-194—                          *¦'.¦"
Prirodopisno - natoroznansko polje.   /JV Tt                                        Krokodil.
~ — '                                                                      pečinah. Naši mali kuš-
čerji ali zelenci so prava podoba 6aih izumerlih orijaških kaščerjev, ki so nekdaj v velikem številu živeli na našej zemlji. Kuščerski rod se povsod najde, živeč na suhej zemlji; a dobe se tudi taki kuščerji, ki žive v rekah, nekateri ce!6 v morji. Kuščerju zelo podobna živalje krokodil (Crocodilus vulgdris), ki se šteje h knščaricam, iu je največja žival kuščerskega rodii. Tmplo ima zleknjeno, glavo pl6sko in nizko, gobec podolgast, vrat zel'6 kratek, rep daljši od glave, ki je od strani stisnjea ia služi živali v kermilo. Tudi ima v repu toliko moč, da lehko Tola ali konja izpodbije ali mu cel6 noge polomi. Na prednjih nogab. ima krokodil po pet prostih, a na zadnjih po štiri s plavno pečico zvezane perste. Oei ima majhne, ki poživajo v glo-fookih in močaib. očnjakib. Po herbtu, trebiihu in repu je pokrit sd štiri-oglatimi terdimi ia debelimi luskami, ki so podobae gerčavim deščicam ali pl66am. Največji krokodil ima v gornjej geljusti do 56, a v spodnjej do 52 zelč koničastih (špičastih) zob.                                    •       ¦                    :{
Krokodil raste neizrečeno požasi. Sto let prefde, da naraste do 6 metrov dolg. Daljši od 6 do 7 metrov se menda ne dobodo. A stari pisatelji pri-povedujejo celč o 8 in 9 metrov dolgih krokodilih. Krokodilka položi kakih 50 ali še več jajec v izkopano jamo blizu kake vode v pesek ter jo skerbho pokrije. Jajca so velika kakor gosja, podolgasta in bela, samo mehkejšo lu-pino imajo nego gosja. Krokodilka potein otide ter se ne verne, dokler nij čas, da se mladiči izvalč. K<y meni, da je prišla ta doba, gre na oao mesto, kjer je jajca skrila, oglasi se, da čuje, so li se izvalili mladiči, in ako se kro-kodilčiči oglase, tak6j je izkoplje izpod peska in je odvede v plitko vodo. Mladiči rast6 zel6 počasi, v pervem letu so komaj za dober decimeter dolgi. Krokodili žive v notraujej Afriki, posebao v vzhodnem Sudanu, v južnej Aziji in Ameriki, poteia tudi po nekaterili otokih. Najrajše prebirajo po ve-likih rekab., ki so obraščeae s pragozdi ia gostim germovjem. Bilo jib. je nekdaj zel6 maogo, tudi t Egiptu, ali odkar so se oadotni prebivalei spozaali s puško, aestalo je tudi krokodilov ia potegaili so se v aotraajo Afriko. Naj-bolj ma^i a^^^^vokodili, to je taki, ki žive v reki Mu.
— 195 —
Da si imajo krokodili štorasto in neukretno truplo, vendar se zel6 moti, kdor misli, da se ne mog6 hitro okretati. Na suhem se res počasi obračajo, a toliko lirnejši so vvodi. Krokodili so zatorej dvoživci, to je: žive na suhem in v vodi. A vendar se čutijo v vodi nekako bolj domače in varnejše, nego li na suhem. Zato tudi v nevarnosti, bodi si resnična ali samo namišljena, beže zmiroin v vodo. Tu se gibljejo prav spretno in urno, plavajo hitro kakor strela in se tudi dobro potapljajo, a vendar morajo časih glavo ali vsaj konec gobca z nosnicami vzdigniti iz vode, da si oddahnejo. Kadar se razjeze ali bore se so^ražiiikom, silno mahajo z repom. Na suhem nemajo krokodili prav nič poguma, plahi in boječi so. A toliko prederznejši so v vodi. Kar-koli živega, bodi si žival ali človek, pride blizu vode ali cel6 zagazi v vodo, to pograbijo in ne izpuste več z lepa.
K poludne pridejo navadno na nizke peščene otoktf, da ondu s61nčijo iu spe; t vodi ne mog6 spati, ker jim je treba vsakih 10 minut zaserkniti sve- k žega zraka. A čudno je to, da nikoli tako terdo ne zaspe, da bi jih ne mogel izbuditi najmanjši štropot. Stari spe v svojem, a mladi zopet v svojem društvu. • •. 'Ko solnce zaide in se komaj dobro zmrači, razid6 se ysi po lovu ter pograbijo vse, kar jim pride pred njihove ostre zobe, a posebno radi Iov4 ribe. Preže tudi na večje živali, ki pridejo ob noči na vodo. Cel6 konje, osle ia goveda napadajo. Pastirjem, ki svojo čredo ob reki Nilu pas6, pober6 mnogo živine. V vzhodnjem Sudanu požen6 pastirji z velikim krikom vso čredo naglo t vodo, tega krika se krokodili ustrašijo in se poskrijejo; samo tako je mogoče pastirjem, da si živino napoj^.
V Sudami nij več nobene vasi, iz katere bi ne bili krokodili uže kakega človeka odnesli; največ se lotč tistih, ki pridejo k reki po vodo. V nekem majhnem mestu v dalnjej Afriki je šlo dete le nekoliko korakov od hiše. Na potn sreča krokodila, ki takčj otroka zgrabi in odnese v bližnjo reko, tam skoči ž njim v vodo, potlej se izvleče na pesek in požrž ubozega otroka. Zamorci, ob reki Nilu nad Egiptom stanujoči, ne pokopavajo merlieev, nego kar v vodo je pomečejo, a to ? veliko veselje krokodilov.
Stari Egipčani so različno lovili krokodile. Vergli so v vodo na vervi privezan prašičev meh, v katerem so bili močni terneki zatakneni. Potlej so se skrili in živega prašička, katerega so se soboj vzeli, ščipali in stiskali, da je cvilil in tako priTabil krokodila. Krokodil je hlastnil po omenjenem mehu, mislžč da je prašiček, in vjel se je na terneke. Lofci potem krokodila potegnejo na suho in ga pobijejo. A dandanes pobijajo krokodile z železnimi ¦ ostmi in iz pušek.
Štiri žleze, v katerih je neka dišeča mast^ imajo ljudje za jedino vred-nost, ki jo dobe od krokodila. Od te žleze si narejajo ženske dišeče mazilo za lasč in za život. Po teb. žlezah diši tudi krokodilovo mes6. Ljudje vAfriki jed6 ipak krokodilovo meso z največjo slastjo. Kuhajo ga v vodi kakor go-veje meso, taLga malo osole in poparijo.         > •. ,w            :¦ ¦ •iVuA*v1v>1 ¦>¦( J
J.K...   .