Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 93 - 118 GDK 524.6: 562.4: 48: 905.2: (497.12) Prispelo / Arrived: 11. 2. 1997 Sprejeto / Accepted: 24. 2. 1997 MOŽNOSTI IN ZANESLJIVOST OCENE LESNE ZALOGE IN PRIRASTKA NA PODLAGI POPISA PROPADANJA GOZDOV 1995 Milan HOČEVAR. Izvleček: Popis poškodovanosti gozdov, ki ga v Sloveniji izvajamo periodično že od leta 1985, temelji na metodi sistematičnega 2-stopenjskega vzorčenja na mreži 4 x 4 km. Gre za edini objektivni, vseslovenski popis gozdov, ki ima vse lastnosti nacionalne inventure. Poteka po enotni metodologiji v določenem, to je v istem času. Ker so bili od začetka v snemanje poškodovanosti gozdov vključeni tudi nekateri dendrometrijski parametri, je popis nudil enkratno priložnost, da se poleg izračuna poškodovanosti izdela tudi objektivna ocena lesne zaloge in prirastka ter ugotovi zanesljivost metode. Snemanje je obsegalo 712 traktov s po 4 ploskvami, ki so štele po 6 dreves. Na vsaki ploskvi je bila temeljnica ugotovljena z metodo 6-dreves in poleg tega še neodvisno izmerjena s kotnoštevno metodo. Izračuni lesne zaloge, prirastka lesne zaloge in ustreznih vzorčnih napak so bili narejeni ločeno za vsako metodo, pri metodi 6-dreves pa še po dveh različicah. Ocene izračunane za metodo 6-dreves, so bile pri originalnem postopku značilno višje kot pri modificirani različici, ki ne upošteva vrednosti 6. drevesa. Modificirana metoda 6-dreves in kotnoštevna metoda dajeta skoraj enake ocene lesne zaloge: 281.26 m3/ha, oziroma 283.17 m3/ha. Ustrezne ocene za prirastek so 6.63 m3/ha/leto in 6.72 m3/ha/leto. Primerjava teh ocen z uradnimi ocenami Zavoda za gozdove Slovenije kaže na močno podcenjevanje pri terenskih popisih v operativi. Lesne zaloge terenskih popisov so v primerjavi z ocenami, ki temeljijo na kotnoštevni metodi, v povprečju podcenjene za 24.4%, prirastek pa za 17.8 %, pri čemer so razlike med posameznimi gozdnogospodarskimi območji precejšnje. Ključne besede: nacionalna inventura, lesna zaloga, prirastek, kotnoštevna metoda, metoda 6-dreves, popis poškodovanosti gozdov, Slovenija POSSIBILITIES AND RELIABILITY OF THE GROWING STOCK AND INCREMENT ESTIMATION BASED ON THE 1995 FOREST DECLINE INVENTORY Abstract Forest decline inventory has been periodically performed in Slovenia since 1985, based on a systematic sampling on a 4 x 4 km grid. It represents the only objective torest survey at the national level with ali the properties ot a national inventory which is based on a unified methodology and executed simultaneously. Some ot the dendrometric parameters were included into the torest decline inventory trom the very beginning. That is the reason why the inventory offered a unique opportunity tor estimation ot torest damage, tor objective growing stock and increment assessment and tor estimation ot the reliability ot the method. 712 tracts were inventoried, each comprising 4 plots with 6 trees. On each plot basal area was determined independently using the 6-trees method and the Bitterlich method. Growing stock, increment and corresponding sampling errors were computed separately tor each method, while tor the 6-trees method two versions were used. Estimations tor the 6-trees method were significantly higher with the original procedure as compared to the modilied procedure, which does not take the 6th tree into account. The modified 6-tree method and the Bitterlich method yield very similar results: 281.26 m3/ha and 283.17 m3/ha respectively. Corresponding cestimates are 6.63 m3/ha/year and 6.72 m3/ha/year. A comparison between those results and the official Forest Service tield estimates shows a very pronounced underestimation on the part ot the Forest Service. Growing stock field estimates are underestimated by as much as 24,4 % and the increment by 17,8 % when compared to the Bitterlich method results. The differences between torest regions are considerable. Key words: national inventory, growing stock, increment, Bitterlich method, 6-trees method, forest decline inventory, Slovenia • Prof., dr., dipl. inž. gozd; Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 94 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 KAZALO 1 UVOD/ INTRODUCTION .................................................................................... 95 2 METODA SNEMANJA IN OBDELAVA PODATKOV/ METHOD OF THE INVENTORY AND DATA PROCESSING ........................................................... 96 3 REZULTATI/ RESULTS ................................................................................... 100 3.1 ZANESLJIVOST RAZLIČNIH METOD OCENE LESNE ZALOGE IN PRIRASTKA LESNE ZALOGE / RELIABIL/TY OF O/FFERENT GROW/NG STOCK ANO GROW/NG STOCK INCREMENT ESTIMA TION METHOOS ... ...................................................................................................... 100 3.2 PRIMERJAVA OCEN METODE 6-DREVES Z OCENAMI PO KOTNOŠTEVNI METODI / COMPARISON BETWEEN THE 6-TREES ANO THE 8/TTERL/CH METHOOS .................................................................. 102 3.3 PRIMERJAVA TERENSKEGA POPISA IN OCEN LESNE ZALOGE S KOTNOŠTEVNO METODO / COMPARISON OF THE FIELO SURVEY ANO THE 8/TTERL/CH GROWING STOCK ESTIMATE .................................. 107 3.4 LESNA ZALOGA IN PRIRASTEK LESNE ZALOGE SLOVENSKIH GOZDOV/ GROWING STOCK ANO GROWING STOCK INCREMENT IN SLOVENIAN FORESTS .................................................................................... 110 4 RAZPRAVA/ DISCUSSION ............................................................................. 112 5 ZAKLJUČKI/ CONCLUS/ONS ......................................................................... 114 6 VIRI / REFERENCES ........................................................................................ 115 7 PRILOGE/ APPENDIX ..................................................................................... 118 1 UVOD 95 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... Gozdovi pokrivajo v Sloveniji več kot polovico celotne površine države, vendar so podatki o lesni zalogi, spremembah in prirastku lesne zaloge na ravni države skopi in nezanesljivi. Vse dosedanje uradne ocene so v Sloveniji narejene kot seštevek meritev in okularnih ocen, ki so bile za posamezne gozdove, oddelke in odseke opravljene v sklopu pridobivanja podatkov za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov. Zadnje tako poročilo je Zavod za gozdove Slovenije naredil za leto 1995 (ZGS, 1995). Bistvena pomanjkljivost opisane metode je, da so bili podatki zbrani z zelo različnimi metodami in v različnih časovnih obdobjih (razlike do 1 O let). Pomankljivost je tudi v tem, da gre za mešanico objektivnih meritev z znano točnostjo in subjektivnih ocen, kar onemogoča oceno zanesljivosti rezultatov. Zaradi tega je uporabnost tako dobljenih informacij močno vprašljiva. Toliko bolj, če vemo, da je znašal delež okularno ocenjenih gozdov v Sloveniji konec osemdesetih let kar 50% in da se stanje medtem ni bistveno spremenilo. Da bi dobili zanesljivejše in podrobnejše podatke o gozdovih na državni ravni, v večini evropskih držav redno opravljajo posebne, nacionalne inventure, ki temeljijo na objektivnih statističnih popisih nizke stopnje vzorčenja. V srednji Evropi so to države: Avstrija (SCHIELER et ali. 1995), Nemčija (BICK / DAHM 1992) in Švica (EAFV 1988), že od leta 1922 pa jih izvajajo tudi v Skandinaviji (ERIKSSON 1985, KLEINN / TOMTER 1993, TOMPPO 1995) . V Sloveniji ima značaj nacionalne inventure popis poškodovanosti gozdov, ki ga periodično opravljamo že od leta 1985. Popis temelji na enotni metodologiji objektivnega 2- stopenjskega vzorčenja na sistematični mreži 4 x 4 km. Metoda je bila leta 1985 zasnovana za zbiranje atributivnih podatkov o stanju dreves, vendar vključuje že od začetka tudi vse bistvene dendrometrijske podatke, primerne za oceno lesnih zalog in prirastka. Ker so bili trakti in ploskve kasneje stalno zakoličeni (permanentne vzorčne ploskve od 1987), je možno tudi ugotavljanje prirastka lesne zaloge brez vrtanja. V preteklosti je bilo že nekaj poskusov, da bi podatke popisa poškodovanosti gozdov uporabili tudi za oceno lesne zaloge in prirastka na vseslovenski ravni (LEVANIČ 1990, HOČEVAR 1990) vendar rezultati zaradi grobih napak v 96 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 izvajanju načrtovanega popisnega koncepta in podatkovnih napak (nepopolno število in premikanje traktov, nezanesljiva izmera površine vzorčnih ploskev) niso bili uporabni. Eden od pomembnih ciljev popisa propadanja gozdov v letu 1995 je bil zato tudi izdelava objektivne ocene lesne zaloge in prirastka slovenskih gozdov. Rezultate tega dela raziskav prikazujemo v nadaljevanju. 2 METODA SNEMANJA IN OBDELAVA PODATKOV Zasnova snemanja: / lnventory design: Popis temelji na 2-stopenjskem, sistematičnem vzorčnem snemanju brez stratifikacije na mreži 4 x 4 km (GIS 1995). Vzorec 1. stopnje je trakt s stranicami 25 x 25m. Z oglišči trakta so opredeljeni centri 4 sekundarnih ploskev. Za snemanje na sekundarnih ploskvah smo uporabili metodo 6-dreves (PRODAN 1968), ki je zaradi stalnega števila dreves v vzorcu posebej primerna za oceno poškodovanosti dreves, manj pa za oceno površinskih kazalcev (npr. na hektar preračunanih vrednosti) lesne zaloge in prirastka, kar pa sprva niti ni bil namen popisa (HOČEVAR 1989). Da bi se izognili težavam in napakam iz preteklosti, so potekale priprave na popis v letu 1995 posebno skrbno in temeljito. Preverili in dopolnili smo prostorsko razporeditev traktov, ki sedaj s 712 trakti razporejenimi na vzorčni mreži 4 x 4 km pokriva celotno površino slovenskih gozdov brez izjeme. Ker je bilo iz prejšnih raziskav (HOČEVAR 1989) znano, da daje metoda 6-dreves za nekatere tipe gozdov popačene ocene (bias), smo na vsaki vzorčni ploskvi posebej ugotavljali temeljnico tudi s kotnoštevno metodo. Delo na terenu je bilo zaradi načrtovanih parnih primerjav razvoja posameznih dreves zasnovano tako, da je zagotavljalo identifikacijo dreves in skladnost podatkov za leta 1987, 1991 in 1995. Na vsaki vzorčni ploskvi smo poleg rastiščnih in sestojnih znakov izmerili še naslednje, za dendrometrijsko vrednotenje pomembne parametre: 97 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... • drevesna vrsta (trimestna koda), pri obdelavi podatkov so bile strnjene v 8 skupin drevesnih vrst, • obseg drevesa v prsni višini z merilnim trakom v cm, • polarni koordinati za vsako drevo (a, razdalja od drevesa do centra v dm), • za vsako vzorčno ploskev polmer R6 v dm, • temeljnico v m2/ha z relaskopom ali dendrometrijsko ploščico (v tem primeru je bil zaradi kasnejše korekcije izmerjen padec terena) Tarife za izračun lesnih zalog in prirastka za posamezne trakte so bile prevzete iz gozdnogospodarskih načrtov in pred obdelavo vnesene v bazo podatkov. Podatkovna baza je za leto 1995 tako obsegala podatke za 712 traktov in 2848 sekundarnih ploskev ter 16196 dreves. Od tega je bilo 33 traktov sicer v gozdu (4.63%) vendar brez drevja (poseke, mladja). Povprečni polmer R6 sekundarne ploskve je znašal 5.81 m (minimum: 1.4 m, maksimum: 18.8 m; SD=2.05m, KV%=35.32%) kar ustreza površini sekundarnega vzorca P sek = 119.16 m2. Povprečna površina vzorčnega trakta je bila P1rakt = 0.0473 ha (679 izmerjenih traktov), kar ustreza stopnji vzorčenja INT = 0.0029%. Obdelava podatkov je potekala na PC računalniku s programom POPIS95 napisanim v programskem jeziku FORTRAN (HOČEVAR 1995b). Program omogoča za vsako drevo izračun lesnega volumna in tekočega volumnskega prirastka ter izračun hektarskih vrednosti za posamezne sekundarne vzorčne ploskve in trakte. Lesno zalogo ploskev in traktov smo ločeno izračunali po metodi 6-dreves (VHA6) in po kotnoštevni metodi (VHABit), kot sledi: Metoda 6-dreves: / The 6-trees method: Uporabili smo dve različici obračuna, ki se razlikujeta v obravnavi 6. drevesa. Pri originalni metodi (PRODAN 1968) se 6. drevo šteje polovično (c=0.5), pri modificirani metodi pa 6. drevesa (c=0) nismo upoštevali (PUHEK 1993). Uporabili smo naslednji temeljni obrazec: 98 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Lesna zaloga sekundarne vzorčne ploskve i: Lesna zaloga trakta: 4 VHA6 (m3/ha)= --- , ______ * L( v1i+v2i+v3i+v4i+v5i+c*v6i) L(p1 +p2+p3+p4) i=1 pri tem je : v1 i do v6i = lesni volumen 1. do 6. drevesa v m3 Pi = površina vzorčnih ploskvev 1 do 4 v ha Temeljnica: Izračun je potekal po shemi, kot je predstavljena za lesno zalogo. Volumenski prirastek: Najprej smo za vsako drevo k z metodo parnih primerjav izračunali prirastek lesnega volumna kot sledi: Indeks 1 označuje vrednost znaka na začetku periode, indeks n pa na koncu periode n let. Za vrasla drevesa smo stari premer ocenili s pomočjo algoritma, ki temelji na regresijski povezavi med starim in novim premerom dreves, prisotnih pri obeh meritvah, nakar smo prirastek računali z metodo parnih primerjav kot pri ostalem drevju. Regresijska analiza je bila opravljena ločeno za 8 skupin drevesnih vrst s podatki dreves, posnetih v obeh zaporednih obdobjih. Nadaljnji izračun hektarskih vrednosti lesnega prirastka IVHA6 je potekal, kot je opisano za lesno zalogo, vendar smo namesto variable vi uporabljali variablo ivi. 99 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... Kotnoštevna metoda: / The Bitterlich method: Ker je bila izmerjena le skupna temeljnica posamezne sekundarne vzorčne ploskve (ghabit v m2/ha pri kotnoštevnem faktorju k = 2) brez strukture po premerih in drevesnih vrstah, je bilo za izračun ustrezne lesne zaloge vhabit potrebno dobiti sestojno oblikovno višino hfj. Lesno zalogo sekundarnega vzorca smo nato izračunali takole: Oblikovno višino vsakega vzorca smo ocenili posredno na podlagi poznavanja lesne zaloge in temeljnice ocenjenih z metodo 6-dreves. Faktor hfi je bil za vsako ploskev izračunan takole: pri tem pomeni: vha6i : ocena lesne zaloge ploskve v m3/ha z metodo 6-dreves gha6i : ocena temeljnic v m2/ha z metodo 6-dreves Povprečne sestojne vrednosti HF v Sloveniji znašajo 9.97 (mediana, HF=8.98) in KV%= 46.75% , za sestoje različnih razvojnih faz pa so vrednosti razvidne iz slike 1. HF 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 C F ~ II 2 3 : : 11 : 4 5 6 razvojna faza Legenda: 2=drogovnjak, 3=ml.debeljak 30-40 cm, 4=ml. debeljak 40-50 cm, 5=st debeljak, 6=raznodobni sestoji Legend: 2=po/e stands, 3=o/d growth 30-40 cm, 4= old growth 40-50 cm, 5= o/d growth, 6=uneven aged stands Slika 1: Figure 1: Spreminjanje sestojne oblikovne višine HF z razvojno fazo ( povprečja za Slovenijo). The relation of the stand form height to the deve/opmenta/ stages (averages far Slovenia). 100 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Oceno prirastka lesne zaloge ivhabit smo izdelali na podlagi ocene prirastka z metodo 6-dreves ivha6, korigirane z razmerjem lesnih zalog kbi = vhabitbit/vha6i. kot sledi: Računalniški program računa v prvi fazi s pomočjo tarif (tarife prevzete iz ureditvenih načrtov) najprej za vsako drevo volumen in na podlagi razlik v volumnu med dvema meritvama volumenski prirastek (metoda parnih razlik). Nato združuje primarne podatke na ravni sekundarnih ploskev (metoda 6-dreves) in traktov (ponderirana metoda 6-dreves) v ocene po traktih. Izhodne ASCI datoteke POPIS.dr, POPIS.pl in POPIS.tr so bile nato konvertire v DBF format in obdelane s standardnimi statističnimi programi (Statgraphics). Kjer drugače ni omenjeno, so predstavljeni rezultati izračunani na podlagi obdelave datoteke traktov (POPIS.tr). Zaradi nizke stopnje vzorčenja (m/M < 0.1, HOČEVAR 1995a) obračun ni bil narejen po modelu 2-stopenjskega vzorčenja, temveč smo uporabili poenostavljen pristop enostavnega vzorčenja s traktom kot vzorčnim elementom. Za obdelavo (HOČEVAR 1995a) smo uporabili samo standardne parametrične statistične modele, ki so se zaradi velikega števila vzorcev izkazali kot zelo stabilni. Preglednice in grafični prikazi so opremljeni z oceno srednjih vrednosti in z mejami zaupanja pri 5% stopnji tveganja. 3 REZULTATI 3.1 ZANESLJIVOST RAZLIČNIH METOD OCENE LESNE ZALOGE IN PRIRASTKA LESNE ZALOGE Vsi bistveni dendrometrijski kazalci slovenskih gozdov na ravni države, ocenjeni s tremi metodami na podlagi popisa poškodovanosti gozdov v letu 1995, so prikazani v preglednici 1. 101 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... Preglednica 1: Bistveni dendrometrijski kazalci gozda v Sloveniji, ocenjeni s tremi metodami na podlagi podatkov popisa poškodovanosti gozdov v letu 1995. Table 1: znak Parameter VHA6a VHA6b VHAbit IVHA6a leto IVHA6b leto IVHAbit leto The main dendrometric parameters of Slovenian forests (based on the 1995 forest decline inventory data estimated using 3 methods). št. sred.vred. min./maks. stanci.odklon KV¾ ± E m3/ha traktov n vrednost ±E¾ No. of Mean min./max value std. deviation tracts m3/ha m3!ha m3/ha 712 311.46 0.00/1032.7 172.40 55.35 12.68 ali 4.07% 679 326.6 6.20/1032.7 161.92 49.59 12.20 ali 3.73% 712 281.26 0.00/965.7 158.06 56.20 11.63 ali 4.13% 679 294.93 5.70/965.7 148.87 50.48 11.22 ali3.80% 712 283.17 0.00/1150.8 152.69 53.92 11.23 ali 3.97% 679 296.94 9.80/1150.8 142.67 48.05 10.75 ali 3.62% 712 7.41 0.00/57.90 5.03 67.91 0.37 ali 5.00% 679 7.77 010/57.90 4.87 62.72 0.37 ali 4.73% 712 6.63 0.00/27.00 4.32 65.14 0.32 ali 4.79% 679 6.95 0.00/27.00 4.16 59.86 0.31 ali 4.51% 712 6.72 0.00/26.97 4.00 59.62 0.29 ali 4.39% 679 7.04 0.00/26.97 3.81 54.09 0.29 ali 4.08% Kazalci v preglednici 1 so predstavljeni kot povprečje za vso gozdno površino (712 traktov) in posebej za merske gozdove (679 traktov). Pri vseh kazalcih daje originalna metoda 6-dreves (VHA6a, IVHA6a) za približno 10% višje ocene kot modificirana metoda 6-dreves (VHA6b, IVHA6b) ali kotnoštevna metoda (VHAbit, IVHAbit). Precenjevanje originalne metode 6-dreves je statistično značilno (P<0.001), obe ostali metodi pa dajeta ocene, ki se značilno ne razlikujejo. Preglednica 1 posreduje poleg ocen srednjih vrednosti tudi najpomembnejše statistične kazalce, ki so važni za oceno zanesljivosti rezultatov in za načrtovanje bodočih popisov. Koeficienti variacije KV% so v mejah od 48 do 65 % , kar 102 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 ustreza pričakovanjem. Najnižje vrednosti KV% najdemo vedno pri kotnoštevni metodi, kar potrjuje njeno visoko učinkovitost za tovrstne popise. Vzorčne napake na ravni države so v mejah od 3.6% do 5.0%, kar ustreza vsem zahtevam in hkrati dovoljuje prepoznavanje zelo majhnih razlik v rezultatih. Ocene lesne zaloge so kakih 20% natančnejše kot ustrezne ocene prirastka, ki jih zgornja preglednica podaja za razmeroma kratko obdobje 4 let (1991 do 1995). Stalno in značilno precenjevanje dendrometričnih kazalcev, dobljenih z originalno metodo 6-dreves, kaže, da je metoda obremenjena s sistematičnimi napakami (bias), kar potrjuje naše dosedajne izkušnje (HOČEVAR 1989). Metoda daje sicer v povprečju za skoraj 10% višje ocene, vendar je poglobljena analiza po gozdnogospodarskih območjih pokazala, da to ne velja v vseh primerih. Za metodo so značile visoke variance in pogoste izstopajoče vrednosti (outliers). Uporaba metode 6-dreves je teoretično in praktično za oceno na hektar preračunanih kazalcev vsekakor vprašljiva. Da bi razjasnili razlike med metodami, smo v nadaljevanju poglobljeno primerjali rezultate obeh metod. 3.2 PRIMERJAVA OCEN METODE 6-DREVES Z OCENAMI PO KOTNOŠTEVNI METODI Pri iskanju vzrokov za velike razlike med posameznimi ocenami smo najprej raziskali razlike med temeljnicami po metodi 6-dreves in kotnoštevno metodo. Temeljnice so za tovrstne analize posebej primerne zaradi dejstva, da so izračunane izključno iz merjenih podatkov. V analizi smo upoštevali samo trakte z lesno zalogo (679 traktov), zato so temeljnice nekoliko višje, kot bi to ustrezalo povprečju za vso gozdno površino (ustrezne temeljnice za 712 traktov so: GHA6a= 30.99m2/ha , GHA6b= 27.94m2/ha in GHAbit=28.98 m2/ha). Kot kaže izračun v preglednici 2 so ocene obremenjene z zelo nizko vzorčno napako. Najnatančnejšo oceno temeljnice, GHAbit = 30.38 m2/ha ± 2.40%, daje kotnoštevna metoda. Ocena je za 6.94% nižja kot ocena po originalni metodi 6- dreves (hipoteza precenjevanja originalne metode 6-dreves je značilna pri 103 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... P=0.001) in za 3.59% višja kot ocena z modificirano metodo. Tudi zadnja razlika je zaradi večje občutljivosti testa tokrat značilna; hipoteza enakosti ocen je neutemeljena s P = 0.09, hipoteza podcenjevanja z modificirano metodo 6-dreves pa potrjena s P = O.OS. Preglednica 2: Test srednjih vrednosti temeljnice po modificirani metodi 6- dreves in kotnoštevni metodi. Table 2: Znak n Parameter GHA6a 679 GHA6b 679 GHAbit 679 Test of basal area means according to the modified 6-trees method and Bitterlich method. Sred.vred. Min./maks. Stand.odklon KV% ± E m2/ha vrednost ±E% Mean Minlmax value Std. deviation m2/ha m2/ha m2/ha 32.49 2.00/155.00 14.05 43.24% 0.93 2.86% 29.29 2.00/131.0 12.82 48.13 0.97 3.30% 30.38 0.00/79.00 11.01 36.24% 0.73 2.40% Da bi bolje spoznali razlike med metodami, smo razlike med kotnoštevno in modificirano metodo 6-dreves še podrobneje proučili. Analiza na sliki 2 kaže na povezavo med površino trakta in razmerjem temeljnic po modificirani metodi 6-dreves in kotnoštevni metodi (GHAbit/GHA6b). To razmerje je odvisno od površine trakta, kar kaže na odvisnost rezultatov od zgradbe sestoja. Površina traktov praviloma narašča s starostjo, pa tudi s presvetlevanjem sestojev. Vrisana regresijska premica nakazuje, da hipoteza o podcenjevanju z modificirano metodo 6-dreves ne velja za celo podatkovno območje, temveč le za določeno območje ter da nanjo bistveno vpliva površina trakta, kar je nesprejemljivo. 104 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Slika 2: Figure 2: GHABIT/gha6 2f-t------t------+-----+-----t--l 1,Bf-t------t------e>----+-----+--------a----t-l 0,21-----l-="-'-"'='1-__:c___-l---------+-----+------l----=l oi-+-------+------+------+------+-1 o 0,02 0,04 0,06 0,08 Površina trakta v ha Povezava med površino trakta in razmerjem ocen temeljnice s kotnoštevno metodo in modificirano metodo 6-dreves. Relationship between the tract area and the ratio of the Bitterlich and 6-trees basal area estimates. Spoznanja s slike 2 potrjujeta tudi analizi na slikah 3 in 4, narejeni za lesno zalogo. Slika 3: Figure 3: VHA6 m3 1200 1000 800 600 400 200 o o 200 400 600 800 1000 1200 VHAbit m3 Razmerje med ocenami lesne zaloge z modificirano metodo 6- dreves in kotnoštevno metodo. Relationship between the 6-trees and Bitterlich estimates of the growing stock. 105 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... Slika 3 prikazuje neposredno primerjavo ocen lesne zaloge po obeh metodah. Vidimo, da se ocene dobro prekrivajo v območju 200 do 300 m3/ha, da pa tendenca k podcenjevanju z modificirano metodo 6-dreves narašča v območju visokih lesnih zalog. Slika 4: Figure 4: VHAbiWHA6 o 200 400 600 800 VHAbit m3/ha Spreminjanje razmerja v oceni lesne zaloge po kotnoštevni metodi in modificirani metodi 6-dreves z naraščanjem lesne zaloge sestojev. VHA6 = In (0.2767)*VHAbif0·9433• R2 == 0.6593, multiplikativni model Changing relationship between the growing stock and the ratio of Bitterlich and 6-trees estimates of growing stock. Slika 4 kaže, da se razmerje VHAbiWHA6b spreminja z lesno zalogo sestoja. Vrednost korelacijskega koeficienta je z r2= 65.93% značilna, glede na pričakovanja pa razmeroma nizka. Na sliki so lepo vidne izredne, izstopajoče ocene (outliers), ki so značilne za metodo 6-dreves. Dosežejo lahko tudi večkratno vrednost ustrezne ocene po kotnoštevni metodi. Pojav poznamo tudi iz opazovanj v praksi in je značilen za šopaste sestojne zgradbe in kmečke gozdove. Pri nizkih lesnih zalogah so ocene po kotnoštevni metodi nižje, pri visokih lesnih zalogah pa višje kot ustrezne ocene po modificirani metodi 6- dreves. 106 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 VHAbit/VHA6 1,8 1,6 1,4 1,2 ;~ -- - ' IE fC ~ ' ~ ' " ;; !;: ; ~ 1 0,8 0,6 0,4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314 gozdnogospodarsko območje Oznake gozdnogospodarskih območij: Tolmin:1, Bled: 2, Kranj:3, Ljubljana:4, Postojna:5, Kočevje:6, Novo Mesto:7, Brežice:8, Celje:9, Nazarje: 10, Slov.Gradec:11, Maribor:12, M.Sobota:13, Kras: 14 Slika 5: Figure 5: Prikaz razmerja VHAbiWHA6 z mejami zaupanja po gozdnih območjih. The VHAbiWHA6 ratio together with the confidence limits shown for alf forest management regions. Na zelo različne razmere v posameznih gozdnogospodarskih območjih opozarja slika 5 . Prikazuje razmerje med VHAbiWHA6b kot količnik, ki ima vrednost 1 v primeru prekrivanja obeh ocen. Vidimo, da je kar nekaj območij, kjer so lesne zaloge dobljene s kotnoštevno metodo, v primerjavi z metodo 6-dreves razmeroma visoke. Izstopajo blejsko, kranjsko, novomeško, nazarsko in kraško gozdnogospodarsko območje. Stanje v mariborskem, brežiškem in celjskem območju pa je ravno obratno. Kakšno vlogo imajo pri tem morebitne sistematične napake lahko razjasnijo le dodatne raziskave. Analiza ocen, dobljenih z različnimi metodami, kaže na precejšnje razlike, do katerih prihaja zaradi različnih metod izračuna (variantni metodi izračuna pri metodi 6-dreves) ali zaradi zgradbe sestojev. Ugotovitev velja za obe metodi 6- dreves, tako da bomo za nadaljnje analize uporabljali le ocene na podlagi kotnoštevne metode, ki se je po vseh dosedajnih izkušnjah izkazala kot teoretično in praktično pravilna. Ker pri terenski izmeri temeljnice nismo ugotavljali debeline drevja in drevesnih vrst, smo izračun toliko poenostavili, da smo te strukturne parametre prevzeli iz izmere 6-dreves. Isto velja za HF vrednosti, ki smo jih izračunali za vsako ploskev iz podatkov dobljenih z metodo 107 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... 6-dreves. Tako izračunane vrednosti so v prilogi 1 vnesene pod oznako VHAbit in predstavljajo "prave" vrednosti lesne zaloge V prilogi 1 so poleg ocen lesne zaloge in prirastka lesne zaloge za kotnoštevno in modificirano 6-drevesno metodo, vnesene tudi ocene Zavoda za gozdove Slovenije. V stolpcih VHA-ZGS in IVHA-ZGS so prikazane ocene, ki jih je Zavod posredoval leta 1995 (ZGS, 1995) za posamezna gozdnogospodarska območja in celo državo. Zanesljivost teh ocen ni znana in je ni mogoče preveriti. Poleg teh terenskih ocen obstajajo za posamezne odseke in oddelke tudi ustrezne ocene iz leta 1990, od katerih smo selektivno izbrali samo tiste, ki se lokacijsko prekrivajo z lego traktov. Te ocene so pod oznakama VHApopis in IVHA popis vnesene v stolpcih 6 in 1 O. Ker gre tokrat za vzorčno oceno, je bilo mogoče ugotoviti tudi njeno zanesljivost. V nadaljevanju se bomo osredotočili na primerjavo rezultatov kotnoštevne metode iz leta 1995 in terenskega popisa izbranih odsekov. Statistična analiza rezultatov (two sample analysis) je bila opravljena za ocene lesne zaloge in prirastka lesne zaloge. Vse ocene VHABit in VHApopis kot tudi IVHAbit in IVHApopis se medseboj visoko značilno razlikujejo (P<0.001 za oba znaka). Za oba znaka, VHA in IVHA daje kotnoštevna metoda višje ocene kot terenski popis. Ker so vse ocene obremenjene z razmeroma nizko vzorčno napako, razlike so pa značilne, sledi, da so vzroki za razlike izdatne sistematične napake, ki smo jih z nekaterimi dodatnimi analizami skušali podrobneje opredeliti. 3.3 PRIMERJAVA TERENSKEGA POPISA IN OCEN LESNE ZALOGE S KOTNOŠTEVNO METODO Razlike med ocenami lesne zaloge na podlagi popisa poškodovanosti gozdov v letu 1995 (VHAbit) in terenskimi ocenami (VHApopis) predstavlja preglednica 3. Razlike so razmeroma velike in za vse kazalce značilne (P<0.001). Količnik VHAbiWHApopis je z vrednostjo 0.74 razmeroma nizek, kar pomeni močno podcenjevanje pri popisu na terenu. 108 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Preglednica 3: Analiza razlik v lesni zalogi in prirastku kot so bile ocenjene s kotnoštevno metodo in terenskim popisom sestojev. Table 3: Znak n Parameter VHAbit 652 IVHAbit 652 VHApopis 652 IVHApopis 652 Ana/ysis of differences between the Bitter/ich and fie/d survey estimates of growing stock ana increment. Sred.vred. Stanci.odklon KV% ± E m3/ha Mean Std. deviation ±% 280.22 150.23 53.61 11.55 4.13% 6.64 3.98 59.96 0.31 4.61% 192.76 104.06 53.98 8.00 4.15% 4.90 2.69 54.80 0.21 4.21% * Parne primerjave je bilo mogoče narediti le za 652 traktov, oziroma odsekov • Pairwise comparisons were possible only far 652 tracts / sections Slika 6: Figure 6: VHAbit m3/ha o 100 200 300 400 500 VHApopis m3/ha Regresijska povezava med VHApopis in VHABit. 600 Regression between the field survey and Bitterlich estimates of growing stock. Vzroke za tako stanje smo skušali osvetliti z regresijsko analizo ocen obeh metod. Iz slike 6 je razvidno, da so podcenjeni predvsem sestoji z nizko lesno zalogo, ki jih na terenu praviloma le okularno ocenjujejo. V kapitalnih gozdovih z visoko lesno zalogo (nad 450 m3/ha) pa razlik skoraj da ni. Slika 7: Figure 7: 109 Hočevar M.: Možnost in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka ... VHApopisNHAbit 41-t----1---t-------+---+---+--------