Potrošniški sveti v naši trgovski mreži Ob robu prvih izkušenj V zvezi z ustanavljanjem bt delom potrošniškega sve-ta so nekatrre stvari, pri katerih se moramo Je malo tadržati. Po poročilOi, fci smo fih iobili z raznih strani, se Tpojavlja kot sporno vpra-šanje tudi to, kako in kje j« treba voliti potrošniški *vet. Nekateri to opravljajo na zborih volivcev, drugi na sestankih organizacij So-dalistične zveze, so pa tudi predloffi, naj bi ilane sveta imenoval Ijudski odbor na predlog zbora volivcev ali dnruibenih organizacij. Pri tem je najvainejše to, da Aoseiemo, da se bodo driav-Ijaivi geznonUi z natogamt m delom potrošniikega *veta. Razen tega pa mo-rmno' skrbeti, da bodo po-trošniki nekomu vsekakor iajali račun o svojem delu. Smisel potro&nikega sve-ta zahteva tam po sebi, da obstaja tudi v trgovskih poslovalnicah, fci $o v tklo-pv. podjetja. Potrošniki bo-do mogli samo tako nuditi pomoi trgovskim posloval-nicam in podjetjem, pri ka~ terih se oskrbujejo iw po~ majo nfihovo delo. Napačno j«, da ponekod lakajo z uvedbo potroini-Bcih svetov, doklet ne iz-»rše »reoTganizadje* trgov-tke mreie. Ne moremo ro-zumeti tudi tega, zaka) v Varešu gledajo na potroi-»iike svete vn na udeleibo potrošnikov v razdelitvl do-bička kot na dre nosprotu-joči si stvari. V obeh pH-merih pa gre za ukrepe, ki dopotnj-ujejo, ne pa izklju-tujejo drug drugega. Ni treba pričakovatt, da nam bodo sedaj poirošniški rveti uredill cene in čez noč ctoiflnili tivljenjski stan-dard. Na višino cene vpliva vrsta činteljev, o čemer smo zadnji čas veliko govorili. Ne M brlo prav, (e bi de-javnost potrohviškega sveta merili samo po tem, koliko ja mižal cene, čeprav je kontrola gibanja cen tudi %}egova naloga. Zagreb: Izvolitev potrošniških svetov in reševanie spornih vprašanj V Z&grebu ao Imell obdnakl odbod Socialistiene zveze ple- narne sestanke, na katerih so razpravljali o bodočetn dela po- trošniških svetov, o naftina nji- hove izvolitve ln o tem, v kate- rih trgovsklh poslovalnicah in podjHjifa naj M jih takoj or- ganlrirall. Različnega mišljenja so namreč fflede vprašanja, ali naj Rveie volljo na sborih vo- Uvcev all na množitnih sestan- klh osnovnih organizacij Socia- Ustične zveze. Večina meni, da je treba potroš-niske sve-tc izvo- Utl na sestankih osnovnlh orsa- nizacij, ker se tl sestanki skli« cujej« bolj pogrosto kakor zborl volivcev in bodo taico Imeli sve- tl tesnejSi stik s potrošniki. To mnenje zastopajo tudl predstav- nlki mestae trgovske zbornice. Nekatere ob^ine pa so vendarie sklenlle, da bodo voliU svete na iborih volivcev. Drugo vprašinjc, o katerera so rasspravljali, se je tikalo na-člna volltve sve^ov v tistih pod-j«.tjlh, kl itnajo svoje prodajalne na oiemJja vei obfin, all pa sia v mestu samo eno »li dve pod-Je*ii iste stroke kakor na prl> mei podjetje s kurivom. SUenlli 90, da se ffvet takega podjetja natanovl v Hstl obiial, kjer Je s«dež »II nprava podjet-j», v ta svet pa delerlrajo fla-ne proporcionalno vse občine, T katerih »o prodaj*lne takega podjetjs. Podobno to storili pri podjeijn za kurivo, prt trfenld na Dolen in velebla^omicl »Na-rodnj magacin«. Na občlnskih plenumlh orea-nlzadj Socia.ILstifnc rveze so raacpravljali še o nefcem drugem vprašanju. To no prodaja-In« kmetiJskJh zadrns. Zaradi veU-ke oddaljenosti prolzraJaJci, ela-nl iadmK ne moreio nadriratl dela svojih prmlajalnic in po-slorodU- Zato mlslUo, da M tudi v teh prodajainah ustanoviU po-trožnlSke »vete. Trtrovlnska zbornlca ln zadrnSna zveza bo-sta skapno sklenlli, kako bodo voljenl sveti la prepisall pra-vila za njihovo delo v teh pro-daja.lnah. Nekoliko droga?ne so reSltve za potro$niSke svete v vaSkih občinah novega okraja Zagre- ba, na primer m Samobor, Ze-lino, Duiro Selo in druge, zaradl majhnega Sttvlla prodajaln. SkleniU so, da bodo izvolili z> vsako oMino gamo po en po-trožniškl svet • tem, da bodo flane za ta sret delegirali i% vseh vasi občlne. Mestni Ijudski odbori so Le doIočUi, v katerih podjetjih bo-do nstanovljenl potroSniški sveti In te zdaj %e volijo. Tako bodo v tem mesecti začcll delatl po-trošniški svetl v vseh občinah, In to najprej >amo v trgovinah z mešanim blagom, mesom, sad-jem in relenjavo ter kurivom. Za te stroke lmalo potrošnikl tudl najvef lnteresa. V podjet-jih druglh trgovskih strok bodo vollli potrošoiške svete kasneje. Kakor t dniffih mestih, Je hl-Io tndl t trgovsfcl mrežl Zagre-ba opaziti določen odpor protl uvedbl potrošniških svetov. Od-por se kaže ttidi še sedaj, po mnog-lh razpravljanjih in dlfku-sljah o nalofrah in značajn po-troSniškega sveta, pa je že sko-raj popolnoma popnstll. Nekate-ra podjetja so že sama zahte-vala, naj se žimprej ustanovij« poirošni.ški sveti, kakor na pri-nver »Konznm«, »Kolonljal«, »Turopoljac« In druga. Držav-ljanl so pokazall na dosedaniih sestankih osnovnih orgaoizacU Socialistične zveze, kjer so vo-Hli člane potrošnižkih svetov, veliko zanimanje za njihovo de-lo. V Zagrebo so tudi prej nino-go razpravljali o trgovini prav zaradi njene slabosti. Meščanl so opozarjali na razne nepravil-nosti, na velike razllke med ce-nami kmetijskih pridelkov T pridelovalnih krajib in v mestn, na slabo o-rganizacijo mreže, ne-»adostno število prodajahiic, na preprodajo blaga namesto oskr-bovanje mesia, itd. Ta razprav-Ijanja so dejansko tudi prve konkretne naloge potrošnišklh svetov, ker pričakujejo ariav-ljani od njib, da Jim bbdo P<>-magall pri reševanjn teh pro-blemov. Tudi trffovska zbornica se zanima za to stvar, zato so »klenili, da bodo takoj po vo-litvah priredili seminarje za ilane svetov. Na tch seminarjih bodo Slane potrošniških svetov teznanili s pro-blemi trgovine, s težavaml In z akrepi, ki jih pri-pravlja zbomlca »kupno z dni-gtonl organi, da bi odstranili razne slabostL K. TRBOVLJE: Potrošniki - član poslovalnice ali zadruge V Trbovljah imajo potrošnl-Ske svete ie od Ietošnjega janu-arja, njihovo delo pa je hilo doslej nekonkretno in predvsem samo simbolifno. V zatetku so posamezni članl potrošniškega sveta prihaiali na posvetovanja, pozneje so pa poslovalnice osta-lc zopet same. Potrošniško sodelovaiije v tr-govini ne bo dale sadov, dokler potrošnik ne bo neposredno so-deloval pri dclu svoje posloval-nice. Sedanja nredba zares do-voljuje udcležbo pri dobičku tr-govlne. Delitev tega »ostanka* med potrošnike pa ni seveda nikakšna novost. Ljudje to rei poznajo ie veL desetlctU, Se ix easa delavskih konzumov in po-trtKniških zadrur;. PotrošriM