List 3
Kako sadoo drevje zdravo in rodovitno
ohraniti.
i. Mlade sadne drevesa, ki medlo in klaverno rastejo, ali pa tudi večje, ki so bile še le presajene, si dobro pomagajo in začnejo iznova spešno rasti, če se jim celo deblo z mahom ovije, kteri se mora pa ob suhem vremenu, posebno pa poleti, včasih z vodo poškropiti, da je mah vlažen.
2.  Cerv in drug škodljiv merčes se da pregnati, če se zemlja spomladi s premogovim pepelom (s pepelom kamnitega  oglja) potrese, potem pa podkoplje ali podorje.
3.   Velike drevesa, ktere ne rodijo, ako premočno v rast ženejo in les rede, se rodovitne napravijo, če se korenine pri deblu odkopajo, debeliše s kako sekiro in zagojzdo pre-kolejo, in če se v razpok kak kamnič utakne, da razpoklina odperta ostane.
4.   V prav pusti in pešeni zemlji, kjer tudi češnja hira, dobijo sadne drevesa zopet nov živež in novo moč, ako se z gojzdno zemljo ali pa s čreslorn okoli debla precej na deblo osujejo.
5.   Orehi bodo tem bolj rodovitni in polni, kolikor bolj se jim veje otolčejo, kadar se orehi klatijo, in kolikor bolj se svet pod njimi pri miru pusti, ter se ne ogreba in ne okopava.
6.   Vsi brajdniki (v brajdo zasajene drevesa) ostanejo zdravi, če se le deblo s kako desko ali s kako drugo rečjo na južni strani varje, da ga sonce preveč ne prepekuje, in se zemlja okrog njega z listjem ali drugo enako šaro pokrije.
7.  Mana ali medena rosa (medeni pot) na pritlikovcih se odpravi, če se urno vsem tistim pritlikovcom, kjer se ta rosa zapazi, vernici  poletnih  izrastkov poščipljejo.
8.   Breskev bo bolj rodovitna, če se malo prej obreze, ko je v popolnem cvetji, vinska terta pa takrat, ko cvetne grojzdke požene.
9.  Vse sibkeje sadue drevesa ostanejo čez zimo zdrave, ako se med zimo od količev ali brajd od vežejo, da se sem ter tje prosto sukati in majati morejo.
10.   Da se sadnim drevesom debla zdrave ohranijo, se jim ne smejo odrastki, ki poleti iz debla pribodejo, preči, ko se prikažejo, zadušiti, temuč le veršički poščipati ali prirezovati, in še le prihodnje leto jim  odpraviti.
11.    Ondi, kjer živina ali plug drevesa poškoduje ali rani, ali kjer se z vertnim orodjem kolikor toliko obtolčejo, ne sme sadjorejec čez revne drevesa tožiti; saj je tega sam najbolj kriv.
12.  Le takrat je sadno drevje v resnici zdravo, kadar se ne najde na njem ne mahu ne lišajev. Najbolje mazilo drevesom mah in lešaje odpraviti je pa, če se z apnom dobro namažejo.
13.    Rodovitno drevo bo bolj zdravo, če se mu pri oberanji sadja tudi mlade mladike polomijo; rod o vi t ni še pa bo, če se mu, kadar se sadje obera, nobena veja ne odkrehne.
14. Drevesom, ki krivo rastejo, se mora deblo na igornji strani  s slamo oviti,   ali  pa   deblo   s   kako   pribito
dilo   pokriti,   da   ga preveč   mokrota   ne   namaka.    Ako se take drevesa ne varujejo, se bo debla krnali gnjiloba lotila.
15.   Sadne drevesa, ki v m oči rji rastejo, ostanejo bolj zdrave in rodovitne, če so drevesa z beršlinom ali pa sro-brotom obrašene.
16.    Da se stare drevesa pomladijo in zopet rodovitniše napravijo, se jim morajo stare veje blizo debla požagati, pa naj se pusti, da jim divje mladike poženo, ktere se z drugo sorto cepičev v drugem letu pocepijo, ali pa z ravna tisto sorto.
17.    Drevo previsocega debla, ktero je višje od 8 čevljev, ne bo nikdar tako rodovitno, kakor drevo nizkega debla.
18.    Drevo z pobitimi odrastki se odrastkov znebi in potem okrepča, če se na verhu nekoliko prirežc, in potem, ko se mu je zemlja okrog debla do korenin odkopala, in vsi koreninici odrastki in očesa s koreninimi gerčami vred odpravijo.
19.    Pritlikovci zginejo in postanejo nerodovitni, če so tako globoko posajeni, da začne serčno   deblo korenine poganjati.   Temu v okom priti, se mora ali jama okrog debla skopati,   toda na zimo  se mora zopet zasuti,   da drevo ne pozebe;   ali   pa   naj   se  vsako   leto  spomladi   korenine  pol čevlja globoko od tal likoma debla odrežejo.
20. Plitvo posajene sadne drevesa ostanejo bolj zdrave in bolj rodovitne, kakor one, ki so pregloboko sa-jene, ktere navadne starosti ne dočakajo in kmali še pri najbolji moči jamejo hirati, ter hirajo, dokler se ne posušijo.
21.    Kdor hoče z zalivanjem starejim sadnim drevesom pomagati, naj jih še le po kresu zaliva.
22.    Da ovce in zajci sadnih dreves po pašnikih in drugih krajih ne napadajo, je najboljše, ako se debla s tem o m ovežejo. Kaj dobro je tudi, če se debla z zdrobljenim in v vodi namočenim ovčje ko m kake 4 čevlje visoko namažejo.