Tedenske noTice. Ilimen. V sredo, dne 24. septembra se je vrši« la v žnpni oerkvi v Selnici ob Draviporoka gospoda Karla Maurič, nadučitelja pri Sv. Petru pri Radgoni, z gospodieno Anico Ciulia, sestro mnogozasluženoga župnika Ciuha v Selnici ob Dravi. Poročal ju je nevestin brat, č. g. župnik Ciuha. Novoporočenca spremljaj božji blagoslov! Obmejno slovensko ljudstvo nagnalo agenta Samostojne Kmetijske Stranke. Na drugem mestu piše naš dopisnik o stališču, ki ga je zavzelo obmejno slovensko ljudstvo proti onim nesrečnikom, ki v obliki Samostojne Kmetijske Stranke hočejo zanesti bratomorni boj med naše liudstvo. Glavni agitator za to stranko, Mermolja iz Pesnice, je stal preteklo nedeljo pred ljudsko sodbo v St. Jlju v Slov. gor. Obmejno Ijudstvo: kmetje, viničarji, delavci, obrtniki, možje, žene, mladeniči in dekleta iz domače in okoliških župnij, vefi sto po številu, se je zbralo na shodu, ki ga ,ie sklical Mermolja. 2e pred shodom se je videlo, da Lo prišlo do viharja. Ljudstvo, ki je preizkušeno t narodnem boju, ki je desetletja v trpkem boju z na rodnim protivnikom se utrdilo v bojih in je pretrpelo nepopisno gorja, je bilo do skra.jnosti razburjeno. In zakaj ? Mermolja zbira krog sebe voditelje nemšku tarjev, nekdanje.SMmarkovce, ki so lioteli naš rod s silo pregnati z rod»e grude. Našim voditeljem krš6 . slovenske stranke, ki so se leta in leta trudili za probujo in osvoboditev našega rodu izpod gerraanskega jarma, pa odreka Mermolja in njegova stranka pra vico besede v javnem življenju. Nobeno čudo, da je naš rod vzrojil kot en niož proti predstavitelju libe ralno-nemčurske Samostojne Stranke — Mermolji. Ob !48. uri je hotel Mermolja otvoriti shod. On in Sumenjak sta se utaborila v utici pred Celcerjevo gostilno. Obširen trg pa je bil poln ljudstva. Komaj izusti g. Mermolja nekaj besed, že stopijo pred njega kmečki možje m mu izjavijo, da ga ne marajo poslušati . . . Ljudstvo ie vzrojilo . . . Bati se je bilo, da Ijudstvo svoje nevolje ne bo moglo zadrževati. Naši zaupniki so poklicali urednika-domačina Zebota, ki je bil v bližini, naj posreduje. Zebot je prosil in rotil ljudsko množico, naj pusti Mermolju otvoriti shod, da se more voliti predsedstvo. A zavrnili so ga: ,,Pa ga sam poslušaj, rai ga ne maramo!" Zebot je pojasnil ljud stvu, naj vendar pusti, da se shod vrši, a vse ni nič pomagalo. Moški in ženske so klicali Mermolju: Tvo,ja stranka se' veže z nemčurji, duhovnike hočete požreti, samo zgago delate, nu smo že organizirani r Kmečki Zvezi, proč s Samoštojno, kdo te je klical i. t. d. Med tem je Sumenjak po tihem zbežal iz utice. Polagoma je tudi Mermolja prišel na cesto. Razjarjeno ljudstvo je zavzelo grozilno stališče, kmetske žene in možje so ga opljuvali. Naši zaupniki so komaj in komaj oteli Mermoljo, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. Nazadnje je Mermolja prosil Zebota, naj ga ŠCiti in spremlja iz vasi. Mermolja je odšel, a ljudstvo je nato zborovalo v Slov. Domu. Vae slovenske hiše so sedaj vpisane v Slovenifeki Kmečki Zvezi. — PopoldDe je nameravala Samostojna prirediti shod pri MurŠecu y Cirknici, a jo je pravočasno ,,zgrivalo." — Tako sodi naše Ijudstvo o stranki, ki prikrito prinaša liberalizem, bratomorne boje, sovraštvo in zbira okrog sebe nemfiurske kolovodje. Celiska «Nova doba" se je hudo razjezila, ke» ni bilo o priliki strankarsko-svobodomiselnega sokolskega zleta v Celju vso mesto v zastavah, posebno huda pa je še na dr. Brejca, ker je baje prepovedal izobesiti zastavo na glavarstvn. Sicer pripada ,,Nova doba" stranki, ki je hrbtenica države, pa moti se vendar ako misli, da mora biti1 pri vsaki' svobodomiselni prireditvi vse mesto po koncn. — Da bi bilo Sokolstvo, ^posebno še slovensko, kakor zatrjuje .,Nova doba", nadstrankarsko, tega Slov. Sokol sam ne veruje. Slov. Sokol je bojna organizacija svobodomiselstva^ kar je že sam dokazal z besedo in dejanjem. Pa n& samo slovcnski, ampak razen srbskega Sokola, Sokol ?ploli. Aii ne spada češki Sokol tndi k Sokolstvu? In kaj dela 6eški Sokol? Poziva svoje člane k odpadu od katoliške vere. Ali je to nadstrankarsko? Po Slovaškem oskrun.ja katoliške cerkve! Ali je to nad strankarsko? Kuko hoče Sokol narod nravno, kreposfno vzgnjali, ko pa vero. tomolj 'prve moralo. kreposti zamotuic?! In kako si upa zahtevati, da naj takim Ijufloin na čast razobešajč uradi zastave? Ne dr^ Brejc, anipak naše svobodemiselstvo ,je krivo, da ni bilo okrajno glavarslvo okrašeno. — Primerjanje Or-i lovstva s Sokolstvom si pa tudi mi odločno prepovemo, ker je res poniževalno, da bi se Orel, pod katerim se xbira cvet našega naroda, jedro naše armada primerjai s Sokolom, ki ima za vzor, kakor s% j« izrazii č!an Sokola: vino in žensko. Na naslov Mermolje in Drolenika. Radovednež bi rad vedel, kako da Mei-molja po shodih tako laliko za neke dokaze obljubuje kar po 10.000 K. Smo mislili, da je unič&a siromak, ker priznava, da je na Goriškem pred tremi leti vse zgubil. Kako da si je v tej kratki dobi s splošno zgubo kupil posestvo na Pesnioi in da še ima povrhu posestva dosti denarja za pogoste drage pote na shode in da na shodih ponuja kar po cele 10.000 .K, kar zmorejo le veliki bogatini. Preglej mu kdo njegove debele kmetske žulje, če si res žnjimi tako pomaga. Ali pa ni raorebivi Mermolja voi-i/.Mik ali p;i aiuMii kapitahstov? Kmetje, bodite le previdni pred njim! Pri njegovem prijatelju Drofeniku se nikdo n-e čudi, da obljubuje še več, po 20.000 K. Med vojno je prodajal sladkor in moko. Takrat ste fcutili njegovo prijateljstvo do kmetskega žepa. Na druge njegove prijatelje po knčmah in trgovinah se kmetje še tudi spominjate, kako so vas drli. Boste pa že kmalu res ,,samostojni" pod njihovim vodstvom — brez premoženja, brez narodnosti, brez vere. ftadoveden kmet iz Celjske okolice bi rad izˇedel, kje so bili Sokoli, posebno še sokolski naraš*3aj ob priliki javne telovadbe, dne 14. t. m. pri sv. maši! Ali je mogoče Sokolom ponočno razveseljevanje. ki je trajalo do drugega jutra, nadomestilo službe božje? Deželna vlada je t svoji seji dne 4. avgusta t. 1. sklenila, da se deželni dobpodelni zavodi izroče s 1. aTgustom 1919 v držarno upravo pod pogojem, da ostane lastninska pravica glede vsega premičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodor kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi in da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru. Kakor že od preobrata sem vse javne dobrodelne zavode (bolnišnice in hiralnice) na Stajerskem, upravlja od 1, avgusta 1.1. dalje tudi dobrodelne zavode na Kraniskem — deželno boinišnioo v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu pri Ljubljani in deželno blaznico-hiralnico v Ljubljani — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. iesenskO Zasedanje mariborske porote se je začelo y pondeljek 22. t. m. V prvem tednu so razpisane sledeče razprave: 22. septembra Franc Frank. Friderik Grilec, Albin Potočnik in Frauc Lederer, goljufija in tatvina; 23. septembra Karel Robinšek, Adolf Majer in Karol Kcpčič, tatvina; 24. septembra Mihael Vodušek, tatvina in goljofija; 25. septembra Ivan Karlin in Terezija Konrad, tatvina in udeležnost tatvine; 26. in 27. septembra Tomaž Pretner dva roparska mnora in tatvina. V sadonosiiLku Jurija Zver, posestnika in tr govca pri Mariji Snežni na Velki, zdaj cvetijo jablane, akoravno so letos obložene polno s sadjem. Še enkrat pozor pred tirjatvami iz Gradca! Sedajni deželni svet v Gradcu tirja iz zapuščine neke kočljarice v občini Presečno v okraju kozjanskem, lci je umrla v Feldholu pri Gradcu dne 18. okt. 1918, oskrbne stroške nad 3000 K, ki presegajo zapuščino, k kateri so poklicani mnogoštevilni nepreskrbljeni o troci. Ti stroški so se sicer zaračunali že deželnemu ubožnemu skladu, tirjajo se pa naenkrat iz razloga , .ker je imenovana tuja državljanka. Likvidacijska kojnisija v Celju je obvestila graški deželni svet, da to iri bila tuja državljanka, am])ak štajerska državljanka in nima pravice graški deželni svet zdaj, ko ne gpadamo ve6 pod Gradec, tirjati za dobo pred 1. novembrom 1918, kar se je iz skupnih davkov porabilo za slovenske sodeželane v bolnišnicah v nemškem deln dežele. Iz tega slučaja se vidi, da je previdno o torniti se v vsakem slučaju najprej na likvidacijsko komisijo Stajersko v Celju, ako pridejo kakoršnikoli plačilni pozivi iz Gradca. Naznaiiilo o začetku prvega šolskega leta 1919 —1920 na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Vpisovanje na trgovski šoli se vrši 1. in 2. oktobra t. 1. joa bivšem deželnem ženskem učiteljišču (vhod iz Hamerlingove ulice) in sicer vsak dan od 9. do 11. ure. >Vpisnina in prispevek za učila je enkratni znesek 20 K, šolnina pa mesefino 30 K. V uvaževanja vrednih slučajih se dovoli oprostitev plačevanja šolnine. V pripravljalni razred se bodo sprejeli brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj 13 let stari in z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. V I. letnik se bodo sprejeli: 1. brez vsakega izpita tisti učenci in u čenke., lci so vsaj 14 let stari in so z ugodnim vspe hom dokončali 3. razred kake srednje Sole ali popo»V no meščansko, oziroma osemrazredno ljudsko šolo. 2. Tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, če napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, ra čunstva, geometrije, prirodopisa, zomljepisa in prirodoslovja. Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz ime novanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci t pripravljalnem razredu. Izpiii za I. letnik se vršijo dne 3. oktobra ob osmih dopoldne v šolskih prostorih. Redni pouk se začonja dne 6. oktobra. Dopisl. D. It. t PnSčttTi. V nedeljo, dne 28. septembra bo imela Jugoslovanska strokovna zv©za shod za katoliško slovenske delavce iz PuBftaT« in Sv. Lovrenca ob 10, uri predpoldne pri g. Jak. Osvald, p. d. Sumej. Gorornik iz Maribora. Dravska dolina. Vsled oddaljenosti v naših hri- biwitih krajih in neugodne zveze po železnici prosiino, naj okrajno glavarstvo Slovenjgradec svoje uradne dneve y Velenju, Soštanju, Marbregu in Ribnici blagovoli naznanjati župnijskim uradom, da so nam oznanijo t cerkvi. Hraležni bi bili glavarstvu za to uslugo. aBrezno ob Dravi. Poročila se je 24. t. m. h6erka cerkvenega ključarja Lizika Rižnik, prednica Marijine družbe in svetovalka tretjega reda sv. Frančif^ka z veleposestnikom g., Ignacijem Podlesnik, cerkvenim ključarjem pri sv. Antonu na Pohorju. Blagoslov božji, varstvo Marijino in dobre želje naših družb naj jo spremljajo v novem stanu! 7j Peralee. Dovoljujemo si, vprašati javno oblast," zakaj se ime Marbreg še vedno ne piše praTilna Edino občinski urad in šolsko TOdstvo rabita prarilni izraz, drugi uradi pa gredo vsak svojo pot. SodiS6e piše Marenberg, davfini urad Marbek, dekanijski nrad Marenberg, pošta Mahrenberg, železniška postaja ima na sprednji ^rani Marenberg, ob strani Marbek. Torej cela babilonska zmešniara. In ven dar je po Zunkovi6-CilenšekoTi razpravi edino prav pisati: Marbreg. Sv. Anton v Slov. gor. V Brengovi je umrla, po dolgi in mučni bolezni sušici, dne 9. septembra pos&stnica Ana K6pnik, rojena Pukšič, stara komai 33 let Zapušča dva mala sinčeka od 4. do 8. let stara. Mož se nahaja že od začetka vojske t ruskem vjetništvu v mrzli Sibiriji, in nič' ne zna, kaj se doma godi. Zalostna usoda svetovne vojske! Rajna je bila dobra in vzgledna žena, kakor je kazal pogreb, ki se ga je Telika množica udeležila dne; 11. septembra. C. g. župnik, se je ob grobu rajnke zahvalil ˇ imenu njenega moža, vsera, ki so jo spremili k večnemu počitku. Blš pri sv. Bollenku v Slov. gor. Opozarjamo našgga župana, da nam že.da odstraniti nemške napise pri cestah, in da nemudoma odstrani nemški  pežal. Naš župan naj skrbi za občinske koiusti, na  love naj pa vabi naše slovenske može, ne nemšku larje iz Maribora. Zupan naj opusti lov, in se naj  raje inlormira o početju tukajšnjega gostilničarja Ke- tiš: Ali ima dotični dovoljenje za pošiljatev vina iz llaloz v Nemško Avstrijo in v Cmurek? Boreci pri Ljutomeru. Nočni pretep med tihot'\pci. Tudi naša vas slovi zaradi mnogih tihotapcev obojega spola,; ki trgujejo tudi po noči z nam sovražno Avstrijo. Pa tadi med njimi vlada erna zavist. In-tako je v no6i 20. septembra okoli desete ure prišlo med njimi do pretepa. Dve glavni tihilapki sta bili pošteno tepeni. Vsa zadeva je že oblastim znana. Ptuiska gora. Strmeli smo nad preveliko skrbjo gospodov na okrajnem glavarstvu, ko smo slišali, da je prepovedana procesija iz.Ptuja. Tukaj namreč o kakih črnih kozah, zavoljo katerili je bilo romanje prepovedano, nič ne vemo. Sicer je pa bilo precej Ptujčanov iz mesta in okolice ravno te dni na Ptujski gori in gotovo nobeden ni šel okužen domov. A nekaj drugo je, kar nas navdaja z zafiudenjem. Zakaj se namreč ni A7ršilo, kakor je bilo zapovedano za celo Slovenijo. javno ccpljenje proti črnim kozam pri nas na Ptujski gori. Prišel je sicer baje enkrat neki zdravnik in cepil otroke, prišel je nekdo tudi neki večer okoli sedme ure, da bi cepil odrasle, a mi o tem splošno nismo nič slišali. Sedaj je okrajno glavarstvo zvedelo za župnijski urad in mu prspovedalo ro manje, takrat pa, ko bi se naj vršilo javno cepljenje, pa ni poznalo župnijskega urada, da bi se iz prižnice oznanila taka važna reč. Tudi ne vemo za niko gar, ki bi prišel pregledovat onih par, ki so se dali cepiti, ker so slučajno zvedeli za to. Kdo. g. glavar, bi bil sedaj kriv, če bi res izbruhnile črne koze? Hvala Bogu, da niso, a pri nas ni cepljenih niti deseti del Ijudi protl 6rnim kozam. — Pač pa je silno in zelo nevarno razširjena živinska kuga pri nas, slinovka, pa še vedno vidimo po veliki cesti iz po^ja voziti se z goveio živinOi Kdo jo ie prinesel, to straSho nevarnost? Prišla je iz Hrvaške, od kamor so io prignali razni mešetarji, katerim se ob določenih mejah čisto nič ne gleda na prste. Tukaj, gospodje. bi se malo bolj pobrigali, pa bi ljudje ne imeli sedaj toliko škoide, ker je mnogim že nekaj živine poginilo . Pa brez skrbi so razni megetarji hodili na Hrvatsko fti nazaj, namesto da bi doma na polju delali,. in to sedaj imamo! Hajlicnbnrg. Dne 29. avgusta je umrla tukaj v Rožnem blaga žena in skrbna mati Marija Ajdonik. Bila je tiha in miroljubha ter dobrotljiva do revežev, da vefikrat ii' vedela levica, kar ie dala desnica. Bila je vzor žene in matere, ki je svoje otroke vzgojila v najlepšem verskem duhu. Zraven žalujočepa mo/a in ubogih otrok žalujemo tudi vsi, ki smo jo poznali. Kako je bila rajnka prifjubljena pri vseh, priča tudi njen pogrob, katerega se je udeležilo ogromno voliko ljudi. Bog jej daj vživati voCtio vesolje, žahijoisi robini pa naše prlšrčno sožalje. Blag ji npo- Prevorje v kozjanskem okraju. Od prireditri igro ,,Dom.n" v zv«zi s prosto zabaaiVo v gostilni pri Marcenu se je nabralo za iuvalide kozjanskega okra* ja 534.52 K, kateri znesek se \e odposlal poverjeništva «a socijRlno oskrbo t Ljubljano. Naj bo na tena mestn izreCena zahvala gdč. Zinki Cerjakovi, Malki StaretoTi in Marici Setinčevi, ki sta s svojim delom pokazali, da sta vsikdar pripravljeni, pomagati bratu trpinu. Istotako prisrftna zahvala vsem udeležencem^ ki so se odzvali vabilu v tako obilnem številu, kakot' tudi vsem igralcem, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli, da je imela prireditev zaželjeni uspeh. Pokazal je ta dan ves kozjanski okraj T da ima odprto srce, kadar je treba pomagati bratominyalidom. V Labudu na Koroškem se vrši dne 5. ali dna 12. oktobra velik Ijudski shod. Po shodu ljudsta yeselica (srečolov, šaljiva pošta itd.). Med veselico svira vojaška godba. Ker je ta shod velepomen>ben radi bodofiega glasovanja: Vsi ta dan v Labud. Gotov© ne bo nobenemu žal, kdor si ogleda našo krasno La^ budsko dolino. Zveze z vlaki so ugodne. Upamo, da se tudi vsa društva udeleže z zastavami. Natančnejši spored in dan prireditv« se še praTOčasno na znani.