in sicer 1 visoka šola na Dunaji, 16 srednjih šol, 56 nižjih šol in 30 nižjih šol za posebne stroke.