127. številka.
Ljubljana, v torek 5. junija.
XXI. leto, 1888
Ishaja vsak dan »veCer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v a t r 0 - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanj a na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dotn računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znafia Za oznanila plačuje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ah večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
0 novem davku na žganje.
u.
—j—. Sodbo svojo o novem špiritnem davku izražal je slovenski govornik v generalni razpravi, posl. Šuklje s sledečimi besedami : „Nihče izmej odsekovih članov, baje pa tudi nihče v visoki zbornici ne bode trdil, da je zakon, kojega obravnavamo, dober, da je primeren istinitim našim razmeram. Temu načrtu utisnen je pečat njegovega traosli-tavskega izvira, in zaman bilo je vse prizadevanje odsekovo, — izbrisati mu ogersko signaturo." Toda ob jednein je opozarjal, da pripada davek na žganje onim predmetom finančnega zakonodavstva, katare je urediti le i o skupnih načelih, dogovorjenih mej obema dižavnima polovicama. Razložil je, da v sedanjih razmerah sploh ni bilo mogoče ugodnejše lešitve doseči pn tem prevažuem predmetu, ter da zbornici preostaje le mučna alternativa, ali vsprejeti tega zakona načrt ali pa odpovedati se zvišanim državuim dohodkom in ohtičati pri s* danjem jako pomankljivem davku. Umovanje slovenskega govornika vsaj v dosedunji razpravi ni Viilo ovižeoo niti od najbolj razunetih protivnikov dotične predloge.
Oglejmo si torej nekoliko najznamenitejše določbe novega davčnega zakona! Tukoj §§ L. In 2 določujeta davčno, oziroma carinsko mero. Dvojno premem bo je tu konStatovati. Davčna mera poskočila je od nominalnih 11 gld. od hektolitra, ta nastavek se je pa dejaujski spremenil v n žjo davčno svoto, koja se povprek izraža v številki 6 gld. — vsled določil novega zakona na 35, oziroma 45 gld. od hektolitra. Izdatno zvišanje, skoro inu ne znamo analogije v vsej finančni zgodovini! Davek pomnožil se je za 6 00 %; —brez pomisleka bodi naj povedano, da dizni ta skok ni narekovan po istinitih potrebah naše državne blagajnice, temveč da smo se že tu udali ogerskim zahtevam, da tiči že v davčni meri koncesija, storjena trans-litavskemu sosedu, kateri z nižjimi nastavki ne bi bil mogel shajati v znanih svojih denarnih stiskah. Nič manj važua pa je druga določba istrga paragrafa, vsle l katere se davek le pii najnižji vrsti Iganjarnah pobira od izdelovalca pri produkciji, dočim se pri vseh večjih žgaujarskih  podjetjih od-
rajtuje v obliki konsumnega davka, v obliki torej prave potrošni ne. Le par kratkih besedic o teh temeljnih načelih! Nečemo jim ugovarjati, — istina je, da je skok velikausk, toda priznavajoč težko breme, naloženo po zakonodavci prizadetemu davkoplačevalcu veuder iz etičnih In zdravstvenih razlogov odobravamo to zvišanje. Kajti naravna posledica mu mora biti, da se vsled silnega podra-ženja žganih opojnih tekočin, prouzročevanega po davčnem nastavku, zmanjšala bodu njih poraba. Več nego najbolj stroge postave proti žganje-pivstvu, več nego najenergičnejše odredbe dotične gosposke izdala bode podr.ižena cena alkoholovine, in že ozir na pogubne nasledke razširjajoče se žga njarske kuge, katera se bode uajbolj zatirala baš po drakoničnem davčnem EskODU, že ta ozir primora nas, da se znebimo vseh teoretičnih pomislekov ter se Strinjamo Z določbo, zadevajočo davčno mero in njeno sicer neuteljeno ter nerazmerno stopnjevanje.
Po vsem zadovoljni smo tuli z obliko konsumnega davka. Opravičevati svojega stališča pa tem, ker smo že v prvem uvodnem članku bili zinili o nepovoljnih posledicah pavšalne sisteme, pač no treba. Z bistvom poirošninskih davkov je spojeno, da jih je urejati tako, do se lote davčnega objekta kolikor možno v onem trenotji, kadar se zaužije, kadar se potrosi. Pravi davkoplačevalec je vender le konsuineut, — nanj se odvaliva ali vsaj odvali-vati poskuša potrošniua tudi tedaj, če jo davčno oblaatVO pobira pri producentu. Vsako tako davčno oiivalivanje naravno je zvezano z več ali manj srditimi borbami< isto tako prouzročuje marsikatere zapreke glede obrtne produkcije, kojo finančno ob-lastvo zavira vsled nadzorovalnih naredeb itd Čim manj tedaj nepotrebnega davčnega odvalivanja (Steuer-UbeivvHJzung) pri indirektnem davku, čini manj presledka mej davčnim podinetom (Steuersubject) in dejanskim davkoplačevalcem, tem ugodnejše za gospodarstveni razvoj, tem bolje za državo iu občinstvo O drugih prednostih konsumnega davka ne bodeino govorili ni tem mestu. Će se dobrohotni čitatelj še spomina naših člankov) o slador-mni davku, — potem naj pomisli, da vse ono, kar smo bdi napisali o Bladorji, velja tudi v polni meri o špiritu in dotični ubrtnijt. Fiat applie itio! It vs ga
tega sledi, da z \eseljem pozdravljamo načelo konsumnega davka, uvedeno v našo finančno zakonodavstvo po sladorui, nadaljevano po špiritni postavi. Temu načelu so prav za prav lesno ni ugovarjalo z nobene strani, ne v odseku niti v zbornici, — kar smo čuli iz ust tega ali onega poljskega poslanca proti tej davčni obliki, izviralo je zgolj iz specifično gaiiških ezirov ter se od nikogar ni zma-tralo resnim protivjem.
Še jedenkrat tedaj: vsaka obrtna žga-njarna in vsa večje poljedelske spadajo pod k o n s u m n i davek z davčno mero 35, oziroma 45 gold. Le najmanjše poljedelske žga-njarne z najbolj priprostimi pripravami za kurjavo in žigauje ter s prostorom za vrenje ne nad 13 hI podvržene so tudi odslej še davku na produkcijo, toda z zvišano davčno mero 35 gld. Produkcijski ta davek odrnjtujejo ali potom pa\šalovanja ali pa potom davčnega odkupa.
To je jedro temeljne določbe § 2.; ozir na njeno važnost primoral uas je, da smo nekoliko natančneje jo razkladali. V državnozborski komisiji pa so ji dodali nov odstavek s številko „2. bu, zadevajoč odškodnino za propinaci jske opravičence v Galiciji in Bukovini. Pri tej priliki sprožil je posl. Menger znani svoj predlog, mereč na to, naj država od čistega dohodka novega špiritu ega davka za-se obdrži le 2 3 milijonov n a leto. dočim se presežek razdeli naj mej posamezne dežele in sicer po številu prebivalstvu. Okolu § 2. b. sukal se je prav za prav glavni boj. OpoZrC'ja znala je, če se odškodnina za gališko propinaci jo odkloni, primorani bodo poslanci iz Galicije glasovati proti celemu zakonu. Vsled tega naperila je levica vso svojo silo baš proti temu paragrafe. Na noge je spravila vse svoj« pristale, nikogar ni manjkalo iz njenih vrat, cdo bolnike tirala je ta dan v zbor-n co: boj se jo Ml ne 1« za špiritni zakon, temveč za o b s t a n e k T a a t' f e j e v e v 1 u d e i n s e d a n j e večine. Stvar je tako izredne znamenitosti, da smo primorani, i nzniotrivati pravno stran perečega vprašanja, lazjasnujoč ob jednom nagibe, zakaj se slovenski poslanci v tem usodnem trenotku neso mogli točiti od svojih desničaiskih tovarišev. Toda — za to tuba daljšo razprave, in nikakor ne kaže,
LISTEK.
Črtice K a z a s k e.
vČeski spisal E. J o I i n o k , poa'ovcnil V o d v i d o v s k i.
(Konec.)
Bil sem toiej prisiljen sem red učiniti, kar je bilo možno  doseči z jedino besedo:   „Plaćam ja/.a.
Ničesar inega ni pieostajalo.
NerazmiŠljuje se dolgo (k temu ni ostajalo v ostalem mnogo časa) stisnil sem umazanemu žiuu lordski „tri ruble" brez nekoliko griven, za kar se mi je Izak prdizljivo nasmehnil iu z nemalim po udarkom. kakor da bi se mi hotel o j me ni ti, proglasil, da sem „tine hertt.
Manj uzpokojen bil je llič. Sramežljivo povesil je glavo. Ni se to ujemalo z njegovo kazaško dostojuofctjo — ali odreči bilo je težko. Zato ometa] je Žida z bogatini izborom maloruskih priimkov česar Žid nikakor ni oviral, samo da je sedaj pa sedaj prav kratko pripomnil, „da bi tega moglo biti že dosti".
Ali tega ni bilo dovolj!
Priznati moram, da me je Ilićevo om-tavanje izvrstno zabavalo in da ui bilo ztune brez užitka; odprl sem si lepo zapisnik iu začel sem z veliko gorečnostjo zaznamovati vse zvlasti jedrnate govore vrlega Kazaka, s čemer sem ne malo razmnožil svojo znanost v ukrajinskej frazeologiji. Bilo je tega hitro nekoliko Btrani in minila nam je tako koristno dobra ura.
In bil bi imel priložnost, Bog ve, kako dolgo še za pisav ati, da nas ni v tam trenutku pretrgal dogodek scela nepričakovan.
llićevn usta uaipala so naj izdatnejše innožtvo zmenjenega kraso-govora, kar se i/.nenagla Titanja projavi na pragu krčme.
Ni bilo možno ne opaziti na devi takoj o prvem hipu velike razburjenosti. Vsa zasopla in plaha dohitela je jedva k nam.
„Ne kiičiie nikogar . . ■ ne kličite . . • žau darma, ui potreba . •   tu so »trije rubljl" . . ." nesla je istinito Židu moje naproti,  ponavljaj h ža lostno, naj vender uikognl  ne kliče in naj da licu mir-.   Pri tem zalivala je njeno Obličje krvava rdečica in v teh krasnih modih očeh lesketalo je tisoč
isker — Burne iskre skrene ljubavi, polne požrtvovalnosti in /.atajevanja same sebe.
Resnično ginjen s tem pojav, m stopil Bem k devi in pogledavši Kazačko bratski, potešil sem jo uljudno: „Ne boj se, dobra devojka, I ič je že sam plačal • ■ • Žandarm no pride in tvojega Kazaka ne odvede."
l\ja pi j ifMo; kosem Kazačko božal, padel jej je robec /. glave — prej, nego smo zvedeti mogli, od kod je dobila peneze. Osupnili, ustrašili smo B6 zares vsi |
„Kavica!" Zire>s »jilo je za kaj us'rašiti Be. Pametujete, kako krasne lase imela je Titanja, kako sem be jim čudil, zioč bogate njihove pram me in krasen n.iliOv lesi«? Proč so bili ti krasni vla c . . .
Ostrižena kakor dečko, bila je Titanja podob-n< j:a Kazaku nego d Kančki. Ali tudi to jej je pristojalo, kakor vsnkej devojki irse pristoji, a k > e rei nično lepa.
CzrŠi nago osuplost in gotovo i sumljivi pogled [licev, prehitela je sama vsa naša vprašanja: BNb, predalu sem svoje črne lase, da bi odkupila Ilica." Bes de te zazvenele ho prisrčno in razkošno. Pove-
upletati jo vmes mej razpravljanje poglavitnih točk žganjarske postave. Dovršimo torej najprej v velikih potezah sliko o novem zakonu na žganje, potem slede naj kot dodatek pojasnila o Mengerjevem predlogu in gališki propin teiji!
Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 23. maja 1888.
(Dalje.
Gospoda moja! Jedro te napitnice je v razločevanji Bodcev v lingviste in juriste.
Praviti n;i ni treba, da smo lingvisti mi, ki se potegujemo za slovenščino v uradu, lingvisti pa oni, ki tega ne delajo.
Tudi mi ni treba opažati — to je jasno iz napitnice — da so liuguisti manj vredni od ju-ristov.
Resnico te trditve hočem preiskati na dveh Slučajih, ki sta se nedavno pripetila pri okrožnem sodišči v Celji. (Čujte! na desnici.) V nekej kazen-skej pravdi zadišala se je priča v slovenščini, zapisnik se je pa spisal v nemščini. Priča je pri glavni obravnavi bistveno drugače izpovedala nego po zapisniku v predpreiskavi in sic sr toliko bistveno drugače, da je državno pravdništvo predlagalo, da se zapre in proti njej začne preiskava radi krivega pričevanja
Temu predlogu se pa ni ustreglo in sicer zaradi tega ne, ker nemški zapisnik o slovenskoj iz povedbi ne daje dovoljno  poroštva istinitost, kajti ni prav zanesljiv. (Prav res! na desnici.)
Prečital se ni bil priči in se tudi prečitati mogel ni, ker priča ni znala nemški.
Iu drugI slučaj! Zaslišala se je slovenska priča in spisal se je slovenski zapisnik. Priča je v glavni obravnavi zopet drugače izpovedala nego v predpreiskavi in zopet je predlagalo državno pravdništvo, da se zapre itd.
Temu predlogu se je pa ustreglo in sicer se je reklo, da se je ustreglo zaradi tega, ker je slovenski zapisnik o slovenski izpovedbi dovoljno poroštvo istinitosti. (Prav res! na desnici.) In gospoda moja, tu je bil linguist ti.-.ti, ki je slovenski zapi-saval, in jurist oni, k', je nemški. (Veselost na desnici. Sedaj pa vprašam, kdo je delal boljšo ju stico, linguist ali jurist ? (Dobro! Dobro! na desnici.) Gospoda moja, še na več druzih slučajih dokazali bi lahko, da ta trditev ni prava. Pa kdo bode še danes trdil, da je bolje v drugem jeziku zapisovati nego se izpoveduje, bolje izrekati pravico v drugem jeziku, nego se išče?
(lospoda moja, tu ne gre le za napačno trditev, tu imamo opraviti s kvalifikovano napačno trditvijo. Njega ekscelenca gospod predsednik nadso-dišča izrekel je to trditev, mej juristi svojega okoliša, v katerem se slovenski narod bori za pravice svojega jezika v uradu. (Dobro! Dobro! na desnic1.)
Govoril je svojo napitnico skozi okno (Tako je! na desnici); ta nnpitnica bila je učilnica (Odo bravanje na desnici) in gospod poslanec, ki je včeraj govoril, nam to dokazuje. Skrbelo se je, da se je ta napitnica doslovno dalje razširila. (Tako je! na desnici.) To so vender okolnosti, ki tej napačnej trditvi dajejo nek pomen. Sedaj vemo, v kakej mi-
losti je slovenščina pri gospodu predsedniku nadso-dišSft, in vemo, kako ceni Njega ekscelenca nas, ki
smo linguisti.
Do včeraj še nikdar nesem čul, da bi Slovenci bili slabeji juristi, nego Nemci. Še le gospod poslanec je izrekel to trditev na način za Slovane jako razžaljiv, ta trditev je pa tudi jako podobna trditvi gospoda predsednika nadsodišča.
I >a nič slabši neso linguisti, temveč še boljši in sicer za jeden jezik, naj bode tudi le toliko zaničevana slovenščina, ki je pa toliko več vredna, ker se rabi v poklici.
Ko sem omenil razdelitev v linguiste in juriste — in to mi je dober povod — spregovoril bodem o imenovanjih v pravosodji, kar je sprožd že moj
predgovornlk.
Mislim, če Njega ekscelenca izraža take nazore zunaj urada, da je bode tudi v uradu imel in je izvrševal.
Saj se vedno prigodi, da linguisti in juristi tekmujejo za kako mesto — jaz ostanem namreč pn tej razdelitvi.
Jasno je, da se po nazorih, katere je izrekel predsednik nadsodišča, juristu daje prednost pred linguistom; poslednjega manj cenijo in na jurista se ozirajo. To se mora kako pokazati pri kvalifikaciji.
Će se pa na drugem mestu — v čast minister-Btva bodi povedano, d t se to pri njem ne godi — ne ravnajo po teh načelih, če se na tem mestu poleg drugih Bposobnostij zahteva tudi jezikovno znanje, ki je neobhodno potrebno, če se hoče pra vosodje izvrševati, kakor se mora če se sploh rabi drugo merilo na najvišjem justičnem mestu, potem je čisto naravno, da se semtertja imenuje kdo, ki ga neso priporočili, to se je najbrž zgodilo v svo-čajih, o katerih je govoril včeraj gospod pred-govornik
Gospoda moja, toliko sploh o imenovanjih. Dali.f prih )
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. junija.
Delegaciji bodeta letos baje zborovali do 9. ali 10. julija. — Zbornica poslancev izvolila je v delegacijo sledeče gospode: Za Češko: Adamek, Dostal, Kinskv, Mattuš, Meznik, Nadherny\ Pleva, Rieger, Sindler in Slavik, namestnika: Steidl in Wolkenstein; za Dalmacijo: Klaić, namestnik: Voj-nović; za Galiciio: Smolka, Javvorski, Chrzanovvski, Alfonz Czajkovvski, Ilausner, Bobrzynski, Madejski, namestnika: Savvczvnski in Mandycze\vski; za Dolenjo Avstrijo: Friderik Suess, Gudenus, Kichter, namestnik: Pirko; za Gorenjo Avstrijo: VVinger in Zehetmaver, namestnik: Bogi; za Solnograško: Lien bacher, namestnik: Keil; za Štajersko: Moscon in Poscb, namestnik: Kraus; za Koroško: Dumreicher, namestnik: Nisehehvitzer; za Kranjsko: Poklukar, namestnik: Klun; za Bukovino: Lupul, namestnik: Czuperkovicz; za Moravsko: Chlumeeky, Sturm, Adolf Dubskv in Mikvska, namestnika: Promber in Mathon; za Šlezijo: Datnel, namestnik: Bees; za Tirolsko: Neuner in BaZzanella, namestnik: Spauer; za Predurlsko: Thurnher, namestnik: Oelz; za Istro: Millevoi, namestnik: Franceschi; za Gorico: Coro nini, namestnik: lloheulohe; za Trst: Burgstaller, namestnik: Luzatto.   Kakor vidno, voljen ni noben
sila pa je dobrovoljno glavico ter dodala: „Hodila bom na dež in lasje mi zopet zraste."*)
Titanja bila je v tem hipu mila, da bi so bil kar zaljubil va-njo in vsakdo bi bil rad na ta način svojo naklonjenost osvedočil. In ker ni niti moglo inače biti, učinil je to za nas vse navzoče svedoke Ilič — tako goreče in izrazito, da ni bilo možno o odkritosrčnosti tega čina dvojiti. Vsaj se je v Kaza-kovem očesu nekaj zalesketalo . . .
Ilič objel je devo nežno in sklonivši glavo svojo na njeno čelo izvel |o je molče iz izbe.
Toda prej, nego sem se mogel nadejati, vrnil se je Ilič nazaj v izbo — sam. Nameril je narav, nost proti meni. Obstal je, snel z glave čapko in vrnil mi molče „tri rublje".
„Ne, Kazače, inače to storiva ..."
Vzel sem sicer tri rublje, toda ne v samoprid-nem namenu. Ravnim potom hitel sem do nizkega zlatarjevega šotora, odkoder sem se povrnil v nekolikih trenotkih v hotel.
Nesel sem Titan j i v spomin „namystečko". sicer ne drago,' vender takšno, s kakeršno se ne more ponašati vsaka Kazačka v cerkvi in pri krstu.
*) Kakor pri nas hodijo i na Ukrajini dekleta „na dež", da bi jim lasje rastli,
Detski zaplesala je razkošna „molodyca" in si tukoj grlo s tem nakitom okrasila.
„ln kaj ti dadeš TitanijiV vprašal sem Ilica, ki je zamišljen zrl pred se.
„Vse, vse . . .■ izsunil je goreče Kazak iz sebe, „in učinim tudi to, da izženem iz naše koče Titanjino teto."
„In čemu izženeš Titanjino teto ?u
„Ker tolče Titanjo, ako je huda . . ."
„Dobro, dobro, Kazače, to stori " odgovoril sem popolnem sporazumijen z lepo namero Ilićevo. „In ako bi kdo hotel kdaj tvojo „molodyco" tolči, nastavi rajše lastna bedra, da je niti jeden udarec ne doseže. Ozri so po dalekej stepi, poleti po njej kakor orel, ali druge Titanje ne najdeš.
Ilič se je zamislil, znova se globoko priklouii in iz ust njegovih izrinil se je vzdih odkritosrčnega osvedočenja:
„Res je, „batko", res je, kakor mi je gospod milostiv, meni in „molodyci" mojej.
Ako se mi kdaj posreči, osobno osvedočiti se, da je Titanja hodila pridno na dež in, da jej je to resnično pomoglo, vesel bodem in hvaležen. Za ta čas pa, Titanja mila, „bvvaj mni zdrova, ty čarno-brova molodvco moja!"
Mladočeh. Dotični pogajanja so se razdrla, ker ao baje zahtevali drugi desniški klubi, da noben Mladočeh ne sme biti voljen v delegacije, ker MladoČehi hodijo zavsem svoje pote. Morda pa tudi vlada ni želela, da bi prišel kak Gregr ali pa Vašatv v delegacijo, ker bi utegnil kaj kritikovati vnanjo po-itiko.
1 nanje države.
Če je verjeti dopisniku „Pol. Corr." na Ce-tinji, nameravali so letos v maji Crnogorci udreti v Srbijo. 2000 mož bilo je ž<j primerno oboroženih. T Irli bi bili skozi Novi Bazar in Novi Varoš V Hercegovino so pa bili poslali nekaj roparjev, da bi tako glavno pozornost odvrnili od glavne akcije. Nekaj Črnogorcev je bilo že odšlo in prišlo na srbsko mejo. V tem se je 26. dne aprila vlada v Belem* gradu premenila. Kristič je pa, gotovo nekaj sluteč, hitro sankazal, mejo dobro zastražiti. Sedaj Črnogorci neso mogli upiti, da bi dosegli kak uspeh, in zatorej se je iz lah) protipovelje. Vsa ta povest diši močno po romantiki.
Romarskemu knezu se je na njegovem potovanji v Šumli nekaj neprijetnega prigodilo Mnogo meščanov mu je izročilo adreso, v kateri mu sicer zagotavljajo udanost, a hkratu prosijo, da odpusti sedanjo vlado, razpusti sebranje in ukaže razpisati nove volitve. Naravno je, da princ tem zahtevam sedaj ustreči ne more. Kdo ve, če bi v novej zbornici njegovi pristaši imeli v čino.
■luski listi sodijo, da je Tiszr 8 svojim odgovorom hotel očrniti Francijo, da bi potem nobena država ž njo ne hotela sklepati zveze. Posebno Rusija bi ne mogla se zvezati z državo, v katerej vlada popolen anarhizem, in ki ni zmožna dejati varstva tujej zastavi. Nadejal se je morda tudi, da bodo Francozi v svoji razdraženosti storili kako neumnost in se tako kompromitovali pred Evropo. Ooblet je pa s svojim taktnim odgovor, m na interpelacijo pridobil si le novih simpatij, posebno v Rusiji.
Boulangerjevi pristaši zahtevajo, da bi Frnn-ei|a ukrenila kake protinaredbe proti Nemčiji, ker je slednja poostrila kontrolo potnih listov. Lauer je predlagal v zbornici, da bi se Nemcem dovolilo bivati v severnovzhodni Franciji le, či imajo redne in pregledane potne liste Pregledavalo bi je francosko veleposlaništvo v Berolinu. Gob let se je izrekel proti temu predlogu ker čast republike zahteva, da ne zapira svojih mej. Zbornica je na to odklonila nujnost za ta predlog s 509 proti 7 glasom. Zi nujnost glasovali so le boulangerjevci in Cassagnac rekel je o njih: To ni 7 modrijanov ampak 7 norcev.
Kakor se piše v „Pol. Corr." iz Rima, so se odnošaji mej Francijo in Italijo znatno zbolj-šali, odkar je prevzel vlado Flmpiet. Poprej so bili precej napeti. Sedanja francoska vlada kaže Italiji svojo naklonjenost in Crispi si tudi prizadeva, tla bi se doseglo prijateljstvo mej obema državama. Obžalovati je le, da francoski listi še vedno napadajo Italijo.
Povedali smo že bili, da je nemški cesar potrdil zakon, da se legislativna doba za prusko zbornico podaljša na pet let. Zakon se pa še ni oficijalno objavil. Temu je baje uzrok to, da cesar zahteva, da bi se hkratu proglasil cesarski ukaz, da morajo biti volitve povsem svobodne. Tak ukaz bi pa vladi pri volitvah mnogo škodoval in bi torej rada preprečila, da se ne proglasi. — Berolinska policija je zvedela iz Londona, da nekaj mehanikov, živečih v Londonu, hoče s peklenskim strojem umoriti Bismarcka in cesarjeviča Viljema. Ker je^ pa policija za časa to stvar izvedela, jo bode pač še preprečila.
Š|»aiij«ki minister vnanjih zadev ie odgovoril na neko interpelacijo v senatu, da se opanija oficijelno ne udeleži francoske razstave, pač pa bode zasebne razstavljalce podpirala z vsemi mogočimi sredstvi. Castellar pa baje hoče v zbornici vlado in-terpelovati v tej zadevi, zahtevajoč, da se Španija oficijelno udeleži razstave. — Več poslancev bode baje od vlado zahtevalo, da dovoli jeden milijon frankov, da olajša španjskim obrtnikom udeležitev razstave. Vlada tudi temu ni naravnost nasprotna in bode baje predlagala, da se dovoli 250.000 frankov.
Dopisi.
Iz JKranja 3. junija. [Izv. dopis.] Razvitje nove zastave „Bralnega društva" v Kranj i. Krasno poletno vreme dvignilo je mnogo občinstva iz stolice Ljubljanske na čelu jim krepki zbor pevskega društva „Slavee" z zastavo. Dospeli smo ob Val- uri popoludne v starodavni Kranj. Mej potjo pridružile so se še deputacije Št. Vidske čitalnice in vrla deputacija „Bralnega društva" iz Železnikov. Na kolodvoru, kjer je pričakovala silna množica došle goste, pozdravi jih v imenu „Kranjskega bralnega društva" krasna gospica Viktoriua Prevčeva ter v svojem lepem govoru posebno pozdravlja pevsko društvo „Slavec" ter pokloni njegovi zastavi lavorov venec, na kar Slavcev predsednik g. Sakser odzdravi v imenu društva in došlih gostov.
Zdaj prične se sprevod pomikati od kolodvora
z vihrajocimi zastavami skozi mesto na čelu jim svirajoča Ljubljanska godba „k stari pošti", kjer je bil ves prostor s cesarskimi in narodnimi zastavami okrašen.
Ob 3. uri popoludne pričel se je oricijalni del slavnosti, katere se je udeležilo mnogo odličniakov In gospo le Kranjskega mesta. O tej uri došla je tudi deputacija „Lire" in Čitalnice iz Kamnika z zastavo Ko dojde gospod okrajni glavar, zasvira godba cesarsko himno, za tem pride gospod župan Šavnik s svojo gospo soprogo, katera je blagohotno prevzela mesto kumice novej zastavi. Društvo „Sla-vec" nastopi na boizato okrašenem odru ter zapoje Jenkovo „Molitev", potem pa gosp. dni. Vilfan v lepem govoru poudarja zasluge „ Bral nega društva v Kranji", kateremu se je posrečilo omisliti si društveno zastavo. Zast iva, izdelana po gosoej Hofoauer-jevi, je krasna trobojniea, na jedni strani ima pevsko liro, na drugej na krasno zvezdo z letnico 1888.
J?o običajnem zabijanji žrebljev izroči se za stava zastavonoši, društvo „Slavec" pa zapoje krasno g. Foersterjevo kantato „Naša zastava". Tako bil je končan prvi najvažnejši del slavnosti ter se je pričel koncert. Vsi zbori izvajali so se vrlo dobro, mej njimi pa se je posebno razlegal krasni tenor prvega slavca g. Medena, v lepi skladbi „Naša zvezda", in ker se je Ljubljanske čitalnice čvetero-spev iz nam neznanih uzrokov zadnji čas odpovedal, nadomestila ga je „Lira", tenor g. Stefančie. Dalje je pel čveterospev ( Pavšek, Jeršek, Ba-jec, Vidmar) Gerbić^v „Spavaj ljubica"; zbor pa je dodal še Nedvedovega „Popotuika", v kojej skladbi je pel g. Meden tenor-solo. Po končanem fporedu unel se je živahen ples, le prehitro minul je čas, ko smo se morali ločiti od tako živahnega in veselega kraja. Poslovivši se, zapoje mej potjo za podoknico gospej županji društvo „Slavec" : „Bodi zdrava domovina!" Vrnili smo se z godbo na čelu na kolodvor s trajnim spominom v srci na lepo zabavo v starodavnem Kranjskem m stu. Slavnemu „Bralnemu društvu v Kranji" kličemo srčno „Na zdravje! ZJveli!"
Došli so naslednji telegrami:
Ljubljana. — Ker so zabranile procesije udeležitev, kličem v imenu &išuuske čitalnice : Slava društvu! Živeli prouzročitelji in udeležniki hlago-slovljenja zastave. Dr en i k.
Idrija. — K razvitju Vaše častne zastave kliče Vam tisočem a slava !
Delavsko bralno društvo.
B raslo v če. — Pozdravljamo Vas! Častitamo k slavnosti!
Bralno društvo v B r a s 1 o v č a h. Mengeš. — Pod novo zastavo naj naudahne novo naudušenje za našo stvar gorenjsko metropolo.
Bralno društvo Mengeško.
Domače stvari.
— (Deželni glavar g. grof Thurn,) o katerem smo poročali, da se je odpeljal v Karlove vare, ni mogel zvršiti svojega sklepa, ker se mu je bolezen tako shujšala, da so zdravniki odsvetovali vsako vožnjo od doma. Bolezni na jetrih se je zdaj pridružila vodenica.
— (Umrl) je in bil včeraj na Igu pokopan tamošnji nadučitelj g. Primož Ušeničnik, rodom iz Poljan pri Škofjiloki. Pokojnik bil je namenjen za profesorja na srednjih šolah, a razne razmere so ga napotile, da se je poprijel ljudskega šolstva. Služboval je v Veliki Dolini, v Šiški in naposled na Igu. Pogreba udeležilo se je mnogo učiteljev, šolska mladina, prijatelji in znanci. Na grobu go voril je okrajni glavar g. M ah ko t, učitelji in Šišenski pevci pod vodstvom nadučitelja g. Gove-karja zapeli so mu dva zbora. Naj v miru počiva
— (Maxova slika „Dopolnjeno je",) ki je sedaj v tukajšnji realki le še za malo dnij razstavljena, je umotvor prve vrste in nihče naj ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda velikansko in krasno sliko, katero je Max delal štiri leta in za katero je neki Američan ponujal 70.000 gld. Slika je dovršeno, mojstersko delo, kakor glede ženijalne koncepcije, tako glede izpeljave. Krist na križi bil je že prodmet najslavnejšim umetnikom, nobeden pa ni naslikal tega prizora s toli pretresujočo pristnostjo, kakor slavni Max. Na pusti Golgati dviga se surovo stesani križ, na njem pa visi telo Spa-siteljevo. Ravno je izrekel: „Dopolnjeno je" in umirajoč nagnil glavo svojo. Trenutek ta pretrese z grozo vso prirodo, solnce mrkne, vihar  zabučl in
divja b peščenimi valovi, tema posrinja vse in na nebesa primigljajoj zvezde, kakor na nočnem ob-nebji. Ob križi pa se k Spasitelju dviga petero rok, tako proseče in tako zaupno, da se oko ne more ločiti od njih Znano je da je, teško pogoditi človeško roko, te roke pa so tako ženijalno naslikane, da se prav točno razločuje ne le spol in starost, temveč da se na teh rokah čita tako rekoč ves duševni afekt žalujočih žensk in učencev oziroma prosečega in pribežališča iščočega človeštva vseh časov. Učinek slike je globok in mogočen, čim večkrat jo gledaš, tem več krasot, tem več globokih inislij najdeš v njej, tembolj se preveriš, da je slika plod dolgih studij, izvrstne ne-presežne tehnike, ki se ti javlja v svoji celoti, kakor v vseh podrobnostih Zatorej še jedenkrat: kdor Maxnve slike še ni videl, naj si jo ogleda, kajti kaj jednacega še ni bilo v Ljubljani.
— (Huda nevihta.) Po veliki soparici za-temnelo je včeraj popoludne nebo in proti 6. uri pričela je jako huda nevihta. Vihar pometal in vrtil je gosti prah, da ga je vzluh bil kar gost in se par minut niti čez ulice videlo ni. Potem pa Re uliia ploha, pomešana s točo, ki pa v mestu razen nekoliko šip ni napravila škode, pač pa na barji Ljubljanskem, kjer je uničila nekoliko pridelkov. Silni vihar pa je prouzročil mnogo škode. Na Selih podrl je hlev, razrušil ondu in na Bazoviku več kozolcev. Na barji odnesel par hišam strehe in podrl par kozolcev. Na sv. Krištofa zvonika prelomil je drog, na kateri je bil nasajen križ, ki sedaj nizdnlu visi, polomil in izruval več dreves in pometal veliko opekfl s streh. Ploha trnjala je kake pol ure in izdala tako malo, da bi bil že zopet danes dež potreben,
— ( P r e m e m b e v Ljubljanski Škofiji.) Gosp. Toma Kajdiž, župnik v Vodicah, dobil je župnijo v Moravčah, ter je imenovan dekanom. G. Anton Krč on, župmk v Vavti Vasi, prezentovan je za Št. Marjeto. G. Ivan Berlič, koperator v Kamnigorici premeščen je v Mošnje, g. Avguštin Šinkovec iz Prečne kot koperator v Poljane pri Škof ji Loki.
— (Vabilo) k občnemu zboru, katerega ima „ Slovensko društvo" v Mariboru dne 10. junija t. L ob treh popoludne v čitalničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika ali njegovega namestnika in vsprejein novih društvenikov. 2. Poročilo tajnika o stanji društva 3. Volitev novega odbora. 4. Poročanje p. n. poslancev o delovanji deželnega in državnega zbora. 5. Razni predlogi, nasveti in govori p. n. drnštve-nikov. Odbor.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca maja 22G1 strank 525 300 gld., 2285 strankam izplačalo se je 528.271 gld. 55 kr.
— (Zahvala.) Klub slovenskih bictklistov „Ljubljana" izreka Kranjskim tovarišem najtoplejo zahvalo za preprijazen vsprejein.
— (Razpisano) je mesto učitelja in vodje na jednorazrednici v Trzini. Plača 450 gld., pri-klada in stanovanje. — Dalje mesto 2. učitelja v Moravčah. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m.
Mnogoletna opazovanja. Troti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želod'nib bdlfznih se pristni Moll-ovi „ Sei dl itz - p r al ki" zelo odlikujejo od družiti sredstev, s svojim prebavljenie pospešuj očmi in želodec okrepčujoćim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli , lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj v^dno izrecno Moli-ove preparatu z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31 — 8^
Poslano.
>r. 1>. („Antonu Perkotn'') i« dr.
na Vidmit pri \"el. LaSčah.
S tem Vam svetujem, da opustite jedenkrat za vselej posel tolmača, katerega ste opravljali pretekle dni na komindo jednega tainoSnjib uiHzi lenih mož. drugače Vas doleti bolj primerno plačilo.
V Ljubljani, 4. junija 1888. (40V] ^L\-. S—XI-
Telegrami „SkTvenskemu Narodu":
Pariz 4. junija. V zbornici stavil Bou-langer nujni predlog, da se zbornica razpusti, ustava pa prenaredi. V svojem utemeljevanji skliceval se je na razne pojave volilcev, hudo napadal vlada in parlamentarizem, poudarjal potrebo reform in dokazoval, da bi preosnovana Francoska, oprta na silno vojsko, bila najboljše jamstvo za evropski mir. Ko mu je Floquet odgovoril in ostro ožigosal njegovo delovanje, zavrgla se je nujnost s 377 proti 186 glasom in s 335 proti 170 glasom sklenilo, da se ima Floquetov govor nabiti po vsem Francoskem.
Dunaj 5. junija. Danes interpelovala Vošnjak in Gregorec s tovariši ministra Taaf-fea zaradi nejednakoga postopanja namestnika štajerskega v zadevah okrajnih zastopov Celjskega in Ptujskega.
Dunaj 5. junija. „Wiener Zeitnng" objavlja razglas, da je izvažanje konj v inozemstvo zopet dovoljeno.
London 5. junija. Dolenja zbornica dovolila 2,600.000 funtov šteti, za obrambo pristanišč in za premogovske postaje.
m t<>I i (331—127)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
sam
Umrli SO v IJulnlJaiii:
2. junija:  Mak« F.mjaiičič, državnega pravduika namestnika sin, 19 mas.. Kongresni trg št. 3. m jetlko,
3. junija:  Markua llaileger,   urar, f>7 let, Trubarjevo ulice št. 1, za jetiko.
Meteora logično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-t rov i	Nebo	Mo-krina v mm.
3 juniju	7. zjutraj 2.  p O pol. 51. zvečer	741*6 nun. 738 7 mm. 730 0 mm.	is-s^c 2.V8HJ 19*0°O	brezv. si. vzh. brez. v.	jas. 'jas. jas.	O-0O mm.
i -	7. zjutraj 2. popol. S), zvečer	735)T mm. 73(> 4 mm. 737-3 nun.	15»-8° C 89*0« O 18-«» C	si. ,)Z. si. vab, si. vzh	! d.jas. jas. ohl. 1	IVŠOam. dežja.
Srednja temperatura 212° in  225»,  za  3'7° in 4-51° nad normalom.
ID^jlm.3osl^3, "borza-
dne 5. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj 78 5(5
Papirna renta.....
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5 , marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemfike marke.....
4 /, državno srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1, lKti4
gld.
- gld.
80-45 10950 9370 80'i-—
381 2» i -j<; 4 d
lofli «/■ - »
6-96 - „
8198 - ,
2">0 {-Id. 132 gld.
100   „ 16(5
danes 7920 80/65 109*70 94 25 8t> )•— 288-91 I2'j-:C)
10-01 T.-5» i
61-5)2'/, — ki.
Ogemka zlata renta 4«/u......97
Ogeraka papirna renta 5°/0 b«74 Štajerske zemljišč, odvoz, oblig. . Dunava reg. srečke 5"/0   .   .     100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4«/a°/o tUšti zast- H™ • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. žebznice
Kreditne srečke......gld.
Radolfove srečke..... 10 .,
A.kcije anglo-avstr. banke   .   . 120 Trammway-društ. velj. 170 gld.   a v. .
85 105 118 127
5)9 179
20 104 225»
90
;».">
30
: 0
»>0
50 7f>
Z globoko užaljenim in jako potrtim srcem naznanjamo podpisani v svojem in v imenu vseh svojih sorodnikov tužno vest o smrti svojega dražega nepozabljiveg-a soproga,  oziroma odeta,
blagorodnoga gospoda
RAJMUNDA ANDRETTO,
tovarniškega zadružnika, hišnega in zemljiškega posestnika,
kateri je danos v torek ob »M- ur0 popoludne po kratkem, a inučuoin trpljenji, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 54. letu svoje dobe preselil se na oni boljši svet.
Pogreb bode v četrtek dne 7. junija Ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti na .sv. lJetra cesti st. 35 na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se bodo posvetni ostanki jako ljubjenega pokojnika položili v rodbinsko rakev.
Svete zadušne maše brale se bodo v cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 5. junija 1888.
JoKipiua Ainlretto, roj. OrteHclii, soproga.
itiijiiniiKl. MiiK-o. Vii.in in Ari ur Audretto.
sinovi.
sinovi.
Joalplna in Arpulice Audrctto.
hčeri.
I", iLTflmi /.a m nI Kruna 1>obnrlota.
3Px© ĆL3J si
železniškili pragov (avelarje,).
Dne 11. Junija 1HA9 dopoludne oV> 9. uri vršila se bode dražba 477 no* ili hrastovih železniških pra-Kov (Hvelerjev) ua železniški postaji na i.u sili.
Taisti se bodo na zahtevanje tudi posamezno (nO okupaj) oddali (396—2)
V1ZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna4
po nizkej ceni.
Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a
Fraiinškiitisk*1 ulice Št. II — Ljllblj3.113, — Dunajska cesta It. štev. 8
priporoča svojo jako bogato zalogo
oprav za spalnice, jedilnice in salone,
pohištva vsake vrste,
od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga
obojev, rouleaux, okenskih karniš, zastorov, preprog in snovi za hišno opravo.
Oprava za cela stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne.
Priproste in razkošne
:ž©2a.ItoT7-amosl£e t>stle, — solidno in ceno izdelane. Vsakovrstne dekoracije.
Jaz prodajam pod jamstvom le dobro brezhibno blago po jako nizkih cenah, — po sporazumijen j i tudi proti obročnim plačilom — iu priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa velečastitim gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. (.353—3)
Z velespoštovanjem  Frjlll l>Ol>CI*let.
i- '
I i
Na prodaj je mlin
v Kolioeveni li. si. 22, pri Viru, okraj Podpev, na Itrau jshem.
v nepi>srednji bližini Dunajske državne ceste, 2 milji od Ljubljane, 30 minut od bodoče železniške proge nLjubljana-Kamniku, - s sedmimi kolesi, izvrstno zidan in ohranjen, na levem bregu Bistrice, s pripravnim stanovanjem vred, nadalje z mnogimi trdno stavljenimi gospodarskimi poslopji, hlevi in shrambami za žito, nadalje s pripadajočim „fundus instruetus"-om, eventuelno tudi z vsemi zemljišči, travniku in gozdi (skupaj 70 oral). — Mlin porabiti bi se dal t ih 11 v dtuge tovarniške namene.
Dal nje poizvedbe pri lastnikih Jakoba  Hočevarja dedičih v Trstu, Barriera vecchia št. 17. (394—2)
Max-a razstava
v slavnostnej dvorani velike realke. Slovečo veliko sliko
GABRIJELA ££ASS-sl razstavi za kratek čas
dvurna uMeljniška proflajalnica Nikolaja Letan-a v Pragi.
Vsak dan od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer,
Tls-stopniiia, SO lir.
(383—4)
Košnja v najem.
Na Seeiiiauuo. eni travniku ,,V logu" na Viri oddala se bode košnja v nedeljo I O. 1 llllija popoludne ob 3. uri na lici mesta kosoma v najem.
(390—2)
Št. 544.
Kazglas.
(404—1)
Ker se raznaša vest, da v Kamniku zarad osepnic prihodnjega sejma ne bode, se s tem razglaša,   da   niti v Kamniku niti v okolici
osepnic ni in da se bo semenj sv. Primoža dan, to je
9. junija t. 1.
1» rezo v i ru o vršil.
Mestno županstvo Kamnik,
đne 3. junija t. 1.
Župana namestnik: Močnik s. r.
VELIKA
Košnja „Mesarice"!
V *re«lo «lne O. junija oddajala se ho kosoma
v najem košnja »Mesarice".
Dražba  prične   na   lici mesta ol> O. url «lo|>oiii«liie.
(880—8) 'van Rode-Dogan.
(5000001
kot   nafveeji   dohitele   v  iiajMre »♦■-jnii »lučaji ponuja velika o«l llaui-liiirsU«- <lrta>e tajamienH «lenarna loterija.
Specijelno pa :
1 prem, a mark b 00000 1  dobit, a mark 200000
1 «* ».* 100000
1 dobit, a mark 00000 \  đoblt. a mark
wmmam»i
+
Debelost, medtoal ne po novej metodi jrotovo i dpra-i Vse kofne bolesni, kol grinte, Ko Iti na, ogrci, pege, rodeče nosove In roke, beleznl > r*' Ikaluo ozdravijo. Pike i»d osepnic tn kuelue po obrazu se su z ui i raj odstranijo v vsikem kosuieticneni vprašanji daje se svet. Navodi, kako so zdraviti, dajo se pismenu, če se vse ohsirno poroči in s« priloži marka za odpia v pismu t nafilovotu: (840 — 4)
dobit, a mark
1
o
_ dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit a mark
1 dol.it. a mark fm
i dobit, a mark
i dobit, a mark
26
56
dobit. ;i mark dobit, a mark
106 dobit, a iu.:rk — »1 ( dol
it. a mark
w  dobit, a mark
515 dobit, i mark
$V * «)  dobit, h mark dobit, a mark
t. a mark 200,150,
124, 1(10, 94, 07, 40, 20.
80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000
5 0 0 145
Najpovejia velika, od visoke državne vlado v HAMBUHOU dovoljena in B vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 05.500 srečk, od katerih se Izžreba 47.8O0 sredic. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,160.290 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da »e v srh 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, porastu
v drugem ra*redu na 55.000, v tretji-m na 60.000) v četrtem na
70.1)00, v petem na SO.000, v šestem na 90.001', v sedmem pa eventuvelno na 5l)0 OOO, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije.
Častiti narocevalci se prosijo i'ttrućitvi pridejati dotične zneske v, avstrijskih bunkavolil ali postnih markah Tudi se denar
lahko pošlje po pošlnej n tkazuici, na željo sj i.arooitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 oeln originalna srečka av. V. gld.
J polov tca originalno Jtreekc av. v. gld. 1.75.
1 oolriina   originalno Krećke av. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko K državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izphunjo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu areek prori pričakovanju no ugajal nacrt žrebanja, pripravljeni smo ue Ugajajode srečke pred žrebanjem nazaj V/.eti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madnl načrti žrebanja naprej zastonj poli-IJHJo na ogled. iJa nam bo mogočo, vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, /sekako pa pred
14. junijem 1888,
nam doposlati.
kateri dnu bode žrebanje I. razreda,
28*—I8j
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
■H
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vodnjak.
L.istuina in tisk „Narodne Ti kame-
C0