Vinogradnik Robert Košar: Naše vinogradništvo in oblastne samo- uprave. Čeravrto oblastne skupšoine, oziroma oblastni odbori «ae bodo imeli pravice izdajati zakonov in odredb, pričakuje naše trpeče vinogradništvo vendar precej olajšav od delovanja teh oblastnih samouprav. Že dejstvo s&mo, da bo vlada morala pri izdelovanju važnih zakonov in odredb gospodarskega značaja vprašati tudi za mnenje oblasti, ako ne bo hotela udariti na slepo, in da bodo te samouprave tudi brez direktnih vprašanj znale povzdigniti o pravem času svoj glas v korist njenih prebivalcev, nam daje večjo sigurnost za dobrobit našega vingradništva, ki tvori posebno v mariborski oblasti velevažen gospodarski faktor, kajti skoraj polovica vseh dosedanjih državnih, okrajnih in občinskih dohodikov izvira posredno ali neposredno od vinogradništva. Maribor postane sedež nove oblastne samouprave in tako bo tudi politicno dokazal na zunaj važno nalogo, ka- tera mu pripade kot najvažnejšemu obmejnemu promet- nemu središču in kot naravno središce in najboij priklad- na izvozna točka naših vin v povojni dobi. Čeravno je Ma- ribor na tihem že dolgo igral vodilno vlogo glede vinske trgovine ter umstvenega vodstva našega vinogradništva, mu bo vendar šele sedaj z delovanjem oblastnih samouprav dana možnost, da to dejstvo pokaže na zunaj in da ga poglobi in razširi s sodelovanjem oblastne skupščine v prid našega vinojradništva. Vinogradništvo naše oblasti je bilo že odnekdaj u-smerjeno na pridelovanje kvalitetnih vin. Sedaj je prišlo vsled izgube starih trgov in poplave s hrvatskimi in banat skimi conenimi, a manjvrednimi vini v hudo zagato. Naša oblastna skupščina bo morala povzdigniti svoj glas pri anovanju novega enotnega vinskega zakona za Jugoslavijo, da se sprejme med drugim tudi varstvo provenience v ta okvir. Upajrao, da bo oblastna skuoščina glede vinskega izvoza v Nemško Avstrijo, ki je glasom trgovske pogodbe olajšan samo za izvoz iz mariborske in ljubljanske oblasti, skušale doseči enoten, stalen in hiier način carinjenja Ln odpreme brez šikan. Sigurno bo imela oblastna skupščina tudi pravico, da zahteva od vlade boljše kletarsko nadzorstvo, strožje preizkuševanje gaiice, umetnih gnojil in drugih vinogradniških potrebščin, ki se danes še uvaiajo brez posebne uradne kontrole in zato prodajajo na verižniški način. Naše idealno, a dosedaj teptano vinogradništvo in z njim tesno zvezana vinska trgovina bode smela v oblastnih skupščinah dajati nasvete in povzdigniti glas za 3voj ogrožen obstoj. Ta glas se bo moral slišati tudi v Belgradu. Pa tudi na uredbe dosedaj veljavnih in bodočrh novih vinskih zakonov in odredb bo imela na?a skupšcina mnogo vpliva, posebno ako se bo v Belgradu skrbelo samo z& >kvir, docim bi se praktiona uredba prepustila domaciru krogom. Veliki župan, ki bi hotel n. pr. spremeniti od oblastnega odbora določen čas za prve trgatve ali preprečiti sLadkanje v postavnem okviru itd., bi kmalu imel težko stališče. Potom uredbe se naj kontrolira uvoz tujih vin v Slovenijo in važnim statisticnim podatkom se lahko posveti vsa pozornost. Rešitev važnega viničarskega vprašanja, ki tvori posebno vprašanje mariborske oblasti, ni odvisno toliiko od mezde in dajatve gospodarjev, kakor od pravičnega bolniškega in starostnega zavarovanja in od skrbi zaposliti naše viničarje in jim pripomoči do zaslužka tudi v onem času, ko goricko delo pociva. To financijelno in socijalno vprašanje bo morala oblastna samouprava rešiti v lastnem delokrogu. Tudi zadražnemu gibanju našega vinogradništva bo morala obiast posvetiti vso pažnjo. Kot vzor naj služijo krasno delujoče vinarske zadruge v Nemciji. Od živahnega tujskega prometa v Sloveniji pričakuje vinogradništvo tudi koristi. Naloga oblasti pa je, da reši povoljno to vprašanje. Naše vinogradništvo ne upa samo, ampaik je trdno pre pričano, da bodo z delovanjem oblastnih samouprav nastopili tudi za to važno in dosedaj zanemarjeiio panogo našega narodnega gospodarstva boljsi časi!