XXL Več za isto ceno! | NAPITEK COCKTA m Droga Kolinska, € 9 x 0.51 I 6-1-3 GRATIS IüÜIl «fr*# 23J> DESERT PIRUET čokolada in vanilija, Campina, 3x150g 2 + 1 GRATIS RASTLINSKO OLJE ZVEZDA PET, Gea, 6x11 4 -t- 2 GRATIS Dobrodošli! Spar Hrastnik in Spar Trbovlje pon - pet: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 - 17.00, nedelja: 8.00 - 12.00 $ SUZUKI Avtohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohisa Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Novo! Financiranje 50-50 na 1 leto ali na 0 leti za določene modele Mazda in Suzuki. Vsi modeli MAZDA po najugodnejših pogojih Pri nakupu vozila Mazda v Avtohiši Kržišnik prejmete darilo - MINI MOTO! Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele! Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira pnevmatik in ALU platišč: ugodne cene, obročno odplačevanje, montaža Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Enkratna priložnost - bogati paketi opreme za nižjo ceno Nova Mazda 6 OSRSDNJA KNJIŽNICA f• c;| |P UVODNIK Mmmmmmm, ja, medeno, sladko, pojoče, praznujoče, dehteče, cveteče....in veneče! Tako nekako bi v pomladnem vzdušju telesa in duha opisali zgornji namaz na vsakdanji podlagi našega bivanja. Vse, kar je zgoraj, se navadno vidi lepo, razločno in všečno, tisto, kar je spodaj pod tem...hja, tisto se pa pod namazom skrije. Umetnost, družabnost, šport, društevnost, joj, kako lepo, vse tja do kroničnega - v Zasavcu in v dandanašnjem času. Praznujemo več razno raznih dnevov, posvečenim vsem mogočim namenom in namen je zelo dobrodošel, še posebej, ker je vedno dober. Ampak...pri vsej poplavi dobrih namenov me je pa branje kronike vrglo dobesedno ob tla. Moj stari ata bi zagotovo dejal:«Vse gre hudiči v rit.« In prav ima. Ljudje imamo res vsak svoje oči in te oči tudi vsake svojga malarja, ampak da nam namalajo kole, valjarje, metle in druge take in podobne gospodinjske pripomočke pa še vrtno orodje za nameček zato, da se spravimo nad partnerja, to je pa več kot preveč. Včasih so rekli:«Ju, a vete vi, kulk jo tepe? Vsak da je tepena več kot sita! Revca je, ja, revca, sploh kadr je pjen je žvat!« No, zdaj pa vse skupaj obrnite in zamenjajte spole pri osebkih in dobili boste st®anje, ki je meni ob branju tokratnega kroničnega postavilo vse dlake auf. Vem, da je ženskega pitja veliko (mnogo preveč!!!) ampak običajno s(m)o se skrile in to počele skrivaj. Da bi se pa nad ljubega možička ali celo ljubimca spravile, to je bilo pa hudo redko. Aje to mogoče emancipacija? Aje to mogoče zamenjava ženstvenosti za možačnost? A bomo tako več vredne? Kakorkoli razmišljam, potrtost me ne mine. Ja, sprehod je dober za dušo in telo.. .Gremo, pridi kosmata zverina, bova šla rožice vohat.. .in izza prvega vogala privijuga močno čudna, hudo razcapana (aja, to je letošnja moda) in s čikom med prsti Sneguljčica, sune svojega spremljevalca med rebra in milo zakruli: »Mat kurba, dej mi ogenj!« Še moj pes, ki vedno vsakega oblaja, obnemi, skloni glavo in iz gobčka se mu pocedi slinasti potok - menda bruha... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO ® -------1 ' MORATI!; PREBRATI: STKAN: Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 10 Vse, kar želite vedeti... 12 Komu smrdi denar? 13 Uspehi skupine BIT na D.P. 25 Objemimo (se) našo dolino 38 Da bi telešček bil telešček 42 fiSFHEKTER .. NSO Spekter d.o.o. v današnji številki Zasavca objavila JAVNI RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Vloge je mogoče dobiti v tajništvu podjetja Spekter d.o.o. Trbovlje, Trg revolucije 7, vsak dan od 7.00 do 10.00 ure in na Stanovanjskem podjetju v Zagorju. Rok za oddajo vlog je do 19.06.2006. NSO Speketer d.o.o. NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 1. JUNIJA 2006 Naslovnica: Godba na pihala Svea Zagorje, slika: arhiv orkestra "t// Vprašanje za vse in za vsakogar: »JE VSE TO RES????!!!« V PRIMEŽU PRORA ( UNSRE MAFIJE Danes je sreda, dan, ko načrtujemo program operacij za naslednji teden. Obračam seznam s 43 čakajočimi bolniki, ki so samo na mojem spisku. Podobno kot drugi kirurgi z našega Oddelka za onkološko kirurgijo. Naslednji teden je en dan praznik. Poleg tega se moramo 25. aprila zaradi servisa izseliti iz dveh operacijskih dvoran, kiju imamo po poplavi1. 2002 in zaprtju operacijskega bloka v stavbi A v najemu v Kliničnem centru. Tako bomo operirali samo na dveh mizah dnevno. Koga naj dam na operativni program? Do sredine aprila sem letos operiral 90 bolnikov. Teh 43 lahko torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere je to žal prepozno. Pri izbiri si skušam pomagati z opombami, ki si jih napišem ob vsakem bolniku: pri mladem fantu: ima 3 tedne starega otroka, pri obupani ženski: mati samohranilka, pri nebogljeni starki: tumor hitro raste, pri naslednjem: se duši, pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi čakanja, pri zadnjem: krvavi. Drugi teden bom operiral največ dva dni. Lahko bi operiral 4 dni, pa žal ni dovolj operacijskih dvoran. Ostalo bo še skoraj 40 bolnikov plus novi, ki bodo prišli v ambulanto. Zopet bo edina rešitev popoldansko in sobotno delo, brez dodatnega programa in dodatnega plačila. Če smo bili po poplavi1. 2002 še ponosni na to, da smo z delom izven rednega delovnega časa spravili čakalno listo na 3 tedne, so danes občutki drugačni. Osebje dela v nemogočih razmerah. Ob tem, da imamo končano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z oddelkom, ki bi mu težko našli par tudi izven naše drža ve. V skladišču imamo do selitve zapečateno vrhunsko opremo, ki pa je žal ne moremo uporabiti samo zato, ker še vedno živimo v balkanski državi. Gradnja kirurškega oddelka se vleče že več kot 10 sramotnih let. Do poplave v stavbi A1.2002je bilo jasno, da politika ni imela namena zgraditi novega kirurškega oddelka. Po poplavi smojo skupaj z bolniki (nekateri so žal že pokojni) prisilili v gradnjo. Nepričakovano smo se zaradi velike investicije soočili z ljudmi, ki so obogateli na račun investicij v zdravstvu. Zaradi nesodelovanja smo bili deležni nerazumnega poniževanja z njihove strani in s strani takratne politike. Kljub temu, da smo v letih po poplavi povečali število operacij za skoraj 100%, smo ves ta čas dobivali le polena pod noge. Edina uteha so nam bolniki in rezultati našega zdravljenja, ki so primerljivi ali celo boljši kot v najbolj razvitih zahodnih državah. Ko je že pred enim letom kazalo, da se bomo preselili iz avstroogrske konjušnice, se je vse končalo pri operacijskih mizah. Po dveh letih razpisov za operacijske mize in pritožb smo se sedaj znašli v brezizhodnem položaju. Miz, ki bi nam omogočile preselitev, očitno še dolgo ne bo. Bolniki pa čakajo. V propadajoči konjušnici. Skozi okno lahko le nemo opazujejo končan novi oddelek z večinoma že kupljeno opremo, ki propada v skladišču. Poleg tega so stroški zaradi gostovanja v Kliničnem centru vsaj 150 milijonov tolarjev letno. Blagor državi, ki si lahko privošči takšno zapravljanje denarja. Zaposleni smo se že navadili na katastrofalne razmere v stavbi A. Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov. Za koga je napisana zakonodaja o javnih razpisih, ki že dve leti onemogoča nakup operacijskih miz za slovenske bolnišnice, na katerih bi reševali življenja bolnim ljudem. Koga ščiti? Bolnike in proračuna prav gotovo ne. Pisana je na kožo dobičkarjev, ki z javnimi razpisi služijo vrtoglave vsote. Ob takih zaslužkih seveda lahko čakajo več let na rešitev razpisov in jih po potrebi tudi sesuvajo in usmerjajo v pravo smer, tudi s pomočjo državnih uradnikov in funkcionarjev. Zaradi astronomskih zaslužkov popolnoma legalno blokirajo ustanove, ki naj bi služile državljanom. Skoda prostora, da bi našteval seznam ljudi, ki so vpleteni v lobiranje zaradi nakupa operacijskih miz. Obnašajo se, kot da bi kupovali igralniške mize in ne operacijskih, na katerih naj bi reševali človeška življenja. C e na žalost ni bilo nič nenavadnega, da so ti ljudje pod prejšnjo vlado zelo uspešno ribarili v kalnem, mi tudi sedaj počasi postaja jasno, da ti isti ljudje počnejo to še naprej tudi pod sedanjo oblastjo. Zal je sedanja vlada šibkejša od njih in zakona o javnih naročilih, ki tem dobičkarjem omogoča legalno korupcijo. Kdo sploh usmerja in nadzira investicije v zdravstvu? Prepričan sem, da minister Bručan nima te moči. Mogoče je bil iskren v želji, da bi končno kupil te uboge mize, še bolj pa bi mu verjel, če bi mize zaradi katastrofalnega stanja v stavbi A kupil urgentno mimo razpisa. Pa tega ne more oz. si ne upa. Pa tega pisma ne namenjam politikom. Nima smisla. Obračam se na bolnike, ki so bili zdravljeni v stavbi A in na njihove svojce. Prosim vas, napišite, kako je doma čakati na operacijo zaradi raka. Opišite svoje občutke, ko ste prvič prestopili prag stavbe A, kako je, če v prenatrpani sobi ne moreš pojesti obroka hrane za mizo, kako je zjutraj čakati v vrsti na stranišču, opišite smrad, ki se širi iz počene kanalizacije, ter kako izgloda nakladanje bolnikov v rešilni avto po snegu in dežju in prevoz v Klinični center na operacijo..., opišite, kakšen je občutek, ko prideš na operacijsko mizo v premočeni obleki, kako se je prijetno v poletni vročini po večurni operaciji peljati v rešilcu iz Kliničnega centra nazaj v stavbo A - po razriti cesti, ki postoteri bolečino. Opišite, kako težko je verjeti v ozdravitev v prenatrpani bolniški sobi ob umirajočem bolniku. Pošljite to svojim politikom, ministrom, predsednikom, prejšnim in sedanjim, skorumpiranim funkcionarjem, lobistom brez vesti, nenasitnim direktorjem, urednikom, ki nočejo objavljati prispevkov o sramoti v stavbi A, varuhu ne vem kakšnih človekovih pravic. Ne pozabite pripisati, da ste to doživeli v Ljubljani. Ti gospodje so sebe in mnoge izmed nas prepričali, da se to lahko dogaja samo v neki od nas zelo zelo oddaljeni in nerazviti državi. Tudi bi radi izvedeli od Vas, dragi Zasavčani, kako se Vam godi, ko se v življenju bolezen zgodi? Pišite! Povejte, kaj občutite ob tem pismu. Hvala vsem, ki se boste odzvali vsaj spar vrsticami, nekaj stavki - tako bomo morda doumeli, da se ne dogaja /e drugim... Uredništvo + ...zgodba z naslovne strani, brez veliko besed... 145. LETNICA PIHALNEGA ORKESTRA SVEA V soboto, 6.5. je v KC Delavski dom Zagorje, Pihalni orkester Svea, proslavil svoj 145.rojstni dan. Res je, kot je izjavil eden od sodelujočih, za svoja leta dobro izgleda. Mi bi pa še dodali - in igra vse bolje. Pod dirigentsko palico Petra Kudra so publiki še enkrat dokazali, da sta kvaliteta in muzikalnost njihova največja vrlina. Ob tej priliki so bila podeljena številna priznanja za dolgoletno zvestobo in dosežene rezultate. Podeljena so priznanja Ob slovesu od publike ta večer ...ampak z velikimi besedami! Slike in besedilo:St.R. ZAPLESALI IN ZMAGALI Plesna šola Urška ima že dolgoletno tradicijo in v njej se je skalilo že veliko vrhunskih plesnih parov, skupin in posameznikov. Pred tremi leti je odprla svoja vrata tudi v Zasavju in tako dala možnost plesnega izobraževanja otrokom, mladini in tudi starejšim. Plesna šola Urška Zagorje ima tečaje za predšolske otroke kot plesno pripravnico, osnovnošolci se lahko naučijo plesnih korakov hip hopa in popa, dijaki, študentje ter odrasli pa se lahko, poleg že prej omenjenih zvrsti plesa, pridružijo družabnim plesom in orientalskim plesom. Od spodaj levo:. Urban, Simon, Lara, Tesa, Nina, Iza, Žana, Eva, Zala, Gala, Neža, Katarina, Luka, Ana in Uroš. V lanskem letu je plesna šola Urška Zagorje pripravila avdicijo, na kateri so med prijavljenimi plesalci izbrali tekmovalce, ki imajo posebne treninge in se udeležujejo raznih tekmovanj. Tako so se v soboto in nedeljo 06. in 07. maja 2006 udeležili državnega prvenstva v Murski Soboti v show plesih in dosegli odličen rezultat. Skupina pionirjev, pod vodstvom Katarine Maček in Tanje Lovšin, je nastopala v kategoriji disco dance velike formacije s plesno točko Tango in osvojila prvo mesto. Jeseni se bodo udeležili tudi svetovnega prvenstva v show plesih in želimo jim, da bi se čim bolje uvrstili. Besedilo: Alenka Tratnik, slika:Tatjana Goste ©> FUNŠTERC ^ I--------------- KAJ BO Z LEKARNO NA DOLU Na Dolu se zadnje čase večkrat pojavlja vprašanje, če bodo lekarno res zaprli. Odkar ni ambulante, se je tudi obisk lekarne drastično zmanjšal, saj gre večina po obisku zdravnika v Hrastniku tam tudi v lekarno. Zato smo o zadevi povprašali mag.farm. Mileno Beravs, direktorico Zasavskih lekarn. »Res smo o tem razmišljali..je povedala,» saj ne pokrivamo niti osnovnih stroškov poslovanja. Vendar se naš ustanovitelj -Občina Hrastnik - s tem ne strinja. Menijo, da bo problem rešen, ko se bo ponovno odprla ambulanta na Dolu...« Ponovimo nekaj informacij o dolski lekarniški podružnici. Odprli so jo februarja leta 1992. Odpiralni čas je vsa leta vsak dan od 7. do 14.ure, ob torkih od 14.do 19.ure. Ob sobotah je zaprta. »Menim, da se Dolani premalo zavedajo prednosti lekarne v svojem kraju... Zato bomo poizkusili še malo s promocijo naše dejavnosti. Povezali se bomo s krajevno skupnostjo na Dolu in s šolo. Če še to ne bo pomagalo k večji uporabnosti, bomo prisiljeni lekarno zapreti, kar bo tudi za nas neljubo dejanje...« je še dodala direktorica Milena Beravs. Slika in besedilo: Fanči Moljk KRESOVI PRED DNEVOM ZMAGE w w w NAČRTI V CEMSENISKI KS ZA LETOŠNJE LETO Na predvečer 9.maja, dneva zmage, so tudi v hrastniški občini nebo razsvetlili ognjemeti, ki so jih organizirala krajevna združenja zveze borcev in udeležencev NOB. Tako so imeli Dolani ognjemet na Javorju, Rudnik v Studencih, Steklarna pa na Dirmajerjevem hribu. »Popoldne je igrala tudi godba na pihala,« je povedal Ljubo Zalezina z Občine Hrastnik, »in sicer steklarska pred spomenikom na Dolu, rudarska pa pred delavskim domom na Rudniku...« FM. Zadnji redni seji KS Čemšenik sta prisostvovala poleg čemšeniških predstavnikov župan Matjaž Svagan in vodja Oddelka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi Ivo Vrtačnik. Največ besedje bilo namenjenih investicijam za tekoče leto in delu zimske službe. Delo zimske službe je zaradi lanske hude zime odneslo kar precejšnja sredstva, letos pa so v načrtu predvsem popravila cest in vrtine za pitno vodo v Čemšeniku. St.R. Prav sredi meseca maja so bile dokončane nove mrliške vežice na pokopališču v Zagorju in tudi svečano posvečene. Predstavniki občine Zagorje in župan Matjaž Svagan, predstavniki Javno komunalnega podjetja Zagorje ob Savi d.o.o. so bili skupaj z občani, ki so že težko čakali na ta dogodek, prisotni pri svečani posvetitvi, ki jo je opravil zagorski župnik Matjaž Križnar. Besedilo in slike: St.R. MOSTU V PLANICI V Svei so 15.05.2006 predsednik OK Planica 2006 Tomaž Kunstelj, župan občine Kranjska Gora in generalni direktor podjetja Svea Zagorje Miro Strajhar podpisali pogodbo o izgradnji mostu čez cesto v dolini Pod Poncami, ki bo olajšala v prihodnosti delo planiških prireditev in izboljšala pogoje tekaških prog. Promet bo manj oviran in obiskovalcem bo olajšan prehod v času prireditev, kakor tudi smučarjem tekačem v zimskem času.Trenutno je tu montažni most, zdaj pa bo, po zaslugi uspešne zagorske firme Svea, to most v okolju prijazni in kvalitetni izvedbi. Svejko šiba v Planico Mostje od velikega pomena za kandidaturo Planice za izvedbo svetovnega prvenstva v poletih leta 2010 in zaradi morebitne kandidature za nordijsko svetovno prvenstvo 2014. St.R. Predstavitev projekta OŠ Ivana Kavčiča Izlake V ponedeljek, 15. maja 2006 je v prostorih OŠ Ivana Kavčiča Izlake potekala predstavitev projekta dozidave in adaptacije šole. Vse navzoče je v uvodu pozdravila ravnateljica šole Tatjana Krautberger. Na kratko je predstavila stanje obstoječe zgradbe, število učencev na šoli ter razloge za adaptacijo šole. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Sveta krajevne skupnosti Franc Ravnikar. Izrazil je zadovoljstvo, da bo projekt končno realiziran in se priporočil za uspešno sodelovanje s šolo, vrtcem in občino še vnaprej. Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je predstavil vrednost investicije, ki znaša okrog 800 tolarjev. Od tega bo približno 40 odstotkov sofinanciranja s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Ludvik Fajn je podrobno predstavil projekt. Šola ima trenutno 1990,58 m2 obstoječe površine, enota vrtca Kekec pa obsega 294,5 m2 površine. Po načrtu predvidene površine znašajo 3284,60 m2 za šolo in 740 m2 za vrtec, kar pomeni, da se bo površina šole povečala za 34 %, površina vrtca pa za 62 %. Nova šola bo tako imela 19 učilnic ter 9 kabinetov. Obstoječa zgradba se bo adaptirala, nad njo pa se bo s pomočjo jeklene konstrukcije naredilo še eno nadstropje z učilnicami. Pred šolo je načrtovan krožni promet ter razširitev dovoza do šole. Za potrebe kolektiva se bodo parkirišča uredila kasneje v bližini šole. Projekt se bo začel izvajati konec avgusta lega leta, zaključen pa naj bi bil predvidoma v enem letu. Predstavitve projekta so se udeležili predstavniki kolektiva šole in vrtca, člani sveta šole in sveta vrtca, člani sveta krajevne skupnosti, predstavniki občine Zagorje ob Savi ter predstavniki medijev. Razšli smo se v pričakovanju položitve temeljnega kamna. /RH TRBOVELJSKI FUNŠTERC: PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI FRANU FAKIN TRROVLJE Trboveljska Krajevna skupnost, ki je v svoje ime dodala ime narodnega heroja Franca Fakina, je na ta način poskrbela za večen spomin na Trboveljčana, ki je jasno in nedvoumno pokazal svoje nestrinjanje s ‘prihajajočim’ nazorom, ki je širil svoje lovke tudi v Trbovlje v času nastajanja nacizma in fašizma. Za praznovanje so si krajani izbrali dan, ko so bile osvobojene Trbovlje. Prostorsko zajema krajevna skupnost Franc Fakin precej veli del zgornje polovice Trbovelj. Vanjo spadajo Loke, Obrtniška cesta, Mestni trg, Majcenova cesta, Ulica španskih borcev, Ojstro (del), Gimnazijska cesta, Trg Franca Fakina, Savinjska cesta, Kovinarsko naselje, Golovec, Keršičev hrib, Cesta Tončke Čeč, Cesta OF. Na svečanosti v trboveljskem parku je zbranim spregovoril predsednik Stanislav Hacin in uspehov, napredka, izboljšanja pogojev življenja res ni bilo malo, ampak grenka kaplja med vse uspehe je razpadajoče poslopje nekdanjega - nazadnje Vrtca Marjetka - pogled na propadajočo dediščino zaboli... Sicer pa je bilo še vreme solidarno s slavljenci in ob zvokih Delavske godbe Trbovlje, MPZ Zarja Trbovlje in skladnih gibih Trboveljskih mažoret je bilo popoldne prijetno in prav primemo za druženje krajanov. SPOMENIK ? Kakšen teden pred izidom časopisa, ki ga pravkar prebirate, so v parku pred občino Trbovlje pričeli z izkopom in gradnjo temeljev ter postavitvijo ogrodja za... ...pa čisto zares ni nihče vedel, kaj da tam bo...Nič običajne označitve gradbišča z raznimi imeni od projektanta do izvajalca itd. Pa so imeli menda delavci polna ušesa vprašanj mimoidočih, na katera so ali pa tudi niso odgovarjali s »Pojma nimam...« No, nekdo je očitno nekaj vedel, saj je na enem kosu delovnega orodja na rumen lepilni trak zapisal: spomenik izgnancem. Ko so začeli z betoniranjem, so tudi s trakom vred odpeljali tisti zabojnik za orodje in.. .živi bili pa videli. Besedilo in slike MaH Magnet, društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja iz Trbovelj pripravlja v soboto, 3. junija, (ŽE) četrto dirko za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu za starodobnike in gorsko hitrostno prvenstvo v supermotu. Organizacijski odbor, katerega častni član je tudi minister za promet Janez Božič, se je letos še posebej potrudil, da bo dogajanja veliko, saj ima MAGNET med svojimi poslanstvi tudi ohranjanje tehnične dediščine in večanje zanimanja za motociklizem. Prireditev se bo začela ob S.uri zjutraj pred stavbo občine Trbovlje, kjer se bo dalo vozila ogledati, poklepetati z lastniki in vozniki. Po koncu vseh treh prireditev bodo podeljena priznanja, družabno srečanje pa bo za posladek udeležencem in obiskovalcem. Dirka za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu za starodobnike je že tradicionalna. Prve so bile v povojnih letih, potem je zanimanje zanje usahnilio in se pred dvema letoma spet oživilo. Motocikli bodo tekmovali v različnih tekmovalnih razredih (Al, A2, BI, B2, B3, B4, Cl, C2, C3, C4, C5, Dl, D2), uradni trening se bo začel ob 10.00 , tekmovanje samo pa ob 13.00. Dirka bo na cesti Trbovlje- Kataraina, o kateri so udeleženci iz prejšnjih let imeli same pohvalne besede, tako da organizatorji računajo, da se bo tekmovanja udeležila večina vabljenih (95). Vabimo vas tudi na 2. vseslovensko srečanje starodobnih vozil, ki bo 18.6.2006. Društvo Magnet SPOMIN SE ŽIVI Ob 7. maju, praznovanju krajevnega praznika KS Jože Mam in ob Dnevu upora proti okupatorju so predstavniki Krajevne skupnosti Jože Mam položili cvetje na grob talcev na zagorskem pokopališču in se tako zahvalili vsem, ki so za lepšo bodočnost darovali svoja življenja. ii KS Jože Mam V sredo, 10. maja, seje na letnem telovadišču Ilirija v Ljubljani zaključila že deveta tradicionalna prireditev Škisova tržnica, tržnica študentskih klubov v Sloveniji. Cilj prireditve je okrepiti regijsko povezovanje klubov tako na regionalni kot na nacionalni ravni. Na letošnji prireditvi je sodelovalo rekordno število klubov (52), seveda pa tudi sedaj ni manjkal Sklab, klub zasavskih študentov. Tema predstavitve študentskih klubov je bila kulinarika, zato so se Sklabuci odločili, da naredijo ajmuht, kije nato močno teknil tudi drugim študentom iz vseh koncev Slovenije, saj se jih je na naši stojnici ustavilo kar nekaj. Car Skisove tržnice je prav to, da se na enem mestu zbere ogromno različnih študentov in seveda aktivistov študentskih klubov, ki s svojim delovanjem vedno znova ustvarjajo za mlade v svojih občinah ter tako pokažejo tudi drugim, da so aktivni. Naj samo omenimo, da seje tržnice udeležilo cca. 16.000 ljudi, slišati pa je bilo kar devetinštirideset različnih narečij. Ker sta pa rdeča nit prireditve bila šport in kultura, je vsak študentski klub prispeval tudi 15 min v kulturni program in po lanskoletnem nastopu skupine Kobre, so v Šklabu letos k sodelovanju povabili Gledališko skupino Gimnazije Trbovlje, ki je odigrala par skečev in nasmejala zbrano množico. Seveda pa ne smemo pozabiti, da sta se na tržnici predstavila tudi druga dva študentska kluba iz Zasavja, in sicer Klub B, klub trboveljskih študentov in Soht, Klub hrastniških študentov. Tisti, ki smo bili na tržnici lahko rečemo, da je bilo res nepozabno in vabimo vse druge, da se nam pridružijo maja naslednje leto. Drugače pa tudi vabimo vse zasavske študente in dijake, da se nam pridružijo kot aktivisti in da skupaj z nami ustvarjajo projekte za mlade v Zasavju. Če ne drugega vas vabimo, da se udeležite naših projektov, v katere aktivisti vsakič znova vložimo veliko truda in prostega časa ter smo zelo veseli vaše udeležbe. Informacije o nadaljnjih projektih najdete na www.sklab.org. lahko pa se naročite tudi na naš brezplačni mesečni napovednik dogodkov na naslov smi.sklah@gmail.com. Vaš Šklab ©> KŠEFTI NSO SPEKTER d.o.o. na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00,52/02 in 73/04) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA 1.1. NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem na področju občine Trbovlje in občine Zagorje ob Savi. Predmet razpisa so prazna oz. eventuelno v prihodnosti izpraznjena neprofitna stanovanja oz. na novo pridobljena v obdobju od junija 2006 do predvidoma maja 2007. Oblikovani bosta dve prednostni listi, in sicer: Lista A - za stanovanja na področju občine Trbovlje • Lista B - za stanovanja na področju občine Zagorje ob Savi Od razpisanega števila stanovanj jih bo predvidoma 10 % s plačilom varščine. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu maju 2006 43.255,00 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine Površina stanovanja s plačilom varščine 1-člansko nad 20 m2 do 30 m2 nad 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad55m2do82m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trbovlje ali Zagorje ob Savi. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2005 ne presegajo v točki 2.4. določene zgornje meje dohodkov glede na povprečno neto plačo v državi v odvisnosti od števila družinskih članov. Povprečna neto plača v državi je v letu 2005 znašala 176.311,00 SIT. 2.3. Skladno s 9. členom pravilnika prosilci, katerih skupni mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v letu dni pred razpisom ne presegajo zneskov opredeljenih v tabeli, niso zavezanci za plačilo varščine. Velikost gospod. % Meja dohodka (SIT/mesec) 1-člansko 90% do 158.680 2-člansko 135% do 238.020 3-člansko 165% do 290.913 4-člansko 195% do 343.806 5-člansko 225 % do 396.700 6-člansko 255 % do 449.593 2.4. Skladno s 10. členom Pravilnika so zavezanci za plačilo varščine prosilci, katerih skupni mesečni dohodki njihovih gospodinjstev ustrezajo spodnji tabeli. Velikost gospod. % Meja dohodka (neto SIT/mesec) 1-člansko od 90 % do 200% nad 158.680 do 352.622 2-člansko od 135 do 250% nad 238.020 do 440.778 3-člansko od 165 do 315% nad 290.913 do 555.380 4-člansko od 195 do 370 % nad 343.806 do 652.351 5-člansko od 225 do 425 % nad 396.700 do 749.322 6-člansko od 255 do 470 % nad 449.593 do 828.662 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.5. SPLOŠNI POGOJI Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik primernega neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 3.500.000,00 SIT. Drugo premoženje je vse premično ali nepremično premoženje v državi in v tujini, • da imajo stalno bivališče v občini Trbovlje oz. občini Zagorje, • da imajo poravnane vse obveznosti iz naslova dosedanje uporabe stanovanja. 2.6. Na razpisu ne morejo sodelovati: • tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, • tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov, • tisti, ki so se nasilno vselili v stanovanja v lasti Spektra in jim je sodno naložena izselitev iz njih, • tisti, ki so po stanovanjskem zakonu iz leta 1991 uveljavljali 30% odpravnino za izpraznitev stanovanja. 2.7. DODATNI POGOJI NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodatni pogoj stalnosti bivanja v občini Trbovlje ali Zagorje. Prosilci so upravičeni do pridobitve dodatnih točk glede na čas stalnega bivanja v občini Trbovlje ali Zagorje, in sicer: nad 5 do 10 let........20 točk nad 10 do 15 let....... 40 točk nad 15 do 20 let....... 90 točk nad 20 let.............110 točk Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1965 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem prebivanju na območju občine Trbovlje ali Zagorje. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. V primem prekinitve bivanja se leta seštevajo. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost 1. mlade dmžine, 2. mladi prosilci brez družine, 3. dmžine z večjim številom otrok, 4. invalidi in družine z invalidnim članom, KŠEFTI ------h 5. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, 6. prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, 7. prosilci, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in so se uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. 3.2. V primeru, da prosilci dosežejo enako število točk, imajo prednost prosilci prednostnih kategorij po vrstnem redu, opredeljenem v točki 3.1. 3.3. Prednostne kategorije, opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se točkujejo z naslednjo višino točk:__________________________________________________________ PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV 1. mlade družine, mladi - starost družine do 35 let 60 - starost prosilca do 30 let, ki se prijavila sam brez družine 60 2. družina z večjim številom otrok - najmanj 3 oz. več otrok 90 3. invalidi in družine z invalidnim članom 60 4. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13 let, ženske 12 let) 80 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA 1. izobrazba (višja, visoka ali univerzitetna, dr. ali mag.) 50,60,80 2. Družina oz. mati samohranilka z 1 mladoletnim otrokom 50 3. Družina oz. mati samohranilka z 2 mladoletnima otrokoma 70 4. udeleženec je že sodeloval na prejšnjih razpisih, ter se je uvrstil na prednostno listo, vendar stanovanja ni dobil v najem 60 5. Udeleženec razpisa stanuje v stanovanju na področju občine Trbovlje oz. Zagorja, ki ni starejše od 50 let in v primeru izpraznitve le tega. 80 6. Udeleženec razpisa je zaposlen pri RTH ali v podjetju, ki je v lasti RTH 80 Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so dolžni plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika, pred oddajo stanovanja v najem v enkratnem znesku. 4.RAZPISNI POSTOPEK Državljani Republike Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis bodo morali prošnjo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oddati na posebnem obrazcu, ki bo na voljo v tajništvu podjetja Spekter d.o.o. Trbovlje, na Trgu revolucije 7 v Trbovljah od dneva objave razpisa dalje. Razpisnik bo prošnje sprejemal do 19.06.2006. Za pravočasno vloženo prošnjo se šteje osebno oddana prošnja v tajništvo podjetja Spekter z datumom prejema 19.06.2006 ali po pošti oddana vloga s poštnim žigom 17.06.2006. Udeleženci razpisa bodo morali predpisan obrazec pravilno izpolniti ter priložiti dokumentacijo razvidno iz predpisanega obrazca vloge. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov; 3. Potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2005 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa, invalidnina, itd.) z navedbo dobe zaposlitve. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd; 4. potrdilo o zaposlitvi; 5. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 6. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba; 7. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; 8. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) in eventualna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbo površin; 9. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju izvenzakonske skupnosti; 10. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 11. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 12. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 15. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); 16. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 17. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 18. izvid, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, izda osebni zdravnik. 19. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 20. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 5.SPLOŠNE DOLOČBE Komisija razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisije, ki jih imenuje razpisnik, bodo proučile utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisije si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledajo. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 2 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu sklepa pritoži na upravo neprofitne stanovanjske organizacije Spekter d.o.o., ki o pritožbi odloči s sklepom. Sklep je dokončen. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki so se uvrstili na prednostno listo. Z dnem veljavnosti prednostnih list po tem razpisu, prenehajo veljati vse prednostne liste po javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, z dne 30.08.2004 in 13.05.2005. Z uspelim upravičencem bo sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas in neprofitno najemnino, glede na število praznih stanovanj. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika, Spekter Trbovlje v času uradnih ur ali po telefonu 03 56 33 015 ali 03 56 21 020. V Trbovljah, 18.05.2006 SPEKTER d.o.o. Q EVROPSKA X© j banka zasavje Nvv-^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Prihaja evro UVEDBI EVRA (2.) Irena Vozelj nadaljuje klepet o uvedbi evra s Tomažem Pozničem, vodjo projekta evro v Banki Zasavje in Ljubo Strovs Stampfel, ki tam skrbi za stike z javnostmi. Več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh Banke Zasavje www.hanka-zasavje.si ali pošljete konkretno vprašanje na elektronski naslov info@banka-zasayje.si Kolikšna je vrednost evro kovancev v tolarjih? Čeprav se na prvi pogled vrednost evrokovancev ne zdi velika nas lahko preseneti, ko preračunamo koliko tolarskih kovancev je potrebno zamenjati za posamezen evrokovanec. lEURje 100 centov. Za lažjo predstavo smo vam izračunali: Kakšne tečaje uporabljajo banke pri menjavi tolarjev v evre? Se ti tečaji razlikujejo od centralnega paritetnega tečaja? Menjalni tečaj, ki se uporablja za zamenjavo tolarjev v evre ali obratno še vedno določajo banke tako, kot so to počele do zdaj, imamo torej nakupni (po katerem obračunavajo evre v tolarje, op.a.) in prodajni tečaj (po katerem obračunavajo tolarje v evre, op.a). Pri informativnem dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih pa se za preračun uporablja izključno centralni paritetni tečaj, in sicer 239,640 tolarja za evro. To menjalno razmerje je bilo določeno že 28.6.2004, ko je Slovenija vstopila v »evrsko čakalnico« ERM II (evropski mehanizem deviznih tečajev). Kakšen naj bi bil tečaj, po katerem bodo preračunani tolarji v evre ob zamenjavi valute? Manjša kot so nihanja tečaja okrog centralnega paritetnega tečaja, večja je možnost, da ostane tečaj ob zamenjavi tolarja v evro enak zdajšnjemu. Ker so dosedanja nihanja zelo majhna, je pričakovati, da bosta tečaja enaka ali se bo nebistveno razlikoval. Odločitev bo predvidoma sprejeta na srečanju finančnih ministrov EU, kije načrtovano za 11. julij 2006. Tečaj zamenjave ali fiksni menjalni tečaj je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom (tako npr. še vedno velja tečaj 1,95583 DEM za 1 UER, op.a). Kako boste valuti preračunali! Skladno z uredbo Sveta Evropske Unije je fiksni menjalni tečaj določen s šestimi nespremenljivimi mesti. Tečaji se pri preračunavanju ne bodo smeli krajšati ali zaokroževati. Kaj pa denarni zneski, ki jih bomo 'A' dobili ? Se ti lahko zaokrožijo? Da, ti se zaokrožijo, in sicer na dve decimalni mesti, kot pri matematiki. Če na primer 1.000 tolarjev preračunamo v evre po centralnem paritetnem tečaju 239,640 je 4,1729 €, kar zaokrožimo na 4,17 €. Kako pa jih bomo pravilno zaokrožili? Pravila zaokroževanja so enaka, ne glede na to, po katerem tečaju poteka preračunavanje cen. Denarni zneski v evrih se zaokrožujejo navzgor ali navzdol na najbližji stotin. Številke od 1 do vključno 4 na tretjem decimalnem mestu se zaokrožijo navzdol. Tako na primer 24,784 € postane 24,78 £ Številke od 6 do 9 na tretjem decimalnem mestu se zaokrožijo navzgor, zato na primer 24,787 € postane 24,79 €. In kaj, če je na tretjem decimalnem mestu število 5? Tudi v tem primeru se znesek zaokroži navzgor. Če je rezultat preračuna znesek, ki je točno na sredini, se le-ta zaokroži navzgor. Tako 24,785 € zaokrožimo na 24,79 €. Da se bo nadaljejevalo zagotavljajo Irena Vozelj in Banka Zasavje dd. Trbovlje KOLUMNA © ALEKSU POKEDNIK: KOMU SMRDI DENAR? Vsakdo bi rad imel kaj pod palcem, da bi lažje dočakal počitek v “domači zemlji mili, kjer vrtiček je obsut z belino peska”. Po drugi strani pa naj bi denar kvaril ljudi. Resnica je drugačna: “Ko imamo ljudje denar, se pokaže, kako smo pokvarjeni.” Pokvarjeni, če uporabim ta izraz za gnilobo naših zbeganih osebnosti, smo z denarjem ali brez njega, toda kdo v resnici smo, se pokaže šele takrat, ko imamo denar in moč. Svetle izjeme, čeprav bi si želeli, da s(m)o takšni ljudje v večini, izkoristijo denar za trdno zagotovitev lastnega preživetja in razvijanje svojih talentov, toda - in tuje razlika - poleg tega vlagajo v blagostanje svoje okolice. Ustanavljajo humanitarne ustanove, odpirajo nova delovna mesta, prispevajo denar za gibanja, ki si prizadevajo za človeku prijaznejšo naravo in družbo. To je dokaz, da so se naučili pristno ljubiti sebe. Kdor ljubi sebe, ker se zaveda, da je čudovito bitje, vredno vsega lepega in dobrega v življenju, ta bo ljubil in spoštoval tudi sočloveka. Bogataš s takšno osebnostjo se zaveda, kako pomembno je pomagati drugim ljudem. Ljubezen se namreč lahko oplaja samo tako, da dejavno ljubimo. Če ljubimo, prejemamo ljubezen nazaj, kar še ne pomeni, da bi se morali vsiljevati ljudem, ki našo pomoč zavračajo. Kdor našo pomoč zavrača, ga pustimo, da gre po svoji poti. Očitno še potrebuje izkušnje telesne, duševne in duhovne zavrženosti in bede, da bi premagal zanko sebičnosti, ki ga stiska za vrat. Številni spoznajo svoje mesto v svetu šele potem, ko jim življenje nastavi “nož na vrat”. Vsakdo ima svojo posebno vlogo v svetu. Sem smo se prišli učit, zato dobivamo bodice. Sami mislimo, da so bodice, v resnici pa so blagoslovi. Ko to enkrat dojamemo, smo se naučili lekcije. Kot po čudežu odpade del bremena, “ki naj bilo bi kazen božja”. Kdor govori o “božji kazni”, se ne zaveda, kako enkratna priložnost za osebno rast in razvoj so vsakdanje preizkušnje. Brez njih bi bili kot nežno stebelce iz rastlinjaka, presajeno v mrzlo jesensko zemljo. Ob prvi slani bi pozeblo. Tudi mi bi ob vsaki preizkušnji klecnili, če nas ne bi utrdile prejšnje izkušnje. Ljudje smo preveč neučakani. Ko prestanemo nekaj preizkušenj, menimo, da se je njihova pestra ponudba izčrpala. Vbijemo si v glavo, da smo popolni in je napočil čas, ko naj nam življenje že vendar neha “težiti”. Posledica tega je jeza nad vsem, kar nas ovira, zato želimo zunanje ovire odstraniti. To seveda ni mogoče, kajti glavne ovire so v nas samih. Zunanje ovire so le odsev notranjih. Dokler niso odpravljene notranje ovire, še tako goreče prizadevanje za odpravo zunanjih ovir ne more obroditi trajnih sadov. Odpravimo eno oviro, vendar se že pojavijo tri nove. Borimo se proti novim oviram kot don Kihot proti mlinom na veter. Želimo priti na zeleno vejo, toda manjka nam zavedanje, da si jo sproti žagamo. Tudi za ceno zdravja hočemo “hudiču rep spuliti”, ker hočemo ubežati slabim občutkom, ki jih v nas zbujajo nepremagane notranje ovire. V takšnem notranjem stanju si lahko prislužimo veliko bogastvo, ki pa nas ne more osrečiti, saj smo v sebi potrti in zagrenjeni. Sledijo razne omame, ki sijih z obiljem denarja lahko kupimo, a notranje sreče si ne moremo kupiti. To je razlog za “trpljenje duš ubogih”, ki se še naprej pehajo za bogastvom in utapljajo svojo bednost v mnogovrstnih zasvojenostih. Slednje so kot začasni ventili za sproščanje prenapetosti človeka brez osebnostnega ravnotežja, ki se s to strategijo dolgoročno še bolj pogreza v “močvirje pekla”. Ni torej denar tisti, ki kvari. Denar lahko zelo dobro obračamo za svojo srečo in srečo soljudi. Pogoj je, da smo srečni v sebi. Srečen v sebi je tisti, ki ljubi, ki pusti energiji, da teče. “Živi in pusti živeti,” je moto takšnih mojstrov življenja. Ne tarnajo, ker so se naučili, da to blokira ustvarjalnost, ne tiščijo glave v pesek, ker tako ni mogoče pogledati resnici v oči. Z življenjem se je treba soočiti, mu pokazati, da smo pripravljeni plačati ceno, ki je potrebna, da nam izplača, kar si zaslužimo. Kot božanska bitja si zaslužimo najboljše - ljubezen, spoštovanje in priznanje. V “drobnem tisku” pa piše, da do tega pridemo, če najprej sami izkazujemo ljubezen, spoštovanje in priznanje do sebe, soljudi in vsega živega. Živo pa je vse. Tudi navidez mrtva materija, recimo kamen, je živa. Vse je sestavljeno iz delcev, ki se nenehno gibljejo, čeprav se človeškim očem zdi, daje to vse prej kot resnica. Hvaležni moramo biti za vsak dih življenja. Bolj ko smo v tem uspešni, več hvaležnosti nam življenje vrača... CVETLIČNI TEDEN V HRASTNIKU Prvi teden v maju so Hrastničani kar dve prireditvi posvetili cvetju. Damjana Napret z Mamega je imela v poslovni dvorani 4.maja zanimivo predavanje o vzgoji cvetja. Številnim obiskovalcem je predstavila tudi precej novosti s tega področja. Obnašanje novih vrst rož preizkuša sama v svoji zgledno urejeni vrtnariji na Marnem. Damjana Napret z Mamega »Zadnje čase,« pravi, »se ljudje vse bolj zanimajo za rumeno barvo rož, ker so opazne že na daleč.. .Modna barva pa je bela.« V soboto, 6.maja 2006, pa je bil na parkirišču pred rudnikom cvetlični sejem, ki so ga obiskali tudi konjeniki z vozom. Tega dne so posadili tudi lipo, kar je letos vsem priporočala TZS. »Vsem obiskovalcem pa smo podarili morski šopek z dišavnicami - lovorovim listom in rožmarinom,« je dejala Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik. Besedilo: Fanči Moljk Slike: F. M. in Vinko Žagar, Foto klub Hrastnik V Galeriji KC Delavski dom Trbovlje seje v preteklih majskih dneh svojo tretjo samostojno razstavo predstavila Marjeta Klemen Maurovič. V Hrastniku rojena sredi druge svetovne vojne, je svoje nagnjenje do likovnega izražanja udejanjala na osnovi permanentnega izobraževanja v šolah slovenskih akademskih likovnikov. Sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in razvajala likovne sladokusce. MaH AKCIJA 15. maj je mednarodni dan družin- vseh družin: majhnih in velikih, enostarševskih ali kako drugačnih, predvsem pa družin v katerih rastejo otroci. Družina je tista - najmanjša celica družbe, ki pomeni prostor, kjer nam bi moralo biti lepo, še posebno otrokom, kjer naj bi člani družine nudili drug drugemu razumevanje, zaupanje, spoštovanje in vse tisto, kar naj bi bilo temelj dobrih medsebojnih odnosov. Iz take družine bo tudi zrasel otrok, ki bo dovolj samozavesten in se bo znal boriti in premagovati pasti sodobne družbe pri odraščanju in pozneje v odraslem, samostojnem življenju, ki si bo znal ustvariti sebi in svojim otrokom dobro družino. Pri DPM Trbovlje delajo z otroci in za otroke, zato bi radi vzpodbudili starše, da bi prisluhnili strokovnjakom, ki opozarjajo na napake, ki jih starši delamo velikokrat nevede. Nekajkrat na leto pa bi radi vse člane družine skupaj, povabili k njihovim dejavnostim. V tednu od 15. do 20. maja Zveza družin pri ZPMS in DPM so po vsej Sloveniji vabili na različne oglede in prireditve pod geslom: ZA DRUŽINE BREZPLAČNO Vsi delavci in sodelavci DPM Trbovlje so želeli družinam organizirati prijeten teden v druženju z najbližjimi. Ruski pregovor pravi: OTROK JE KOT TESTO; KAKOR GA ZAMESIŠ, TAKO ZRASTE! V petek, 12. 5. 2006 ob 18. uri je bilo v prostorih Mladinskega centra na Rudarski cesti 6 v Trbovljah tudi 28. srečanje Kluba vzgojiteljev, kjer so analizirali dejavnosti med prvomajskimi počitnicami, predstavili zbirko delavnic, iger, kvizov ... ki so na društvu, pregledali osnutek internetne strani DPM in se pričeli pripravljati na prireditev Pozdrav poletju. Za DPM: Predsednica kluba staršev Ana Zupančič OKOLI IN OKOLI Pred tremi leti je član našega društva in ljubitelj pohodništva gospod Brane Vrečar prišel na idejo, da lepe sprehajalne poti okrog in okrog Trbovelj poveže ter označi kot »Panoramsko pot« , ki bi jo lahko ponudili večjemu številu ljubiteljev narave in pohodništva. Misel je v tem času dobivala materialno podobo in nastajala je pot, ki je dolga cca 20 km oziroma zahteva 4-5 ur hoda. Trboveljski ljubiteljski pohodniki in člani Turističnega društva so seje lotili po odsekih, v časovnem razmaku približno 2 uri hoje. Tudi ideja, da bi organizirali pohod po celotni dolžini trase oziroma poti za vztrajne pohodnike, se v letošnjem letu materializira. V Turističnem društvu so se odločili, da letos organizirajo »PRVI-TRADICIONALNI POHOD«. Posvečen bo trboveljskemu občinskemu prazniku 1. juniju. Načrtujejo, da bo pohod organiziran vsako leto zadnjo nedeljo v mesecu maju. Leto je to 28. maj 2006. Zbirališče pohodnikov bo pred muzejem ob 8. uri. Pot pohodnike vodi tako, da se v primeru ‘zdaj pa ne zmorem več’, vsakdo lahko vrne v dolino, saj je to možno z najmanj 10 križišč. Torej je pot premagljiva za vse generacije. Z vso pravico lahko trdijo, da je prijazna človeku - prav vsakemu. Med potjo sta predvideni dve prijazni počivališči, kjer si bo mogoče odpočiti in okrepčati. Na ta pohod posebej vabijo atlete, gorske tekače, planince in kolesarje ter najmlajše šolarje in srednješolce, seveda pa so najbolj prijazno vabljeni vsi ‘navadni zemljani - trboveljski in sosedski prebivalci Zasavske doline, ki v tekmi s časom ne utegnejo videti, kaj šele uživati lepote zasavskega dela sveta med gorskimi vrhovi in med zakajeno dolino - nekje vmes jih čakajo lepote, ob katerih se lahko samo še vščipne, da ugotovi ali je še zemeljan, ali mu mogoče že krilca rastejo ob rajskih zvokih glasov prebivalcev gozda. Z udeležbo na pohodu praznovanje občinskega praznika dobilo nove, drugačne razsežnosti. Pohod bo organiziran in strokovno voden. MaH XA ZAGORSKI TRŽNICI JE KILO HALONČKASTO Sobota je že tako in tako dan, ko vse hiti proti tržnicam, pa najsi bo to v Hrastniku, Litiji, Trbovljah, Zagorju,... Razigrani majski vetrič seje v soboto poigraval s pisanimi baloni, ki so jih ob tednu Rdečega križa delili člani te organizacije s pomočjo Šklabovcev, učencev OŠ Ivana Skvarče in Društva za boj proti raku. Mimoidoči so dobili različne zloženke in odgovore na vprašanja o zdravju in preventivi, ki so jih lahko zastavili »terencem«. Mari in Vilma sta poskrbeli, daje vse potekalo tako kot je treba. Zagorska organizacija RK, ima redne krvodajalske akcije o katerih smo že pisali in organizira vsakoletno letovanje otrok na Debelem rtiču. Za vesele in poskočne zvoke pa je poskrbel nadobudni Zagorski kvintet. Stike in besedilo: St.R. DRUŠTVENO H--------- NARCISE PRIVABILE CLANE Pl) DOL NA G01MEN.ISK0) V mesecu narcis privablja Golica na Gorenjskem številne slovenske planince in pohodnike. V soboto, IS.maja 2006, je zavzelo to veličastno planino tudi trideset dolskih planincev. » S tem prijetnim izletom smo več ali manj končali pomladanski program,« je povedal Toni Paulič, predsednik PD Dol. »Mlajši so bili v soboto, 6.maja na Jančah, kjer je bilo srečanje mladih zasavskih planincev, zadnji izlet pa bodo imeli to nedeljo, 21.maja, na Cerkniško jezero...« Slike in besedilo: FančiMoljk DOLSKI SLAVČKI SO ZVKGOLELI Slavčki so navijaška skupina dvajsetih članov, ki skozi vso sezono predano spremljajo tekme RK Dol TKI Hrastnik. Obstajajo že vrsto let pod različnimi imeni. »Zdajšnja skupina Slavčkov pa se je formirala lansko leto, » je povedal Marko Jerič, ki skrbi za stike s sponzorji. V soboto, 6.maja 2006, so se zbrali v dolskem kotu na kmetiji Stopnikar, kjer so priredili s svojimi sponzorji piknik. »Brez sponzorjev ne gre...,»je nadaljeval Rok Petrič, vodja skupine. «Lani smo jih imeli šest, letos že osemnajst... Veseli smo, da so si vzeli čas in z nami preživeli prijetno popoldne.« Besedilo in slike: Fanči Moljk DRUŠTVENO ©> j • • • Kadar predava v Knjižnici Antona Sovreta kdo iz Zasavja, se čuti skoraj praznično vzdušje... Lepo je videti, da imamo tudi med Zasavci pustolovske duše. Ena takih je prav gotovo Rok Zupančič iz Hrastnika, študent Fakultete za družbene vede, ki je v četrtek, S.maja 2006, predstavil številnim obiskovalcem Brazilijo, največjo južnoameriško državo. Rok je prikazal obe medalji tamkajšnjega življenja. V pettedenskem potovanju je obiskal tudi barakarska naselja, t.i. favele, kjer se je od blizu spoznal z življenjem kriminala in drog. Na vprašanje, kaj gaje najbolj prevzelo, pa je odgovoril: »Videl sem že kar nekaj svetovnih metropol in drugih čudovitih krajev, vendar sem prepričan, da Ria de Janeira ne bom nikoli pozabil. Prebivalci tega mesta, ki jih je kar dvanajst milijonov, živijo za plažo, sonce, zabavo, navdihujejo obiskovalce, da se ponovno vračajo, kar verjetno potrjuje njihov rek t deus e brasiliero -bog je Brazilec...« Rok Zupančič bo še gotovo kdaj gost hrastniške knjižnice, saj je prepotoval že lep kos sveta in ima še veliko povedati. Sliki: F.M. in Rok Zupančič Besedilo: Fanči Moljk EVROPA V ŠOLI »Podoba te države, ki jo prikazujejo na televiziji, je izkrivljena,« je dejal. »Rajske peščene plaže, ritmi sambe,... ne pokažejo pa katastrofalnih socialnih razmer, ki od znotraj razjedajo Brazilce...« Zaključna prireditev natečaja Evropa v šoli na državnem nivoju je bila v torek, 9.maja 2006 v Mariboru, v Slovenskem narodnem gledališču, kamor se je pripeljalo tudi 22 udeležencev natečaja iz Trbovelj, Litije, Hrastnika in Zagorja. »Otroci so ustvaijali na temo Sodelovanje v Evropi različnosti z likovnimi, literarnimi in fotografskimi prispevki,« je povedala Lilijana Oplotnik, ki je na KRC-u Hrastnik povezovala Zasavje.«Na državnem nivoju je dobila v skupini od l.do 4.razreda tretjo nagrado Dijana Hisenaj z OŠ Toneta Okrogaija iz Zagorja z mentorico Magdo Tomažič za sestavek Moja življenjska zgodba. Za nagrado bo preživela pet aktivnih dni v enem izmed centrov šolskih in ob šolskih dejavnosti...« Besedilo: Fanči Moljk Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja pslanitfi DU trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net dat! fvr i NAJBOLJ GLEDANA iLOKALNA TELEVIZIJA! V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O INTERVJU Stanislava Radunovič in njeni četrtošolci na nepozabnem obisku pri Ivanu STEBANU: UMETNIK IZPOD CEMŠENIŠKE PLANINE Ko človek ustvarja - on sanja, a roke njegove, kot ptice v letu....njegove sanje spreminjajo v resničnost... Bilo je lepo sončno majsko jutro, ko je Ivan Steban iz Jesenovega odprl vrata svoje počitniške hišice v pričakovanju učencev 4.razreda OŠ Ivana Skvarče, PŠ Čemšenik, ki so pohiteli preko zelenih travnikov in mimo temačnih gozdov zanimivem srečanju naproti. Napotili so se na obisk k Ivanu, narodnem umetniku in ustvarjalcu, ki navdih za svojo ustvarjalnost išče in najde v prelepi čemšeniški naravi. Še posebno ga zanima vse, kar je v kakršnikoli povezavi z Valvasorjem in njegovim Gamberkom. Že ko so se učenci približali njegovi ljubki počitniški hiški, so opazili prvo posebnost- na njej sta dva grba:Valvasorjev in Ravbarjev. To pa še ni vse! Ivan ima celo del vodovodne cevi, kije pripadala še Gamberku v Valvasorjevih časih. Predpostavlja se, daje bil grad povezan s toplicami. Ker vemo, kakšen raziskovalec je bil Valvasor v tistih časih, je začudenost odveč. Poleg drugih starin in zanimivosti se tu nahaja tudi grajski stol, kije najverjetneje tudi pripadal gamberški gospodi. V delavnici smo občudovali ročno spretnost mojstra in njegove izdelke, ki so predvsem sakralne narave: Jezus na križu, jaslice, svetniki.. .potem pa razni spominki, živalske figurice, slike na opeki, izdelki iz mavca...Njegove mojstrovine so izrezljane iz lesa (lipa, hrast, javor), ali pa so izdelane iz gline. TEMATSKA + Mlade glavice so z zanimanjem sledile zanimivi Ivanovi razlagi in radovedno zastavljale številna vprašanja. Nepotrpežljivi kot so, kar niso mogli verjeti koliko časa je potrebno za samo pripravljanje potrebnega materiala, da o izdelavi končnega izdelka sploh ne govorimo. Izvedeli so kako dolgo se mora les sušiti pred obdelavo in kako se posamezne vrste lesa obnašajo ko se roke ustvarjalcev pričnejo ukvarjati z njimi. Največkrat ustvarja po naročilu, pa tudi za svojo dušo. Različno orodje, brez katerega ne bi mogel ustvarjati nabavlja v tujini. Čemšenčani ga poznajo kot restavratorja kapelic in po čudovitih unikatnih jaslicah, ki so leto za letom za božične praznike krasile cerkev sv. Primoža. Restavriranje je tudi nekaj kjer je naš mojster dokazal svojo umetelnost. Kar nekaj mesecev je posvetil zagorski cerkvi, kjer so freske pod njegovo roko zasijale novim sijajem. Zanimiveje bilo njegovo pripovedovanje o postavljanju križa na Hrastelovi skali (sv. Urh). Ste se že kdaj vprašali kako je prispel tja? Mesto je visoko in težko dostopno. Kako tam spraviti križ? Zaradi vetra in nihanja ga niso mogli dostaviti s helikopterjem, zato je bilo potrebno zgrabiti za samokolnico, spraviti beton na vrh in se lotiti zadeve na ta način. Zdaj križ lahko občudujete že od daleč. Pot vas bo sigurno nekoč pripeljala v Čemšenik, okolje prijaznega turizma, dobrih ljudi in prečudovite narave. Pojdite v Jesenovo, obiščite Ivana, ki vam bo kljub časovni stiski z veseljem pokazal » svojih rok delo«. Slike in besedilo:St.R. 20» PODJETNIŠKA SESTAVINE POSLOVNEGA NAČRTA Poslovni načrt je nepogrešljiv pripomoček vsakega podjetnika. V fazi ustanavljanja podjetja opozori na vse ključne momente ter nudi teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Navodil v zvezi z zgradbo poslovnega načrta je veliko, so si pa bolj ali manj podobne. Poglejmo, katere so ključne sestavine poslovnega načrta. POVZETEK NAČRTA V tem poglavju je zgoščen pregled celotnega poslovnega načrta. OPIS PODJETJA Pomembno je, da pokažete dobro razumevanje posla, v katerega vstopate. Razpravljati morate o vašem poslovnem konceptu in razlogih, zakaj menite, da bo uspešen. OPIS PROIZVODA ALI STORITVE V tem poglavju razmislite o vašem izdelku ali storitvi. Naj bo poglavje odraz vaše sposobnosti razumevanja in zadovoljevanja pričakovanj vaših strank. ANALIZA PANOGE To poglavje vam pomaga razumeti okolje v panogi, v katero nameravate vstopiti. Z njim lahko identificirate pomembne spremembe, ki se bodo najverjetneje zgodile na trgu. ANALIZA KONKURENTOV Da bi lahko bili uspešni v vašem poslu, morate dobro poznati svoje konkurente. Koristno je proučiti, kako in zakaj so dosegli uspeh. Prav tako morate poznati razloge za njihov neuspeh, da bi se izognili istim napakam. SWOT ANALIZA V tem poglavju temeljito proučite notranje prednosti in slabosti vašega posla ter identificirajte zunanje priložnosti in potencialne nevarnosti. NAČRT TRŽENJA IN PRODAJE Nič vam ne pomaga, če imate najboljši izdelek na svetu, če ga ne morete prodati. V tem poglavju se osredotočite na potencialne kupce in preverite, če lahko vaši izdelki zadovoljijo njihove potrebe. NAČRT PROIZVODNJE V tem poglavju podrobno preglejte proizvodne operacije, da bi ugotovili, če lahko poslujete učinkovito in uspešno. Pozornost namenite vašemu timu in razvoju strategije za dober in učinkovit management. NAČRT ČLOVEŠKIH VIROV Ljudje so največji vir vsakega podjetja. V tem poglavju boste pozornost namenili zaposlenim, njihovim potrebam po izobraževanju in skrbi za njihovo zdravje in varnost, profesionalni razvoj, zadovoljstvo pri delu in nagrajevanje. FINANČNI NAČRT Poslujemo zaradi denarja. Managerski računi so zelo močna orodja in zato jih ne smemo zanemariti. Uspešni poslovneži razumejo, kako denar deluje. IZBRANE MOŽNOSTI IN KRITIČNI UKREPI Na osnovi izvedene analize vašega posla lahko oblikujete seznam za vas odprtih logičnih možnosti. Ko ste prepoznali možnosti, lahko poiščete kritične ukrepe, ki morajo biti izvedeni v skladu z izbranimi možnostmi. TERMINSKI NAČRT To je seznam vseh kritičnih ukrepov, omenjenih v poslovnem načrtu. Z dosledno izvedbo ukrepov v skladu s terminskim načrtom bo podjetje postalo bolj konkurenčno. Zapomnite si, da poslovno načrtovanje vključuje proces razmišljanja. Vsako poglavje v poslovnem načrtu je neposredno povezano z drugimi. Ne moremo govoriti o tržnih strategijah, brez da bi upoštevali njihov vpliv na človeške vire ter na proizvodne in finančne zahteve. Vsaka odločitev, ki jo sprejmete na enem področju vašega poslovanja, bo imela neposreden vpliv tudi na ostala. Vir: Priročnik »Kako pripraviti poslovni načrt?«, R. M. Cassar, prevod A. Horžen, 2004 IM. (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦♦♦ »J ELEKTROPROM 4.O.I. Loke 11 MII KISOVEC Lei.: Oi S617 ISO ta: 01 St n m wvrw.clcktroprom.si 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje V soboto, 6. maja 2006 bo Banka Zasavje začela s temeljito prenovo poslovalnice v Hrastniku, v kateri se opravlja poslovanje z občani. Temeljni cilj prenove je ustvariti pogoje za učinkovito organizacijo dela, ki bo ustrezala potrebam in zahtevam strank in hkrati upoštevala trende sodobnega bančnega poslovanja. Bankaje namreč kupila tudi prostore, ki mejijo na sedanjo poslovalnico na Trgu Franca Kozarja 7a. Po preureditvi bo v novih prostorih namenjen del tudi za pravne osebe, društva in samostojne podjetnike, katerih poslovanje se sedaj odvija v agenciji Ojstro, ki se nahaja v bližini glavne hrastniške poslovalnice. Kljub prenovi so se v banki potrudili, da bi bančno poslovanje za komitente potekalo čimbolj nemoteno. V ta namen bodo poslovanje za občane prestavili v agencijo Ojstro, ki bo v tem času odprla svoja vrata od ponedeljka do petka od 8 do 18 ure, v soboto pa od 8 do 11 ure. Prav tako bo v istih prostorih kot doslej (in v enakem času) potekal plačilni promet za pravne osebe. Ker v hrastniški poslovalnici posluje tudi precej občanov z Dola, bodo v času prenove okrepili bančne vrste v agenciji Dol in skladno temu - od ponedeljka do petka - podaljšali delovni čas od 8 do 18 ure. Prenova bo trajala skoraj dva meseca in bo predvidoma končana do 30. junija 2006. MaH I Letošnja zima, ko so zmrzovale vode, ni bila naklonjena našim kajakašem... V prvem majskem tednu pa so že odločno zaveslali novim podvigom naproti. Tako so se 6. in 7.maja na Soči v Trnovem začele izbirne tekme za kajakaško reprezentanco v slalomu na divjih vodah. Obenem je bila to tudi tekma za Hit Challange 2006, katerega sestavljajo tri tekme in imajo tudi denarni nagradni sklad 8.000 eur, ki se razdeli devetim tekmovalcem in tekmovalkam. Po pričakovanjih je našemu Petru Kauzeiju tudi letos uspelo priti v državno reprezentanco, in sicer že po dveh tekmah. Nekaj rezultatov s tekme k-1 slalom - prva izbirna tekma za slovensko reprezentanco in Hit Challange : 1. Mateo Pontarollo, ita - 211,93 2. Danielle Molmenti, ita-212,10 3. Peter Kauzer, slo - 212,16 4. Dejan Kralj, slo -215,77 Druga izbirna tekma za slovensko reprezentanco in Hit challange: 1. Peter Kauzer, slo-212,99 2. Danielle Molmenti, ita - 213,45 — I 3. Neil Carffrey, irl - 213,84 4. Dejan Kralj, slo - 214,77 In kakšni so končni rezultati po tekmah 13. in 14.maja v Tacnu? Izbrana vrsta bo imela novo podobo. Med izbrance sta se uvrstila še debitanta - kajakaš Jure Meglič in kanuist Marko Mihelič in zaokrožila reprezentanco, ki bo odpotovala že v nedeljo na prvi ples svetovne elite v Atenah . Svetovnemu pokalu v Grčiji sledijo še tekme v Nemčiji in Španiji, v začetku avgusta pa svetovno prvenstvo v Pragi.O vseh tekmah bomo seveda poročali in navijali za naše. Foto Marico Albreht »Na obeh tekmah - tako v Trnovem kot v Tacnu, sta bili tudi izbirni tekmi mlajših članov do 23.1et,« je dejal trener hrastniških junakov Peter Kauzer st. »Peter je že uvrščen, veliko možnosti pa ima tudi naš Januš Peterlin, kije trenutno tretji. 25.junija bo zadnja izbirna tekma...«je še dodal Peter Kauzer st. Besedilo: Fanči Moljk + SMOKX m KiRE XA XJIVI ALI 6. MA.I 2006 V ZXAMEXJIJ OGROMXO ZABAVE, ZAXIMIVOSTI TEK SLADKANJA Prvo soboto v mesecu maju, smo dijaki 3.b oddelka Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje v dopoldanskih urah pripravili pestro dogajanje v starih rudarskih stanovanjih na Njivi v Trbovljah v sodelovanju z vsemi, ki so imeli dobre ideje in dober spomin in voljo. ŠMORN IN IGRE NA NJIVI smo poimenovali to »po-učno dopoldne«. Pri uri slovenskega jezika smo obravnavali književnost med obema vojnama in sicer od leta 1918 do 1941. Eno leto po gospodarski krizi se je razvila literarna smer, socialni realizem, in ideja je ‘padla’ iz naših glav: uprizoritev takratnega življenja v rudarskih kolonijah. Zavedali smo se, da je bil vojni čas zelo težak. Še posebej za malega človeka. Da bi to kar najbolje prikazali, smo uprizorili igro Po štrajku. Za informacijo naj bo podatek, daje takrat najboljši rudar-kopač na mesec zaslužil 700 dinarjev, lastnik rudnika pa kar 25.000 do 30.000 dinarjev. Seveda je v rudarskih kolonijah, zaradi pomakanja denarja, največkrat zadišalo po krumpantoču, šmomu, genedermaršu... Ker smo tudi mi pridno zbirali stare ‘rudarske’ recepte, smo se odločili da cenjene naključne in namenske obiskovalce posladkamo s šmomom. V starem rudarskem stanovanju seje pekel še na čisto pravem, starem štedilniku, ter s svojim sladkim, zavajajočim vonjem privabljal gledalce. Spomnili smo se tudi na Avgusta Šuligoja, kije leta 1927 prišel v Trbovlje kot učitelj, tu pa je med otroci odkril izredno glasbeno nadarjenost. Tako so se v najtežjih dneh trboveljskega rudarjenja rodili Trboveljski slavčki. S svojim enkratnim zborovskim petjem so se dokazali tudi v tujini: Češki, Avstriji in Bolgariji. REKLAMA © Da bi gledalce spomnili tudi na prijetne družinske dogodivščine, smo uprizorili štrajt in šranganje. V kolonijah so se največkrat kregale ženske( tako pravijo) zaradi vrstnega reda v skupnih prostorih, kot so pralnica, Štirna, krušna peč... irizorili štrajt zaradi sosedinih lepših cot in smeha s alcev ni manjkalo. Po šranganju (zapora za ženina do neveste) pa smo uprizorili kar celo svatbo. Naše pričakovanja so se vsekakor uresničila: združili smo koristno z dobrim! V pripravah smo zelo uživali ter vam že v naprej sporočamo, da bo kaj podobnega kar kmalu spet na vrsti za užitek nas vseh. Pa srečno! Ravnatelj Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje Marjan Kozjek se, kljub temu, da ni prišel do šmorna, veselo smeji - pri takih dijakih se pač Besedilo:Anja Zdovc Slike: Jure Gašperut +■ JOŽE IMltACHIM V HRASIMŠKI GALERIJI Jože Barachini, slikar realist iz Radeč, je bil rojen na Dolu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Tako je še s posebnim veseljem uredil tokratno razstavo v prostorih hrastniške galerije, kjer se je v sredo, lO.maja 2006, zbralo lepo število njegovih prijateljev in znancev. »Presenetili ste me, «je dejal, »saj vidim, da ste prišli prijatelji vse od Celja pa do Litije...« Slikar-realist Jože Barachini v Hrastniku Najprej je Jožeta Barachinija predstavila Lilijana Oplotnik, kije opisala tudi njegovo življenjsko pot. Kot štipendist seje najprej zaposlil v steklarni, kasneje pa je delal tudi na področju prevzgoje in izobraževanja, v strojništvu, lesarstvu, gradbeništvu in orodjarstvu, kjer seje izkazal tudi kot inovator. Z oljnim slikarstvom se intenzivneje ukvarja od leta 1989. Bil je član društva Samorastnikov v Ljubljani, zdaj pa je član ljubiteljev slikanja v Celju, kjer seje tudi izobraževal. Sodeloval je že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah po Sloveniji, njegovi najljubši motivi pa so iz narave, čeprav se uspešno loteva tudi portretov in drugih motivov. Otvoritev je popestrila s petjem vokalna skupina Plavica, na kitaro pa je ob spremljavi svojega učitelja Iztoka Graheka igral avtorjev vnuk Robert. Razstava je prodajna, odprta pa bo do 24.maja 2006 vsak dan od 18. do 20.ure. Mlin na reki Slike in besedilo: Fanči Moljk MLADOSTNIŠKA @ USPEHI SKUPINE BIT NA IM». V soboto, 6., in v nedeljo, 7. maja, se je v Murski Soboti v dvorani I. osnovne šole odvijalo letošnje državno prvenstvo v show plesih: v disco danceu, hiphopu, break danceu in electric boogieju, katerega so se udeležili tudi plesalci iz Kulturno umetniškega društva B-Boy. Na to državno prvenstvo je bilo prijavljenih kar 700 tekmovalcev. Prvi dan torej v soboto so najprej s svojimi nastopi opravili mladinci. V kategoriji Break Dance solo mladinci je član KUD B-BOY Cančer Jernej osvojil 9 mesto. V nedeljo zjutraj so se v Mursko Soboto pripeljali tudi ostali člani KUB B-BOY. Za prvi uspeh je poskrbel najmlajši plesalec KUDa B-BOY Klemen Cančer ki je popolnima zasenčil vso konkurenco in že drugič v svoji karieri postal državni prvak v kategoriji Break Dance solo pionirji. Se predno se je veselje poleglo se je že začela disciplina Break Dance solo člani kjer je KUD B-BOY zastopal N. Gutič ( b. boy NAKI ).V res hudi konkurenci je zasedel vse pohvale vredno 2. mesto. Toda to še ni bilo vse, BiTovci (pod tem imenom so znani v plesnih krogih) so s seboj pripeljali tudi skupino Mini BiT ki je tekmovala v kategoriji Break Dance male skupine - pionirji. Pod taktirko njihovega trenerja in koreografa Alena Vetrška so se s predstavitveno točko uvrstili v samo finale.. Svoj prvi nastop so kronali z 2. mestom v državi. Tudi v disciplini Electric Boogie solo člani so BiTovci imeli svojega predstavnika. Sašo Macerl je zasedel 5. mesto. Med odmorom so BiTovci kar naenkrat izginili iz dvorane in med tekmovalci drugih plesnih šol je krožilo vprašanje: le kaj nam zopet pripravljajo, verjetno zopet nekaj posebnega enkratnega kot je v njihovi navadi. In tako je tudi bilo. Kot zadnji med skupinami so se nam predstavili BiTovci s plesno točko poimenovano »nedeljsko kosilo«. Že ob prihodu na plesni podijum je skupina doživela burni aplavz ter navdušenje s strani publike kot tudi s strani ostalih plesalcev. To navdušenje seje stopnjevalo z vsako sekundo njihovega nastopa. Seveda so se uvrstili direktno v finale, kjer so potem zasedli drugo mesto. S tem uspehom pa so si priplesali tudi vstopnico za evropsko kot tudi svetovno prvenstva, ki se jih bodo udeležili, če bodo seveda zbrali denar. Pa še nekaj!! BiTovci pripravljajo ob občinskem prazniku v soboto 10.06.2006 v mestnem parku v Trbovljah mega plesni spektakl ki so ga poimenovali 1. Break Dance BiTka Trbovlje. Zbrali se bodo vsi najboljši plesalci break dacea iz Slovenije kot tudi iz Evrope. Predstavili pa bodo tudi vse svoje dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. S tem prispevkom pa se obračajo tudi na potencialne sponzorje ki so jim pripravljeni pomagati, saj več ko bo denarja večja imena evropskega plesa lahko povabijo. Iskreno upam pa, da se bodo našla podjetja kot tudi posamezniki, ki jim bodo pomagali priti na svetovno prvenstvo, kjer bodo predstavili našo Zasavsko regijo, ki jo na žalost vse bolj in bolj vsi pozabljajo. Lep pozdrav in upam da bom lahko napisal tudi prispevek s svetovnega prvenstva. Minime © MLADOSTNIŠKA — i----------------- SREČANJA otroških IN MLADINSKIH PEVSKIH /KOKOV V LOGATCU Otroci, čujte, čujte: »tintin, tintin.« Od kod je to zvonenje? Mar zvonček je iz lin? S temi besedami se je zaslišala otroška in mladinska pesem v Logatcu, kjer so se zbrali izbrani pevci in pevke na medobmočnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov osrednje Slovenije. Prireditev je potekala 11. 05. 2006, v Narodnem domu v Logatcu. V dopoldanskih urah so nastopali najboljši otroški zbori osrednje Slovenije, v popoldanskih urah pa so se predstavili mladinski zbori, ki so se na medobmočno revijo prav tako uvrstili po predhodnem nastopu na občinskih revijah. Iz občine Zagorje so se na omenjeni reviji predstavili štirje zbori in sicer: -OPZ Cicido GS Zagorje, pod vodstvom zborovodkinje Mojce Zupan, -OPZ OŠ Ivana Skvarče - Zagorje, PŠ Čemšenik, pod vodstvom zborovodkinje Irene Hudi, -MPZ Juventus GŠ Zagorje, pod vodstvom Francija Stebana in -DMPZ Vesna, pod vodstvom Riharda Majcna. Tudi Trboveljčani so poslali svojega predstavnika in to OPZ PŠ Alojza Hohkrauta. (na sliki) Petje je strokovno spremljala gospa Majda Hauptman. Prireditev je bila dobro organizirana, pevke in pevci pa so se tudi potrudili po svojih najboljših močeh in v en glas zapeli kakor zvonček iz lin, ki se sliši »TINTIN, TINTIN« Besedilo:Irena Hudi DAN ŠOLE OSNOVNE ŠOLE TRROVLJE Sončno popoldne je bilo seveda naročeno za vse šolarje in njihove starše, ki ‘pot potijo’ v Osnovni šoli Trbovlje in njeni PŠ Alojz Hohkraut na Vodah v Trbovljah. Na šolskem igrišču so se zbrali, da svojim domačim in mimoidočim pokažejo, kaj znajo in verjemite, daje tega zelo veliko.. .Mladi pevci so bolj angažirani kot Anžej Dežan. Komaj so pripeli iz Logatca, že so morali prepevati svojim domačim ob spremljavi harmonike, kitare in še marsičesa, kar gre v ušesa... Uvod v pester in uspešen vikend trboveljskih karateistov seje začel že v petek, ko so kot eni izmed redkih povabljenih nastopili ob dnevu šole, v telovadnici osnovne šole Trbovlje. Najmlajši, ki trenirajo v nadaljevalni skupini, so prikazali nekaj osnovnih karate tehnik ter prvo šolsko kato, Hean šodan. Publiko sta ogrela najboljša slovenska karateista v kategoriji dečkov za leto 2005, Timi UMEK in Žiga ROZINA KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Maj je mesec mladosti, zlasti tiste v srcu. Kot je prebujena narava, je prebujeno ljubeče srce. Sprejema življenje, ki se steka vanj. Lahkotno dovzetno je za vse spodbude k preseganju površne mlačnosti, ki zatira človekovo notranje stremljenje. Vsi smo več, kot si mnogokrat mislimo, dragocenejši, kot večino časa domnevamo. Imamo krila, da se dvignemo nad laži o sebi, ki nam zastirajo pogled na soljudi. V sebi nosimo večni maj, zato ga odkrivajmo vedno znova. Za dežjem posije sonce, za zimskim mrazom pride topel pomladni vetrič, trenutek sreče odtehta številne vsakdanje napore. Žalost se prekali v veselje za nove dni upanja v svetlobo. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) POBEGLI VETER ROŽNI VENEC Vso dolgo zimo Rožni venec se je, revež, simbol je moči, ves betežen, bolan, pri vsaki molitvi potikal okrog vogalov, ga mati stokal, kašljal, ihtel, v rokah drži. prosil za miloščino od vrat do vrat. Na steni nad posteljo Včeraj jo je, dokončno, pod podobo visi, podurhal drugam, najbrž na južno stran, v obliki srca da se s toplimi je razpet, vetrovi pobrati. na dnu srebrni križec Tudi mene bolijo se svet’. naši pusti, prazni, zatohli domovi, Preden utrujena zato še sam pohitim v posteljo gre, za njim, rožni venec tam se vzame v roke. z božanskim soncem nališpam. To navada Vrneva se njena je, čez čas, oba, da potem, in raztrosiva med ljudi ko vsi že spe, nasmejano pomlad. z molitvijo Vlado Garantini zahvali se za dan, “Če si gospodar da se svojega uma, si gospodar v jutru prebudimo zdravi v nov dan. svojega sveta. (Bill Provost) Andrej Režun BREZ LAŽI Tih je svet, mimo je, gledam cvet, brez metuljev je. Na polju rož večni, v Vesolju Marsovcev več ni. Otroci igrajo se, a se ne smeje, jaz še čakam te, a ti zame vseeno je. Kakšen naj bo svet, osamljen in zaklet? Moj pa ves je svet čisto brez laži, ker te ni. Temno je nebo, a nevihte ne bo, piha veter kmt, moj obraz bo zasut. Gozd prazen bo, drevesa ne cveto, živahni, bojijo se, vse skriva se. Zemlja šene vrti, Luna temna je, ptice ne selijo se, ker tu le zima je. Kakšen naj bo svet, osamljen in zaklet? Moj pa ves je svet čisto brez laži, ker te ni. Sara Bavdek Novembra 2003 je bolj za šalo kot zares padla ideja, da v Čolniščah nastane ansambel. Jure Raspotnik (bas kitara) in njegov bratranec Franci Ocepek (ritem kitara) iz Colnišč sta pritegnila k sodelovanju še Primoža Martinčiča (harmonika) iz Šklendrovca. Začela se je zgodba resnih vsakotedenskih treningov, kajti zares so vzeli rek, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Hkrati z njihovim znanjem in širjenjem repertoarja je rasla tudi kakovost glasbil in opreme. Sprva so imeli samo doma narejeni ojačevalec za kitari, kasneje so z izkupičkom od enega ‘špila’ kupili mešalno mizo, nazadnje so prišli na vrsto zvočniki. Menjavo opreme, ki so jo prerasli, nazorno kaže dejstvo, daje Raspotnik v času delovanja ansambla že dvakrat zamenjal kitaro. Prvi resni nastop. Z leve stojijo Franci Ocepek, Jure Raspotnik in Primož Martinčič Začeli so z igranjem enostavnih skladb. Najprej so obvladali Sankaško polko in nekaj komadov legendarnega Franca Koširja. Pri prvih korakih so si pomagali z izkušnjami poznanih glasbenika in pevca. Ključno za njihovo stanovitnost na začeti poti je bilo njihovo medsebojno ujemanje. Prvi, poskusni nastop so imeli na praznovanju rojstnega dne Martinčičeve sestre, ko so bili še brez mikrofonov. Tudi naslednja vabila so bila povezana z igranjem in petjem ob raznih jubilejih. Velika preizkušnja za ansambel je bil odhod harmonikarja Martinčiča septembra lani. Zaradi številnih drugih obveznosti, zlasti na športnem področju (Martinčič je prvi vratar državnih prvakov v malem nogometu, zagorskega GIP Betona MTO, op. p.), mu je pričelo zmanjkovati časa za ansambel, zato se je s kolegoma sporazumno razšel. Čolniški duo ni vrgel puške v koruzo, ampak pričel iskati novega harmonikarja. Že novembra se jima je pridružil Miha Ševerkar iz Kisovca, s katerim sta se kitarista odlično ujela, zato je bil trio kmalu na poti k novim uspehom. Trio je bil skupaj z Juretovo in Francijevo sestrično Mihelo Ocepek glavni pobudnik in organizator prireditve “Rože za mamo”, kije ob letošnjem materinskem dnevu znova vrnila kultumo-družabno življenje v Colnišče. Dogodek je posnela lokalna TV, zato so postali še bolj prepoznavni. Čolniški fantje so odprli in zaključili domačo prireditev ob materinskem dnevu Od takrat naprej se trio imenuje Čolniški fantje. Prej se niso ukvarjali z imenom, ker je rdeča nit njihovega delovanja ljubezen do glasbe. Z njo želijo razveseljevati ljudi in popestriti njihovo življenje. “Igramo, kar je ljudem všeč,” pravi Raspotnik. “Če hočejo, da ‘špilamo’ tri ure brez prestanka, jim radi ustrežemo. Če hočejo samo polke, jih tudi slišijo.” Ljudem so blizu zaradi popularnega izbora narodnozabavnih in zabavnih skladb. Znajo poskrbeti tudi za primemo mešanico slovenskih in dalmatinskih komadov, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Kljub temu za svoje nastope načelno ne zahtevajo nobenega plačila, ampak so zadovoljni z vsem, kar dobijo. Trenutno imajo naštudiranih 50 skladb, kijih lahko izvedejo kadarkoli, zato so sposobni navduševati do jutranjih ur. Zanimive in dragocene izkušnje so si pridobili 1. marca letos, ko so nastopili na avdiciji za oddajo “Pri Jožovcu z Natalijo”. Na malih zaslonih jih sicer ne bomo videli, vendar so s svojim nastopom zadovoljni, ker so dali vse od sebe. Trenutno so dogovorjeni za igranje na junijskem čolniškem vaškem pikniku, nekaterih jubilejih, nasmihajo se jim tudi nastopi na raznih drugih poletnih prireditvah. Načrtujejo igranje po gostilnah in razširitev zasedbe s pevko. Gotovo pa je gonilo vsega kakovostno treniranje. Na skupnih vajah v Raspotnikovi domači garaži se dogovorijo, kaj bodo vadili do naslednjega skupnega srečanja. To vsak zase stori, skupne vaje pa so nato namenjene le še dokončnemu piljenju skladb. Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Boštjan Grošelj in arhiv Colniških fantov ___________ŠPORT © KARATE IJMEKU TKI MEDALJE NA 5. POKALU POSTOJNSKE JAME V soboto 6. maja so se člani Karate kluba Trbovlje udeležili 5. Pokala Postojnske jame 2006. Na turnirju je nastopilo 550 tekmovalcev iz Anglije, Italije, Hrvaške, Nemčije ter Slovenije. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Velid GLAMOČIČ, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK. Vodil jih je trener Jernej SIMERL. V katah, to je v estetsko zloženih likih, so mladi Trboveljčani izpadli: Velid v prvem kolu, Almin v drugem ter Aljaž v tretjem. V vrh je posegel, že nekaj časa najboljši slovenski karateist v kategoriji dečkov, Timi UMEK. V finalu je premagal hrvaškega nasprotnika, ki se sicer lahko pohvali s še odmevnejšimi rezultati. V ekipnih sestavah so Trboveljčani ponovno dokazali, da jim je ta disciplina leži, saj šo Aljaž, Almin in Timi osvojili zlato medaljo. V športnih borbah so nastopili Almin, Aljaž in Timi. Slednjim dvema seje uspelo uvrstiti v finale. Aljaž je priznal poraz proti boljšemu angleškemu tekmovalcu, Timi pa je izgubil borbo po podaljšku, proti svojemu večnemu nasprotniku MARKAČU iz Kranja. Bliža se državno prvenstvo za kadete in mladince na Vrhniki, zato so se v trboveljskem klubu odločili, da čez vikend opravijo dva močnejša treninga, nekateri tekmovalci pa bodo nastopili na 4. Mednarodnem karate turnirju »Trophy Adriatic »2006« v Puli, od koder so se vedno vračali z lepimi uspehi. ZELO USPEŠEN ZADNJI VIKEND Trenerji Jernej SIMERL, Miha KOVAČIČ in Borut MARKOŠEK so na državno prvenstvo za kadete in mladince na Vrhniko pospremili deset tekmovalcev. To so Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Dunja ANDRENŠEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER in Žiga ŠANTEJ. Skupno je na prvenstvu nastopilo 240 tekmovalcev in tekmovalk iz 48 slovenskih klubov. Trenerje je skrbel izredno težek žreb, sami tekmovalci pa so vedeli, da so dobro trenirali. V katah je Žiga ROZINA osvojil srebrno medaljo. V ekipnih sestavah so bron osvojili ekipi kadetov v sestavi Žiga, Nik in Kristijan ter kadetinj, Nina, Nastja ter Dunja. V športnih borbah je bronasto medaljo osvojila Dunja ANDRENŠEK, srebrne pa Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ ter Žiga ŠANTEJ. Poleg osvojenih medalj pa so štirje trboveljski tekmovalci izgubili dvoboje za bronasto medaljo, kar bodo trenerji Glavni trener v klubu Bogdan SIMERL je na mednarodni turnir v Pulo odpeljal Lejlo DORIČ, Teo LOPAN, Aljaža VESENJAKA in Timija UMEKA. Tam je nastopilo preko 250 tekmovalcev iz Italije, Češke, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Vsi štirje so nastopili tako v katah kot športnih borbah. V katah sta se v finalu pomerila Timi in Aljaž. Timi je bil boljši, Aljaž pa srečen. V športnih borbah so srebrne medalje osvojili Lejla, Tea in ponovno Aljaž. Aljaža je v finalu tudi tokrat premagal klubski prijatelj Timi UMEK. Trinajst osvojenih medalj za trboveljske karateiste v tem vikendu!!! Besedilo: Bogdan Simerl JMHJOIILM DAY - BIRMINGHAM 2006 Tekmovalci zagorskega kluba borilnih veščin Pon Do Kwan so se minuli vikend, na povabilo British Martial Arts Academy, udeležili največjega odprtega prvenstva Anglije v kikboksu - Judgement Day 2006. Tekmovanje je potekalo v sklopu prireditve Birmingham SENI06, na kateri se je predstavila večina borilnih športov, ki jih gojijo na Otoku. V zvrsti kikboksa je nastopilo skoraj 1000 tekmovalcev, dvodnevno prireditev pa si je ogledalo več tisoč gledalcev. Urška Motoh je v kategoriji barvastih pasov premagala vse nasprotnice in osvojila l.mesto, kar je zanjo, glede na malo izkušenj z velikih tekmovanj, res velik uspeh. Klemen Juvan, Igor Kalšek, Aleš Mars in Primož Bračič so tekmovali v kategoriji mojstrskih pasov, kjer so ravno tako posegli po izvrstnih rezultatih: Aleš je izgubil šele v tretjem krogu in osvojil tretje mesto v kategoriji do 80kg. Igor in Primož sta premagala vso konkurenco in osvojila naslov prvaka v kategorijah +85 oz. -85kg. Klemen je v kategoriji članov -65 kg, z nekaj smole v prvem krogu, izpadel proti kasnejšemu zmagovalcu. Zamujeno je nadoknadil v absolutni kategoriji, kjer so nastopali tekmovalci brez težnostnih omejitev. Poražen je bil šele v polfinalu ter tako osvojil odlično S.mesto. V absolutni kategoriji sta tekmovala tudi Igor in Primož, vendar sta z nekaj smole klonila v drugem krogu proti kasnejšima finalistoma iz ZDA (M. Page) ter Italije (G. DiLeo) Naši ekipni državni prvaki so se odlično odrezali tudi v moštvenih borbah, kjer so v prvem kolu suvereno premagali ekipo Black Belt Academy, nato pa z rezultatom 2:3 izgubili proti favorizirani ekipi ELITE, v kateri so nastopali izbrani borci iz Anglije ter ZDA. Rezultat bi lahko bil lahko tudi v prid Zagorjanom, saj je Primož na začetku borbe obnovil staro poškodbo gležnja in zmago tako praktično poklonil nasprotni ekipi. Poškodbi je delno botrovala tudi utrujenost, saj so se tekmovanja v absolutni kategoriji in ekipnih borbah odvijala istočasno na dveh boriščih, tako da so Klemen, Igor in Primož dobesedno tekali iz borišča na borišče kjer so zaporedno oddelali po sedem borb. Z odličnimi predstavami na Otoku so člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje napravili močan vtis na najvišje predstavnike British Martial Arts Academy. Le-ti so jim tako obljubili udeležbo na 23. mednarodnem tumiiju Slovenija Open - Zagoije 2006, kjer se v novembru obeta pravi spektakel. Pon Do Kwan Zagorje MEDNARODNI TURNIR ZASAVJE CIJP 2006 TIK PRED VRATI Samo še dva dneva nas loči do velikega športno družabnega dogodka, ki ga prireja RK Dol TKI Hrastnik. V soboto, 27.maja, bo tradicionalni mednarodni turnir Zasavje CUP 2006 potekal v športni dvorani Dolanka, na Logu v Hrastniku, v dvorani Tri Lilije Laško in v Zagorju. Pomerili se bodo dečki letnika 95/96 in deklice istega letnika. »Pričakujemo okrog devetdeset ekip iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in BiH ...« je povedal Marko Jerič, eden od prizadevnih dolskih organizatorjev. »To pomeni, da bo okrog 1500 mladih športnikov oziroma 2000 udeležencevtumirja...« Za vse bo odlično poskrbljeno.Tudi za obiskovalce, saj bodo pred Dolanko postavili šotor, kjer bo prireditev Z glavo na zabavo, kar pomeni, da alkoholnih pijač ne bodo točili. Največja atrakcija pa bo prav gotovo toplo zračni balon, ki bo dvigoval mlade udeležence turnirja do 30 metrov visoko. Med zanimivimi gosti bo tudi državni reprezentant Gorazd Škof, kije že potrdil svojo udeležbo. Sicer pa gostitelji poudarjajo, da bodo veseli vseh obiskovalcev, če bodo prišli bodrit mlade športnike... Za podrobnejše informacije so na razpolago: Marko Planinc - 00386(0)41/ 850-733, marko.planinc@siol.net Marko Jerič - 00386(0)41/ 524-355, marko.jeric@guest.ames.si Metka Rižnar - 00386(0)41/ 904-538, metka.riznar@kahelnet.net Slika in besedilo: Fanči Moljk VIP SREČANJE L »AKTIVNIM GINTE1UEM« (ZA MIŠJI REPEK JE S1AIJI 0 ZASAVCU) No, ja, nekaj skomin za spomin je pa le našlo pot na naše uredništvo: Slike so na predzadnji strani in pod »V« se smehljajo: Jasmina Novak-Miss ski jumping Aneta Salihovič - Miss športa Patricija Hlfman - Miss fotogeničnost-miss športa s črko »I« se ponašata: Boris Smrkolj - moderator Nada Lukež - vodja turnirja za črko »P« so pozirali: Petra Kržišnik, Moimir Brečko, Janko z Umaga, Zala Žonta Kržišnik in Peter Žonta. MaH ŠPORT © Pon do kwan Izlake: ZAGORJU V soboto, 13. maja 2006 so se predstavniki Pon do kwan kluba z Izlak udeležili državnega prvenstva v Zagorju. Na turnirju je nastopilo 102 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 klubov. Člani kluba Pon Do Kwan Zagorje z doseženimi20 odličji so bili najuspešnejša ekipa na turnirju Tudi tokrat so Izlačani dosegli lepe uvrstitve. V kategoriji dečki do 135 cm je tretje mesto zasedel Rok Vrtačnik. Odličen rezultat je tudi tokrat dosegel Tilen Zajc, v kategoriji dečki do 165 cm, ki je osvojil prvo mesto. Drugo mesto v kategoriji dečki nad 165 cm pa je zasedel Kristjan Hrastelj. Prav tako sta odlično drugo mesto je zasedli tudi Maruša Izlakar, ki je zastopala deklice do 145 cm ter Sara Smrekar v kategoriji deklice nad 155 cm. Med mladinkami do 60 kg je prvo mesto zasedla Neva Ocepek. Marko Razpotnik je v kategoriji člani do 69 kg zasedel tretje mesto. V kategoriji člani do 74 kg sta kar dva predstavnika Pon Do Kwan kluba Izlake osvojila stopničke in sicer je prvo mesto zasedel Nusmir Bajraktarevič, tretje pa Jure Vetršek. Grega Ocepek je v kategoriji člani do 79 kg zasedel drugo mesto. V kategoriji člani do 84 kg pa se je najbolj izkazal Andrej Ocepek, ki je premagal celotno konkurenco. Prav tako so odlična prva mesta zasedle tudi Liljana Gošte v kategoriji članice do 55 kg, Maja Vetršek v kategoriji članice do 65 kg ter Urška Dolinšek v kategoriji članice do 70 kg. V kategoriji člani PL do 75 kg pa je drugo mesto zasedel Peter Ravnikar. Skupni seštevek vseh priznanj je tudi tokrat zelo dober. Zaželimo jim veliko uspehov še vnaprej. IRH RAZVEDRILO GRŠKI HEROJ, PO KATEREM SO DOBILE IME VISOKE ŠOLE NAJVIŠJE SODIŠČE V STARIH ATENAH TEŽKO DELO, GARANJE REŽISER USTURIO KRIŽANK^ SPOJINA ALKOHOLA Z ORGANSKO KISLINO AMERIŠKI NOSATI MEDVED STAL BE! 'ALNIŠKE iSEDE SLOVENSKI PESNIK (MART) REKA NA IBERSKEM POLOTOKU IASOV5 LUTN> GRŠKI FILOZOF DENARNA ENOTA V ZAHODNI SAMOI POKRAJINA V ZAHODNEM DELU SREDNJE GRČIJE TIRAN V SIRAKU-ZAH ZDRAVNIK ECIA->T ZA NO- GUO VOJAŠKA PRIPRAVA DUHOVIT DOMISLEK V FILMU, G DROBEC AVSTF SKI P POVEDNIK (MILO) ROJKO AMERIŠKI IGRALEC MINEO I ATE MAT iNOTSKl 'EKTOR EPARTMA FRANCUI EDO TORKAR PREMIŠ- LJENOST MANJŠA MORSKA RIBA RUS-AM. PISATELJ (VLADIMIR) ODVAJA- NJE «LRASTU! ;IMI TEMNO AÜ SVETLO RDEČIMI CVETI LEV MENAŠE NJAKZA OPTIČNE VEČJI. DELNO POKRIT ČOLN IZUMRLA PTICA TEKAČ Z NOVE ZELANDUE UPRAV- UANJE ROBERT TAYLOR AMERIŠKA PLOŠČ IN-SKA MERA BOG ZAHODNIH SEMIT( PRISTANIŠKO MESTO V IRAKU AMERIŠKI SKLADA- TEU COPLAND PASIVNI HOMOSEK- SUALEC KRAVJI PASTIR V ŠPANUI JAPONSKI REŽISER KUROSAVA ESR35 ITALIJAN (SLABŠAL) Vicoteka Nož Sodnik: "Poznate tale nož?" Obtoženec: “Ne!” Sodnik: “Odvedite ga!" Čez teden dni spet: “Poznate tale nož?” “Da.” “Vendarle. Od kod ga poznate?" “Pred tednom dni ste mi ga pokazali.” Fotografija Gospodična je vsa ogorčena pritekla k fotografu: “Gospod, zahtevam, da nemudoma vzamete mojo fotografijo iz izložbe." “Ampak, zakaj, gospodična? To je vendar poklon za vas.” “Vem, lep poklon. Kaj pa napis pod njo: Šest takšnih za 500 tolarjev." Golob Žena: “Kaj praviš, stari, ali je bil tisti golob, ki je prinesel Noetu zeleno vejico na ladjo, moškega ali ženskega spola?” Mož: “Moškega, drugače ne bi mogel držati tako dolgo kljuna zaprtega.” Misli Nekatere ženske imajo hladne trajne, druge pa so trajno hladne. Neumno je zaprositi za roko, saj je že vnaprej jasno, da vam bodo podtaknili tudi vse ostalo. Prijatelja spoznaš v nesreči. Ko se mu zgodi, te obišče. Tiste mame, ki hujšajo, se najbolj jezi- AGATOKLES: tiran v Sirakuzah AREOPAG: najvišje atensko sodišče NABOKOV: rusko-ameriški pisatelj KAZUAR: noju podobna ptica jo na otroke, ki nočejo jesti. PABERKOVANJE Leta 1996 je neustrašna policistka iz New Yorka rešila pet mladih muckov, ki jih je nek huligan hotel zažgati. Rešila jih je tako, da jim je dala umetno dihanje. Po trditvah priznanega ameriškega nevrologa, doktorja Barnesa, naj bi človek, ki laže, rahlo trzal s palcem na nogi- .1» Razvedrilo —-Krajša cas. DARILO ZA NOVE NAROČNIKE Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. Z naročilom dobite praktično darilo: ASTROLOŠKI ROKOVNIK! Več na www.razvedrilo.si AKCIJA VELJA OD 01. 03. 2006 DO 31.05.2006! ali po telefonu: 01 /56-36-100 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 27. maja 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 10/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 10/2006 so: Za vrednostne bone Trbovine Jaka Zagorje: Erik Cvirn, Dolenja vas 47,1410 Zagorje -bon za 5.000,00 sit Erika Kavčič, Opekama 13,1420 Trbovlje -bon za 3.000,00 sit Alojz Bizjak, Golovec 40,1420 Trbovlje -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POZOR POZOR ODLIČNI PIŠKOTI ODLIČNE CENE ZELO ZELO UGODNO DROBNI KEKSI PAKIRANI 650 g SAMO 350,00 SIT 1,46 € VABLJENI TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 RAZVEDRILO -----------1 Čebelice brenčijo, metuljčki frfotajo, ptički ščebetajo, ta veliki skrb imajo, ta mali pa se igrajo... Lahko nadaljujete, če vas bo navdahnila pizza in coca cola za dva, za VAS, ki ste se pravkar zagledali na fotografiji, tako lepo obkroženi z, nikakor ne svetniško, pač pa z računalniško, avreolo in za vašega prijatelja... Ampak, o seveda, tudi pri tej zadevi je vedno en ampak - torej poklicati morate na GSM 041 410 734 in povpršati za Marto ter jo prepričati, da ste na sliki čisto in prav zares in brez dvoma in v krogcu in .. .aja, najkasneje do petka, 26. maja letos! PIZZCRIfl ČCBEIICA VRAČCVIČ matej Valvazorjevo 2. IZIAKE. Tel.: 03/56-74-137 NAGRADNA UGANKA: NA SLIKI SO »KUHARJI«, KJE KUHAJO, LAHKO PRIBLIŽNO UGOTOVITE, KAJ PA BO IZ NJIHOVE KUHARSKE UMETNOSTI NASTALO, BOSTE ODGOVORILI VI: Spodnji kupon izrežite in pošljite na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje do 27. maja 2006. Izžrebali bomo 5 (pet) sladkih nagrad - se splača! Odgovor na vprašanje, kakšna umetnina bo prišla izpod rok kuharskih virtuozov je: Ime in priimek: Naslov: NEOSVINČENO H------------ Vozili smo: Toyota Yaris 1,4 D-4D Stella MALA PO SRCU, VELIKA PO »USI Bili so časi, ko smo se odpravili na test »malčkov« malce nesigurni. Zakaj? Ob prvem pogledu na avtomobil, ki vsaj na zunaj ne nudi pretiranega razkošja v prostornosti, se je porajal dvom, ki pa je zdaj skorajda popolnoma izginil. Tudi naš zadnji testni malček je prispeval k temu, da se je ta dvom razblinil. Toyota Variš je po merah sicer še vedno majhen avto, toda z veliko dušo, ki bo marsikoga prevzela. In še to... Tista reklama o slonih ni zgolj modna muha. Motor, vozne lastnosti 1,4-litrski dizelski motor D-4D se ponaša s sistemom dovoda goriva preko skupnega voda in pritiskom vbrizgavanja 1600 barov ter brizgalnimi šobami s šestimi odprtinami, ki omogočajo boljšo razpršitev goriva ter bolj homogeno izgorevanje. Elektronsko krmiljen ventil nudi hitrejšo odzivnost in natančnejši nadzor motorja, medtem ko ustvarja turbinski polnilnik z variabilno geometrijo obilico navora pri nizkih vrtljajih. Rezultat je motor, ki nudi 90 konjev ter 66 kilovatov moči pri 3800 vrtljajih na minuto in 190 Nm navora v izjemno širokem območju med 1800 in 3000 vrtljaji na minuto. Sliši se izredno lepo in učeno, kajne? Če to prevedemo v besede navadnega smrtnika - motor se je izkazal za izredno dobrega. Prva podrobnost, ki jo opazimo je ta, daje izredno tih. V notranjosti kabine se pri prostem teku ob nepoznavanju tipa motorja sploh ne bi mogli opredeliti, ali gre za bencinski ali dizelski agregat. In ta (ne)slišnost je značilna tudi pri večjih hitrostih, ko motor dokaže, da ni povsem nedolžen, kot se zdi. Končna hitrost resda ne sega v višave, toda avtomobilček se je na avtocesti dokazal zelo solidno. Ko se odpraviš v nakup Yarisa z dizelskim motorjem, se vam najbolj smeji takrat, ko greste mimo bencinske črpalke. Uradni tovarniški podatek pravi, da avto popije 4,5 litra dizla na 100 prevoženih kilometrov kombinirane vožnje. Pri našem avtomobilu je bilo malce drugače, vendar je povprečje 4,9 še vedno zelo solidno za tako poskočen avtomobil. Omenimo, da sta poleg dizelske različice na voljo še dva bencinska motorja -1.0 (69 KM/51 KW) ter 1.3 (87 KM/64 KW), katera se ponašata s tehnologijo VVT-i, ki omogoča več navora pri nizkih vrtljajih ter večjo končno moč. In že smo pri voznih lastnostih... Tudi tu vse bp. Pri tem, daje avtomobil tudi pri majhnem pretiravanju še vedno odličen vodljiv, nam pomaga aktivna varnost. Tako so zavore (preverjeno!) visoko zmogljive, pri čemer pomagajo sistemi ABS, EBD in BA. Seveda pri Toyoti ne gre brez VSC, ki se vključi samodejno, ko avtomobil zazna nevarnost zdrsa. Denimo pri prehitri vožnji skozi ovinek. Sistem deluje tako, da samodejno dodeli zavorno silo ustreznemu kolesu in vrne vozilo na predvideno pot. Sistem VSC je na voljo pri naročilu pri opremi SOL. Varnost Če zapišemo zgolj številko devet in nič drugega, boste v ta zapis buljili kot sloni. Če pa vam rečem devet zračnih blazin, potem se razumemo, a ne? Vse različice Yarisa so standardno opremljene s prednjimi in stranskimi zračnimi blazinami na voznikovi in sovoznikovi strani. Različici Yaris Stella in Sol imata standardno nameščene tudi zračne zavese in voznikovo zračno blazino za zaščito kolen. Vseh pet sedežev je opremljenih s tritočkovnimi varnostnimi pasovi z omejevalniki z varnostno zaporo (ELR). Prednja varnostna pasova sta opremljena z napenjalniki, ki v primeru trka varnostne pasove nemudoma napnejo ter omejevalniki natezne sile, ki napetost varnostnega pasu popustijo, ko le-ta preseže določeno mejno vrednost. Vse skupaj z močno in čvrsto karoserijsko strukturo, zasnovano s pomočjo Toyotinega sistema minimalnega vdora v kabino MICS, ki v primeru trka učinkovito absorbira in porazdeli energijo udarca ter zmanjša deformiranje potniškega prostora. Notranjost Velik oziroma največji poudarek so oblikovalci pri Yarisu dali na prostornost. Mogoče se boste ob odprtju prtljažnika le kislo nasmehnili ter zamahnili z roko, vedoč, da ponuja le 272 litrov prostornine, toda Yaris ponuja veliko prostora. Zadnje sedeže lahko z eno roko zelo hitro in enostavno zložite, kar omogoča takoimenovani Easy flat, Toyotin inovativni sistem. Z zloženimi sedeži dobimo skupaj 737 litrov prtljažnega prostora. Če gremo proti sprednjemu delu notranjosti, se moramo najprej ustaviti pri zadnjih sedežih. Slednji se premikajo naprej in nazaj, kar pomeni, da so zelo prilagodljivi glede na populacijo, ki zaseda zadnje sedeže. Spredaj so sedeži udobni, le malce več prostora okrog delovnega prostora voznika ne bi škodilo. Stikala so zelo praktična, moti le sredinski elektronski display, kije ob močni svetlobi popolnoma nekoristen. Navdušeni pa smo bili nad hm, ključem... Namesto klasičnega ključa Yaris uporablja inteligenten sistem za odklepanje in zagon, ki omogoča, da odklenete vrata z enostavnim dotikom ročaja oziroma zaženete motor s pritiskom na gumb. Ključ je namreč opremljen z oddajnikom, ki vozilu pošlje signal in dovoli, da zaklenete ali odklenete vrata vozila. Ko prispete na cilj in parkirate vozilo, inteligenten sistem za odklepanje in zagon (pri opremi Sol) poskrbi za varnost vozila, saj dejansko onemogoči vlom ključavnice. Končna ocena Toyota Yaris je dobrodošla osvežitev na avtomobilskem trgu. Prenovljena se je še približala zahtevam zahtevnih kupcev, ki želijo praktičnost, lepoto in cenovno ugodnost v enem. In Yaris predstavlja vse to. Toyoto Yaris so nam za test odstopili v podjetju Toyota AC Lovše v Domžalah, telefon 01 729 9000. Cena testnega avta: 3,319.000 SIT. Besedilo: Peter Motnikar FotograGje: Toyota mali oglasi ► i Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! L___________________________________^ Prodam Prodam sliko - olje na platno -akademskega slikarja - nabožne vsebine. Pokličite na telefon 03 56 34 725 po 20.00 uri. Prodam otroško posteljo 120x60 z jogijem in hojco, ki ima različne melodije in igralni most. Tel.: 040 634 622 Trbovlje - okolica: parcela 930 m2 (asfalt), primerna za gradnjo brunarice ali vikenda - prodam! Tel.: 03 56 28 663 po 20.00 uri Prodam dvo in pol sobno stanovanje v Trbovljah na Trgu revolucije 10a. Informacije na tel.:03 56 29 855 ali GSM 041 813 208 Kupim Kupim moped APN 6 S, dobro ohranjen - od prvega lastnika. GSM 031 800 615 Storim Nudim pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam: kuhanje, pospravljanja in nabava ali vzamem v varstvo otroka. GSM 031 596 821 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Z A 8 A V C naša spletna stran: http://zasavc.gaj ba.net e-pošta: z a s a v c @ e m a i I. s i MALI OGLASI ------------y CiC nEPRtmičnine Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 Dol pri Hrastniku, dvoinpolsobno stanovanje, 57,70 m2,1.1966, takoj vseljivo cena: 7.500.000,00 SIT (31.297.- EUR) TRBOVLJE - center, trisobno stanovanje, 72,40 m2,1.1960, obnovljeno, CK, brez balkona; cena: 13.500.000,00 SIT (56.334,50.- EUR) Zagorje, 5 km izven, stanovanjska hiša, 130 m2,1.1981, izredno lepo urejena, pripadajoč vrt, v mirnem naravnem okolju; cena: 25.000.000,00 SIT (104.323,- EUR) Možna zamenjava za stanovanje z doplačilom. Opaž, suh smrekov-debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko © KRONIČNO - i-------------------- Zasavski frker VZVRATNO V PEŠKO, NATO PA... Dne 26.4. okoli 15.00 ure je 27-letni Hrastničan vzvratno zapeljal s parkirnega prostora gostinskega lokala v Hrastniku, pri tem pa trčil v 28-letno domačinko. Po trčenju je voznik odpeljal, nato so ga policisti izsledili in izvedli postopek. Peška je bila lahko telesno poškodovana. Po zbranih obvestilih zoper voznika sledi kazenska ovadba zaradi zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. VOZNIK IN SOPOTNICA POŠKODOVANA Dne26. 4. ob 16.25 uri je 78-letni voznik iz okolice Zagorja ob Savi vozil osebni avto od Izlak proti Mlinšam. Med vožnjo je zapeljalpreblizu desnega roba, zato je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in vozilo seje prevrnilo na streho. Voznik in sopotnica sta se lahko telesno poškodovala, zato bo zoper povzročitelja podan obdolžilnipredlog. ALKOHOLIZIRAN V TRBOVELJŠČICO Dne 26. 4. ob 23.35 uri je 18-letni Trboveljčan z osebnim avtomobilom prehitro pripeljal v “Špančev ovinek”, izgubil oblast nad vozilom, trčil v zgradbo, od katere se je vozilo odbilo preko vozišča, kjer je podrlo ograjo in z voznikom vred padlo v potok Trboveljščica. V trčenju se voznik ni poškodoval, policisti pa so ugotovili, daje imel v izdihanem zraku manjšo količino alkohola, ki je kot mladi voznik ne bi smel imeti. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog in uveden hitri postopek. SOPOTNICA S HUDIMI POŠKODBAMI HRBTENICE 19-letni Radečan je 30. 4. ob 16.48 uri vozil osebni avto od Dobovca proti Ključevici. V nepreglednem ovinkuje zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste na travnik, kjer je trčil v kup drv. 39-letna sopotnica si je pri trčenju hudo poškodovala hrbtenico. Zoper voznika, ki ima status mladega voznika, bo podana kazenska ovadba. NEUMNOST BOLI Dne 6.4.2006 ob 19.45 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Čečah. Ugotovljeno je bilo, da je 39 letni domačin brez varnostne čelade vozil neregistriran štirikolesnik v naselju Ravne z neprilagojeno hitrostjo, tako da je izgubil oblast nad vozilom in trčil v betonski steber. Voznik je bil hudo telesno poškodovan in je bil odpeljan v KC Ljubljana. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog. PREVRNILA SE JE NA STREHO Dne 4.5. ob 14.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki se je pripetila na glavni cesti GII-108 vRibčah. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je voznica osebnega avtomobila zapeljala na levo stran vozišča, kjer je trčila v odbojno ograjo, nato pa seje z vozilom prevrnila na streho. V prometninesrečije bila lažje poškodovana, materialna škoda na vozilu pa je znašala približno 200.000,00 SIT. Zoper povzročiteljico sledi obdolžilni predlog. »ODTRGALO« MU JIH JE Dne 07.05.2006 ob 04.58 uri so policisti obveščeni o prometni nesreči v Podvinah v Zagorju ob Savi, kjer je voznik osebnega avtomobila, zaradi vožnje preblizu desnega roba, s kolesom trčil v robnik pločnika in posledica je bila odtrgano kolo na vozilu. Nato gaje zaneslo na levo, kjer je na nasprotnem robniku odtrgalo še drugo kolo. V prometni nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, nastala pa je materialna škoda. Voznik bo predlagan v postopek pred pristojnim organom zaradi povzročitve prometne nesreče in suma vožnje pod vplivom alkohola. Aufbiks SESTRA V PRIPOR DO IZTREZNITVE Dne 26.4. ob 20.15 uri sta se v stanovanju v Trbovljah sprli sestri. Ker se 42-letnica ni pomirila in je tudi ob prisotnosti policistov poskušala fizično napasti sestro, so jo policisti z uporabo prisilnih sredstev obvladali in odpeljali v pridržanje do iztreznitve. Sledi obdolžilni predlog na okrajno sodišče. NI SE JIM IZMAKNIL Dne 29. 4. ob 14.00 uri so trboveljski policisti prijeli 39-letnega Trboveljčana, kise je izmikal sodišču in je bila zanj izdana trajna odredba za privedbo. Vročili so mu več sodnih pošiljk, nato pa ga še izročili ljubljanskemu sodišču v nadaljnji postopek. KLICALA POLICISTE, TI PA SO JO ODPELJALI S SABO 42-letna Hrastničanka je 29. 4.2006 ob 17.15 uri zaprosila za intervencijo policijo, ker sta se zopet sprla z možem. Na kraj je odšla patrulja PO Zagorje ob Savi, kije ugotovila, da sta se partnerja med seboj sprla, kot že večkrat v zadnjih dneh. Ob 18.15 uri je policijska patrulja morala ponovno intervenirati, ker naj bi jo mož zaprl iz stanovanja. Policista sta ugotovila, daje kršiteljica razbila vrata in v stanovanju z ročajem metle, nato pa še s kovinsko grebljico večkrat udarila moža, nato pa sta pretepanje nadaljevala še na dvorišču. Ker se kršiteljica, ki je bila očitno pijana, ni podrejala ukazom policistov, je bilo zoper njo odrejeno pridržanje do iztreznitve. Zoper njo bo podana kazenska ovadba in obdolžilni predlog. PIJANOST, MOJA VRLINA Dne 9.5. ob 00.30mi so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v okolici Gabrovke. Policisti so z razgovori ugotovili, da je mož, ki je bil pijan, doma razbijal in vpil na ostale družinske člane. Pred prihodom policistov je odšel neznano kam. Zoper kršitelja sledi obdolžilni predlog. VPIL NA ŽENO Dne 7.5. ob IS.uri so policisti pohiteli v stanovanje v Litiji. Z razgovori so ugotovili, daje pijani mož razbijal in vpil na svojo ženo. Po prihodu policistov se je pomiril. Zoper kršitelja sledi obdolžilni predlog. JE HOTEL KAJ SKUHATI? Dne28. 4.2006ob 21.00 uri so policisti intervenirali zoper 48-letnega Trboveljčana, ki je doma pijan vpil, zmerjal partnerko ter razbijal gospodinjske pripomočke. Ker se je po prihodu policistov umiril, bo zoper njega podan “le” obdolžilni predlog. Ravbajo kot srake ŽEJA GA MUČI Dne 26.4. ob 19.00 uri je varnostnik pri tatvini v trgovini v Trbovljah zalotil 33-letnega Trboveljčana. Osumljenec je iz trgovine želel odnesti 2 steklenici žgane pijače, vredni manj kot 5.000 SIT. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba, ki pa ni njegova prva, saj je že bil obravnavan za tatvine v trgovinah. KAZENSKO OVADEN PP Trbovlje je zoper 35-letnega Trboveljčana podala kazensko ovadbo za 3 kazniva dejanja prodaje prepovedane droge na območju Trbovelj. Prepovedano drogoje prodajal v svojem stanovanju, policisti pa so v decembru 2004 v njegovi okolici s pomočjo kriminalistov SKP PULjubljana prijeli 3 kupce, nato pa pri preprodajalcu tudi opravili hišno preiska vo. Policijska preiska va je bila zaključena po dobrem letu dni zaradi zbiranja obvestil in dolgotrajnih analiz zaseženih snovi. SPRETNI ZAGORJAN Policisti so 18. 4. v prometu ustavili voznico osebnega avtomobila audi A 8, letnik 2003. Pri preverjanju listin so ugotovili, daje vozilo spornega izvora. Nadaljnja policijska preiskava in temeljit pregled vozila na pooblaščenem servisu sta pokazala, da je 30-letni Zagorjan poškodovano vozilo uvozil iz Nemčije, na pooblaščenem servisu uveljavil garancijo za popravilo, nato pa ponaredil identifikacijske številke vozila. S tako predelanim vozilom je opravil še homologacijski pregled, vozilo registriral in ga prodal sorodniku. Vozilo, vredno cca. 7 mio SIT, je policija zasegla, zoper osumljenca pa podala kazensko ovadbo. Policijska preiskava se nadaljuje zaradi razjasnitve drugih okoliščin v zvezi z uvozom in registracijo vozila. OVADILI 45-LETNEGA DIREKTORJA DRUŽBE V TRBOVLJAH Policijska postaja Trbovljeje s kazensko ovadbo zaključila policijsko preiskavo zoper 45-letnega Trboveljčana, direktorja gospodarske družbe, zaradi storitve kaznivega dejanja PONE VERBE in gospodarsko družbo, s sedežem v Trbovljah, ki ne posluje zaradi finančnih težav in je v mirovanju, zaradi storitve kaznivega dejanja ZA TAJITVE FINANČNIH OBVEZNOSTI. Gospodarska družba in njen direktor sta v letu 2004 nepiavilno napovedala davke in prispevke od obračunanih plač zaposlenih, prispevke iz naslova dohodnine in davka od plač, ter s tem davčni organ zavedla pri plačilu svojih obveznosti v višini več kot 14 mio SIT. Kronični funšterc ZASEG PREPOVEDANE DROGE Dne 8.5. so litijski policisti ob 22.30 uri pri kontroli prometa mlajši ženski zasegla manjšo vrečko v kateri je bila neznana zelena posušena rastlina. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo je bila vrečka z vsebino poslana na analizo. V primeru, da bo z analizo ugotovili, da gre za prepovedano drogo, bo zoper lastnico podan obdolžilni predlog. NEUMNOST GA BO DRAGO STALA Policijski oddelek Hrastnikje podal kazensko ovadbo zoper 33-letnega osumljenca iz okolice Hrastnika, ker je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja lažnega izdajanja za uradno osebo po čl. 308/2KZ. Osumljenec je v drugi polovici marca 2006 v jutranjih urah na Dolu pri Hrastniku dohitel vozilo, v katerem je pričakoval svoje prijateljice. Z naglavno svetilko z modro svetlobo je dajal znake voznici, da mora ustaviti, nato pa jo prehitel iz z zmanjševanjem hitrosti in svetlobnimi znaki dosegel, da je voznica ustavila. Kljub temu, daje ugotovil, da v vozilu ni njegovih prijateljic, je opravil “kontrolo" voznice in s tem opravil dejanja, kijih sme le pooblaščena uradna oseba policije. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si gorazd.lipovšek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) POLICIJA © POHAJKUJEMO ^ i-------------- OBJEMIMO NAŠO DOLINO Panoramska krožna pot mesta Trbovlje poteka mimo vseh vasic in zaselkov na obrobju naše doline od Kleka do Retja. 1. OPIS PANORAMSKE POTI (PP') Za izhodišče predlagam okolico Delavskega doma. Tu boste varno parkirali svoj avto, razen ob sobotah dopoldne, ker je v bližini mestna tržnica in prometna gneča nepopisna. PP se še neuradno začne pri slaščičarni Kozina za planince in prave pohodnike, za sprehajalce pa bolj priporočam pot po cesti od mestne knjižnice ali muzeja. Obe poti se pod opuščenim glinokopom združita in nadaljujeta proti Kleku. Obe poti pa vas pripeljeta tudi v naravni park »SPICBERG« ali pa si za ta sprehod vzamete čas kdaj drugič. S Kleka vodi PP po cesti za Planinsko vas, vendar pod vasjo nadaljujemo pot skozi Rovte v Knezdol. Poznavalci Gabrskega lahko uberejo tudi kakšne svoje variante posebej označena je le ena pot z znaki v zeleni in rumeni barvi, ki je primerna tudi za kolesarje in sprehajalce. Iz Knezdola gre PP po makadamski cesti mimo Zadobja na Podmejo, Svine in Katarino. Od Katarine gremo mimo Sv. Marka po desni strani Žrebljevega hriba do strelišča na Neži, potem pa 150 m po cesti naprej in nato desno na travnike pod Pleskim. V tej vasi pridemo na cesto Prapretno - Retje in gremo po njej mimo rekreacijskega centra Cementarne. Pri cerkvici nad vasjo se odpre eden najlepših razgledov na našo dolino in večji del trase naše PP Celotna pot je dolga cca 15 km, oziroma pet ur zmerne hoje. Zato predlagam, da jo prehodite v sebi primernih krajših etapah in se boste imeli lepo večkrat po malem. V vasi Retje se naša PP pridruži že starejši Ekološki poti, ki vodi od hrastniške želežniške postaje čez Drago, Prapretno in Retje. Pot je žal malo obiskana in bi bilo treba označbe obnoviti. Morda bo oživela, če bodo našemu zgledu sledili Hrastničani in pripravili svojo PP, saj imajo svojo dolino tudi obdano z lepimi vasmi in hribi. Od cerkvice nad Retjem gre PP čez rob navzdol v ključih in kmalu pridemo na novo cesto Lakonca - Retje. Kolesarjem priporočam da se raje vrnejo skozi vas Retje potem pa na novo cesto za Lakonco, ali mimo mlina, od koder smo prišli in od tam na Kipe in Terezijo. 2. RAZGLEDNE TOČKE Na vsej PP se bolj ali manj lepo vidi naša trboveljska dolina. Z višje ležečih delov poti se vidi tudi v sosednji dve dolini in skoraj vsi bližnji in daljni hribi našega lepega Zasavja. Pa vendar moram posebej omeniti nekaj razglednih točk, ki so na poti ali tik ob njej in na katere se je v lepem vremenu vredno povzpeti za polepšan dan. 2.1. Spicberg ali Ostri vrh ( 490 ml Spicberg ima kar tri razgledne točke. Prva je geodetska točka nad Gamsovo pečjo in je posebej označena na tabli »NARAVNEGA PARKA« Drugo najdete, če se po označeni poti povzpnete nad zaletišče večje od dveh skakalnic.Tretja pa je razgledna točka BEVŠKO, kamor pridete po ZAILPONSKI POTI. Seveda je od novembra do 1. maja razgleden cel greben po katerem vodi označena lovska, gozdarska in planinska pot. 2.2. Klek (511 M ) Komur je razgled od gostilne ali gasilskega doma premalo naj se povzpne vsaj do rojstne hiše narodnega heroja Tončke Čeč. S poti proti Klečki se odpre lep razgled na večji del Trbovelj. 2.3. Taboske skale (697 m 1 S PP zavijete levo po klasični planinski poti za Sv. Planino. Na taborskem sedlu vas čakajo označbe za krožno pot in pa za TABORSKE SKALE. Od sedla je na vrh TABORA 15 minut. Odpre se lep razgled na del Trbovelj, Zagorje, bližnje in daljne hribe, v smeri proti Polšniku se včasih pokaže sam bleščeč vrh Snežnika. 2.4. Markov griček ( 550 M 1 Tik ob PP se od cerkvice sv. Marka na desno dviga Markov griček. Z njega je lep razgled na okoliške zaselke, na Katarino, Čeče, Mrzlico in Kal. Človeka kar vleče nekam više, a mi gremo po PP naprej pod Žrebljev hrib, za katerim nas že čaka lep pogled na Trbovlje. 2.5. Poklon f 518 m 1 Skalnat hrib nad vasjo Plesko ali nad Kipami v katerega se vse bolj zažirajo stroji cementarne Trbovlje. S PP je vsega 10 minut hoda od točke kjer pridemo v vas Plesko. 2.6. Retje ('523 m ) Ena najlepših razglednih točk na vsej PP, žal so vidne tudi ekološke rane, ki so zadane za naš napredek v bližnji in daljni preteklosti. Pomagajmo naravi in počasi, počasi se bodo zacelile. 3. POMEN PANORAMSKE POTI Kar več koristi nam lahko nudi označena PP okoli naše trboveljske doline. Tu bi izluščil tri pomembne vidike: 1. Vzgojno naravovarstveni vidik 2. Rekreacijski in športni vidik 3. Kulturno turistični vidik 3.1. Vzgojno naravovarstveni vid i k Turistično društvo Trbovlje bo po vseh osnovnih šolah organiziral krožke. Zdrave in t.i. EKO-šole bomo povabili na PP in jih seznanili z drugimi zanimivostmi v naši občini. Zelo dolgo PP pa bi razdelili na štiri dele za štiri osnovne šole. Vsaka šola bi občasno z udeleženci krožka obiskala svoj del poti, ga po svoje raziskala, opisala in tudi malo poskrbela za izgled in čistočo. Poti do PP in samo PP pa bodo s pridom lahko uporabili učitelji naravovarstva, zgodovine, zemljepisa, itd. 3.2. Rekreacijski in športni vidik Marsikdo poreče da je tudi delo na vrtu in okoli hiše rekreacija. Opažam, da se vse več ljudi v naši dolini s to mislijo ne strinja. Sam sem pristaš tega, da delaš ko delaš, ko pa rekreiraš uživaš in se z vsemi čutili predaš naravi in to celo v vsakem vremenu, samo opremiti se je treba razmeram primemo. Pravi športniki že sedaj dele PP uporabljajo za teke v naravi,videvamo tudi vse več kolesarjev vse više iz doline, kar sama se ponuja misel na organizacijo teka dolgo-progašev po PP ali pa kolesarsko dirko raznih kategorij z dodatno označeno traso. 3.3. Kulturno turistični vidik Zavedati se je treba, da je Zasavje prav lepo in lahko naredimo še lepšega in bolj prijaznega. Slovenija drugega Zasavja nima in Zasavje nima še enih Trbovelj. Izkoristimo naravne in druge kulturno-zgodovinske danosti.Spoznajmo z njimi naše najmlajše, pa tudi marsikateri starejši lahko prizna, da še ni bil v Retju ali se ni sprehodil iz Kleka čez Vasle do Prapreč. Če sami ne bomo poznali domači kraj in ga imeli radi, kako naj si želimo da nas kdaj kdo obišče. Na PP so še gotovo neodkriti taki in drugačni biseri. Odkrijmo jih in jih pokažimo občanom, Zasavcem in Sloveniji. SREČNO! KINO/OBVESTILA 0) Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 15.05.06 ob 20.00 PRVINSKI NAGON 2am.erot.triler Petek 19.05.06 ob 20.15 ROŽNATI PANTER am. kom. Sobota 20.05.06 ob 18.00 ROŽNATI PANTER ob 20.00 PRVINSKI NAGON 2 Nedelja 21.05.06. ob 18.00 ROŽNATI PANTER ob 20.00 PRVINSKI NAGON 2 Sreda 24.05.06 ob 20.00 BREZ POVRATKA 3 am.triler Četrtek 25 05.06 ob 20.00 BREZ POVRATKA 3 Petek 26.05.06 ob 20.15 KRVAVI HOSTEL am.groz. Sobota 27.05.06 ob 18.00 TVOJI, MOJI IN NAJINI am.kom. ob 20.00 BREZ POVRATKA 3 Nedelja 28.05.06 ob 18.00 TVOJI, MOJI IN NAJINI ob 20.00 BREZ POVRATKA 3 Sreda 31.06.06 ob 18.00 NANNY McPHEE:ČUDEŽNA VARUŠKA-am.kom. Kino Dol pri Hrastniku Petek 19.05.06 ob 18.00 ROŽNATI PANTER am.kom. Petek26.05.06 ob 18.00 TVOJI, MOJI IN NAJINI am.kom. Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 18.05.06 ob 18.00 POŽARNI ZID Akcijski triler ob 20.00 MISIJA: NEMOGOČE 3 Akcijski triler petek 19.5.2006 ob 18.00 FILM, DA TE KAP 4 ob 20.00 POŽARNI ZID sobota 20.05.06 ob 18.00 FILM, DA TE KAP 4 ob 20.00 MISIJA: NEMOGOČE 3 nedelja 21.05.06 ob 18.00 MISIJA: NEMOGOČE 3 ob 20.00 POŽARNI ZID poned. 22.05.06 ob 18.00 FILM, DA TE KAP 4 ob 20.00 POŽARNI ZID torek 23.05.06 ob 18.00 MISIJA: NEMOGOČE 3 sreda 24.05.06 ob 18.00 POŽARNI ZID četrtek 25.05.06 petek 26.05.06 sobota 27.05.06 nedelja 28.05.06 poned. 29.05.06 torek 30.05.06 sreda 31.05.06 ob 18.00 KAFtAVLA Vojna drama ob 20.00 V KOT VROČE MAŠČEVANJE Akcijska drama ob 18.00 V KOT VROČE MAŠČEVANJE ob 20.30 KARAVLA ob 18.00 V KOT VROČE MAŠČEVANJE ob 20.30 KARAVLA ob 18.00 KARAVLA ob 20.00 V KOT VROČE MAŠČEVANJE ob 20.00 V KOT VROČE MAŠČEVANJE ob 18.00 V KOT VROČE MAŠČEVANJE ob 20.30 OPAZUJEMO TE Grozljivka ob 20.00 OPAZUJEMO TE Kino Delavski dom Zagorje Poned. 22.05.06 ob 18.00 KING KONG ameriški, avanturistični Torek 23.05.06 ob 20.00 FILM TEATER: ČEŠKE SANJE češki, provokativna kom. Sobota 27.05.06 ob 18.00 LEDENA DOBA 2 am.animirana kom. ob 20.00 HIŠA DEBELE MAME 2 ameriški, kom. Nedelja 28.05.06 ob 10.30 LEDENA DOBA 2 am.animirana kom. ob 20.00 ČUDEŽNA VARUŠKA am. dmžin.kom. Poned. 29.05.06 ob 20.00 ČUDEŽNAVARUŠKAam.družin. kom. Torek 30.05.06 ob 20.00 FILM TEATER: NE HODI Ml TRKAT am-nem, drama Kino Izlake Nedelja 21.05.06 ob 19.15. KING KONG ameriški, avanturistični Nedelja 28.05.06 ob 19.15. uri - kino Izlake HIŠA DEBELE MAME 2 am.kom. Klub zasavskih študentov - ŠKLAB - VABI: 20. 5. 2006 vabi na Karting v Logatcu, Informacije in prijave: 051-355-040 (Andraž) 27.5.2006 na Adrenalinski vikend v Tolminu, dva dni neprestanega adrenalinskega užitka.. Vec informacij in prijave: 27. 5.2006:14-umi tečaj avtocad-a v prostorih Sklaba na Cesti zmage 7.. Info in prijave: 051339-774 (Luka) KONJENIŠKO DRUŠTVO TRBOVLJE SOBOTA, 27. maja 2006 ob 11.00 v Retju: TRADICIONALNO SREČANJE S SPRETNOSTNIM JAHANJEM IN KONJENIŠKIMI IGRAMI Foto klub Hrastnik vabi na ogled fotografske razstave »Madagaskar-doživetje rdečega otoka« članice Foto kluba Hrastnik Urše Prosenc v Galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik do 17. 6. 06. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje 22. 05. 18.30 Srečanje članic ŠTUDIJSKEGA KROŽKA “Beremo z Manco Košir” 24. 05.18.30 Srečanje članov študijskega krožka “Domoznanski večeri” 25. 05.17.00 Zaključek 10. BRALNE MIŠKE z Romano Krajnčan v veliki dvorani Delavskega doma Delavski dom Zagorje Petek, 26. maj 2006 - Ob 20.00 glasbeni abonma BIG BAND ZAGORJE in NEW SVING QUARTET -na igrišču Partizana, ob slabe, vremenu pa v DD Zagorje KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA Četrtek, 18. 05. 06 -ob 18.00 uri - predstavitev rodoslovnega dela LJUBITELJSKO RODOSLOVJE - predavatelj Peter Hawlin 401 SEDANJOST NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU MLADI PODJETNIK OSVOJILA 3. MESTO Dijaka Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Katja Simerl in Tadej Udovič sta dosegla 3. mesto na državnem tekmovanju »Mladi podjetnik«. ■v-,. Pozdrav z balkona Visoke šole za podjetništvo v Piranu” (Vir: www.skl.si) Tekmovanje »Mladi podjetnik« je namenjeno dijakom srednjih šol, ki pri pouku ali v okviru izbirnih vsebin razvijajo lastne poslovne zamisli, pripravljajo poslovne načrte in organizirajo javne predstavitve. Letošnje tekmovanje je bilo že 10. zapored v organizaciji Gea College -Visoke šole za podjetništvo. S takšnimi tekmovanji širijo zanimanje za ekonomijo in podjetništvo, dvigujejo raven znanja ekonomije in podjetništva, odkrivajo za podjetništvo nadarjene dijake in jih spodbujajo k poglabljanju znanja in izvirnosti ter poudarjajo pomen znanja ekonomije in podjetništva v vsakdanjem in poklicnem življenju. V petek so skupine dijakov predstavile lastne poslovne zamisli, posebna komisija pa je izbrala najboljšo poslovno zamisel, najbolje predstavljeni poslovni načrt in najboljšo predstavitev poslovnega načrta. Komisija je ocenjevala predstavitev naloge, poslovno idejo, sistematiko v poslovnem načrtu, raziskavo trga, ekonomiko in finance, poslovni načrt kot izdelek in aplikativnost. Dijaka Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Katja Simerl in Tadej Udovič sta s poslovnim načrtom EUROSIT Izdelava in prodaja euro denarnic dosegla 3. mesto. Katja Simerl je na tem tekmovanju sodelovala že v preteklem letu, v drugo pa ji je s kolegom Tadejem Udovičem uspelo osvojiti že kar 3. mesto. Profesorica, ki je v preteklih letih mentorirala dijake pri pripravi poslovnih načrtov, je letos na porodniškem dopustu, zato v Gimnaziji ni bilo pravega interesa za prijavo na tekmovanje. Katja in Tadej sta bila prepričana, da je njima letošnja poslovna ideja tudi resnična poslovna priložnost, zato sta vztrajala, da jo predstavita na tekmovanju. Bila sta dovolj prepričljiva, da so jima v šoli dodelili mentorja, kar je bil pogoj za prijavo na tekmovanje. Katja in Tadej sta o konkretni ideji začela razmišljati že januarja, v treh mesecih pa sta jo uspela razviti v konkreten posel, zapisan v poslovnem načrtu. Za pripravo poslovnega načrta sta namenila večino prostega časa, idejo sta razvijala še nekaj ur po pouku, pogosto sta se dobila tudi v popoldanskem času. S strani mentoija sta bila deležna le pomoči pri kalkulacijah, medtem ko so ostala področja plod njune ustvarjalnosti in konkretnih načrtovanj. S pomočjo anketnih vprašalnikov sta se lotila tudi prave raziskave trga, ki je pokazala, da med potrošniki obstaja interes za njune proizvode. Katji osvojeno 3. mesto pomeni predvsem nagrado za ves trud, ki sta ga s Tadejem namenila razvijanju in preverjanju ideje, a ji ni žal niti minute prostega časa. S strani komisije sta prejela spodbudne besede, zato s Tadejem že razmišljata o dejanski uresničitvi predstavljenega posla. In kaj je vzrok za njun uspeh? Katja pravi, da je v teh mesecih živela z idejo in ves čas razmišljala o njej. Ker je v posel zares verjela, pred predstavitvijo ni imela treme pred nastopom, kar je pri njej sicer običajno, pravi. Niso jo presenetila niti vprašanja komisije. Mario Moretti Polegatao, uspešni italijanski vinar, je na vprašanje, kaj potrebuješ za uspeh, odgovoril: »Najpomembneje je, da verjamete v idejo. Če vam to uspe, potem ste lahko svetovni vodja. V svojo idejo morate verjeti tako, kot verjamejo verniki v vero ali kot verjamejo nogometni navijači v svoje moštvo. Potem morate postati tako prepričljivi, da vpletete vsakogar, ki vam jo lahko pomaga uresničiti.« Ker sta Katja in Tadej verjela v idejo, jima je na tekmovanju uspelo. Zasavc pa jima želi, da bi s to idejo uspela tudi v resničnem svetu in morda še na kakšnem tekmovanju. * IM. A BODOČNOST + NASA BODOČNOST VEDNO ZNOVA 1SCIM0 POGOVOR Z NAŠIMI LJUBLJENIMI, KAJTI POGOVOR JE MOST MED LJUDMI. No, naj bo! Dvanjast jih je pa le v teh majskih dneh - 6:6 -super! 04. 05. 2006 Natalija Florindo, Zupa 16a, Dobovec, Trbovlje - hči Lara Gričar Blanka Savšek, Dolenja vas 45 a, Zagorje - hči Ema 07. 05. 2006 Maja Korošec, Gimnazijska 15 c, Trbovlje - hči Samanta Balentin 08.05.2006 Romana Vozelj, Naselje na Šahtu 18, Kisovec, Zagorje - hči Karin Forte 11. 05. 2006 Alenka Jenko, Medvode, Žlebe 51, hči Barbara Jenko Emina Krivič, Spodnje Gore 222, Zgornje Gore, sin Benjamin Katarina Hočevar, Trg Franca Fakina la, Trbovlje - sin Miha Hočevar 12. 05. 2006 Gordana Jager, Knezdol 34, Trbovlje, sin Benjamin Tadeja Cigala Jezovšek, Krajnčiča 34, Šentjur - sin Vid Jezovšek 13. 05. 2006 Vesna Koritnik, Obrežje 67, Radeče- sin Dejan Resnik Suzana Sevnšek, Cesta VDV brigade 5, Dol pri Hrastniku -sin Filip Jontez 15. 05. 2006 Andreja Grabnar, Colniše 30, Zagorje - hči Neža Grabner ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročann časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno 1 Ime in priimek:................... a, >o •i. b 0) C Naslov:........................... a S) 1 ö ° Podpis:........................... § > C > n y- Telefon:.......................... ° g o. |f g Davčna številka:.............. 0' | RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA Produktivnost Slovenci se imamo že od nekdaj za delovno ljudstvo. Biti delaven, pa še ne pomeni biti produktiven. Ob dnevu družine je statistika pokazala, da večina Slovencev, kar 87%, živi v družinah in da družina šteje povprečno 3,1 člana. Mizemo povprečje celo za EU kaj šele za Azijo, Afriko ali Južno Ameriko. Zanimiv je tudi podatek, da je vse več eno starševskih družin ali povedano drugače, vse manj je parov, ki se tudi uradno vežejo pred matičarjem ali v cerkvi pred Bogom. Družine s tremi ali več otroci so v naši državi redkost. Geje človek delaven, pa je njegovo delo neproduktivno, so vsi napori enaki ničli ali v žargonu obravnavane človekove aktivnosti namenjene razmnoževanju, jalovi. Tako je, kot kadar strelec vse svoje naboje uporabi zgolj zaradi uživanja ob pokanju, zadetek v tarčo pa ga ne zanima. Pred desetletji so se na Kitajskem odločili, da bodo zmanjšali rodnost. Država seje z zakonom vmešala v intimno življenje v družinskih spalnicah in uvedla davek na prekoračeno, z zakonom dovoljeno število novih Kitajk in Kitajčkov. Tako je svojim prebivalcem odprla nova življenjska obzorja. Na delovnih mestih so vse bolj produktivni, v posteljah pa so svojo produktivnost racionalizirali. Kljub temu, da Kitajska velja za komunistično območje sveta, pa na vseh področjih upošteva osnovno kapitalistično načelo trga, ponudbo in povpraševanje, tudi na področju novorojenih prebivalcev. Pri nas bi morali posnemati iznajdljive poševnookarje, le da v obratni smeri. Nagraditi bi morali Slovenke in Slovence, ki se v posteljah ne trudijo zgolj zaradi užitkov in svoje razplojevalne kapacitete trošijo v prazno. Država bi morala razmišljati o načinu stimuliranja parov, da gredo pri spolnih odnosih lepo od začetka do konca. Od predigre do oploditve. Razmišljanje vlade, da bi uvedla šolnine in obdavčila delo mladih preko študentskih servisov je, z zornega kota razmnoževanja, destruktivno. Tudi nezaposlenost mladih, spolno najbolj aktivnih in produktivnih ljudi, ni ravno fetiš za ustvarjanje novih življenj. Da o bivalnih razmerah in podobnih zadevah, s katerimi imajo probleme Micike in njihovi Janezki, sploh ne govorimo. Mladi so danes dovolj osveščeni in imajo na razpolago številna sredstva za preprečevanje oploditve in zanositve. Ni jim potrebno in tudi ne želijo brezglavo drveti v zakonski stan, še manj v ustvarjanje novih revežev. Otroke, ki jih bodo ustvarili, hočejo položiti v zibelko izobilja. Minili so časi, ko se je ravno v revnih okoljih - družinah, rojevalo največ novih bitij. Danes še bolj kot nekoč velja: » Najprej štalca potem pa kravca.« Država, ki resno želi stimulirati mlade k produktivnemu posteljnemu delu, bo morala ustvariti pogoje, v katerih bodo mladci brez zagrenjenosti oplajali mladenke in ustvarjali nova človeška bitja. Skrb za lastno socialno varnost je za mlade ljudi obremenjujoča in stresna. Strah, kako preživeti, mladim ne dopušča razmišljanja o sklepanju zakonskih zvez in ustvarjanju novih zarodkov. Država bi morala pomagati pri graditvi štalc. Za teličke v štalci bodo bikci, družno s kravcami, sami poskrbeli -verjemite. Meßsto DA BI TELEŠČEK, BIL TELEŠČEK S kolesa gledam na History Chanel-u film o Mariji Stewart. Ko se premeščam na naslednjo napravo se na istem kanalu pravkar končuje oddaja o Vikingih in se začenja življenjepis Edith Piaf. Trenutno vadim v fitnesu, ki je nov in zelo lepo urejen. Globoko vzdihnem. Jaz, ki bom mogoče nekoč.. .če bom veliko vadila.. .kot, hja, kot K. Minogue že ne bom. Nikoli. Z vsemi svojimi odvečnimi kilogrami, ko gledam svoj odraz v velikanskem, neusmiljenem ogledalu si nisem preveč všeč. Potrjuje kruto resnico, ki se je le delno zavedam -o moji veeeeeliki skrbi za svoje telo. Soočena s kruto realnostjo vztrajno nadaljujem in.. .kar naenkrat v ogledalu nisem več jaz. To je Dita Fon Teese! S pernato pahljačo izvajam fantastičen ples. Imam še nekaj takšnih fantazij, pa me je sram kaj več o tem povedati. Sem sanjala v nekih najstniških letih, da bi bila nekoč baletka. Če bi mi seveda dovolili starši in, če ne bi bila tako štorasta. Seveda iz te moke ni bilo kruha. Težko je vaditi. Idealno je poleti plavati v morju ali reki, pozimi smučati, vmes pa se voziti z rolerji ali s kolesom, piti vino, ljubiti se, imeti veliko ljubezni, zaljubiti se znova in znova in si predstavljati, v takem sanjskem življenju, kako se sliši povsod okrog neka tiha, fina glasba, opojne dišave omamljajo čutila, vse je postlano z rožicami, pa vse tako.. .Moja prijateljica mojih.. .let mi je rekla, da ženska po tridesetih mora začeti z nekim novim športom. Druga v svežih tridesetih, kije inštruktorica joge, meje prepričevala, kako je le joga prava stvar za moje telo. Potem pa mi je spet ena druga, kijih ima že čez sedemdeset razložila, kako ji je tai chi spremenil življenje, pa spet ena... Ja, takole sem kar sama zaključila variacije na to temo: najboljša varianta za šport je vedno tista najbližja, kajti vse, kar je predaleč od doma, vzame preveč časa in pride do kratkega stika. Pa sva se z mojo Vido odločili za tisto, kije blizu in, kjer je vse novo in lepo in si tudi mi dve želiva v konkurenco. Kolikor bova zmogli, le razočarati se ne smeva. Verjetno se bo pridružila še tretja, pa ne bomo dovolile druga drugi tistega elegantnega opravičila -ah, danes pa ne bi, bom jutri ali v ponedeljek, tako kot je to ponavadi z dieto... Vse, vse, le da se človeško bitje, imenovano ženska, zmiga. In potem, ko nekaj same s seboj le storimo in dosežemo nekaj zase, verjamemo, da izgledamo kot Madonna (vau!!!!!!!!) ali kot red blooded woman. Obvezno je še perje... kot znak novorojene lahkotnosti... sam ~Dtopclom skupina Po streho v SAMove prodajalne ZAMENJAVA STREŠNE KRITINE KDAJ? Od 3. maja do 30. septembra 2006 KJE? SAM Trbovlje KAKO? Na osnovi strokovnega ogleda in izdelanega ponudbenega predračuna (informacije dobite pri vašem prodajalcu) KAKŠNO STREHO ŽELITE? TONDACH - Bobrovec, Landdach, Sulm Verschiebenziegel, Norma BRAMAC - Klasik, Adria, Donav, Sivec CREATON - Bobrovec klasik, Magnum Rustico, Kera zareznik CREÄTON ' ESAL - Valovitka 5, Valovitka 8 SSftfe TONDACH a streho na podlagi izdela Posebno ugoden potrošniški kredit SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 www.sam.si Posojilna kartica KARANTA Celje - skladišče D-Per 6/2006 5000019050,10 - z njo bo pogled lepši in posojilo vedno pri roki COBISS o Prednosti plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta, - možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke, - plačilo obveznosti - le 20 % mesečno od porabljenega zneska in - dodatna ugodnost pri odobritvi posojila. banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje