LETO XVI
ŠTEVILKA 35 (547)
VELENJE, 12. SEPTEMBRA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Delovna skupina CK ZK na obisku v Velenju
Po odkritju spominskega obeležja Stanetu Ilcu-KriStofu so se aktivisti zbrali na' zborovanju in tovariškem srečanju
Peto srečanje nekdanjih aktivistov OF Šaleško mislinjskega okrožja v Lokovici	'
Spomin na nepozabne trenutke
Zadnjo nedeljo, 7. septembra je bilo v Lokovici, v bližini Anclinove domačije, 5. srečanje nekdanjih aktivistov OF .Šaleško-mislinjskega okrožja. Pripravila sta ga odbor aktivistov in občinska konferenca SZDL Velenje. Zbora se je udeležilo več kot 2.000 aktivistov, borcev, delovnih ljudi, občanov in mladine iz občin -Velenje in Slovenj Gradec. V Lokovico pa je prišlo tudi nad 200 aktivistov in borcev iz Ribnice, rojstnega kraja Staneta lica — Krištofa, ki so mu ob tej priložnosti na kraju, kjer je padel pod sovražnikovimi streli, odkrili spominsko obeležje.
Slavje, na katerega so prišli tudi Jože Globačnik, podpredsednik skupščine SR Slovenije, Marjan Lenarčič, podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, Janez Zah-rastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje in drugi, se je začelo s položitvijo vencev k spominskemu obeležju Stanetu licu — Krištofu, in priložnostnima govoroma Franca Malešiča in Franca Polha — Izaka.
Franc Malešič je orisal ži-vljensko pot sekretarja okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF Šaleško — mislinjskega okrožja Staneta lica — Krištofa. Franc Polh — Izak pa je spregovoril o nastanku in delu okrožnega odbora OF Šaleško — mislinjskega okrožja. Zatem pa so mladinci iz Lokovice prevzeli spominsko obeležje v varstvu.
Po zračnem desantu, v katerem so sodelovale enote teritorialne obrambe iz nekaterih krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela občine V Voluje in ae-rokluba Velenje in Slovenj Gradec, sej začelo na prireditvenem prostoru 5. srečanje nekdanjih aktivistov OF Šaleško — mislinjskega okrožja.
Zbrane je v imenu prebivalcev Lokovice pozdravil predsednik skupščine krajevne skupnosti Herman Mrak. Slavnostni govornik pa je bil Jože Globačnik — Srečko, ki je spregovoril o razmahu narodnoosvobodilnega gibanja v Šaleški in Mislinjski dolini ter o nalo-
gah, ki so v sedajem trenutku pred nami vsemi. Obširnejše (izvlečke iz govora Jožeta Globačnika in spominske besede Franca Malešiča in Franca Polha — Izaka objavljamo na 3 stra-ni).
Po priložnostnem kulturnem programu, ki so ga izvedli velenjska rudarska godba, mešani pevski zbor Švobode Šoštanj in recitato-rji amaterskega gledališča Velenje, je spregovoril še član odbora nekdanjih aktivistov OF Šaleško — mislinjskega okrožja Martin Primožič — Branko. Aktivisti pa so sklenili, da bo sedanji odbor, ki ga vodi Janko Ževart, opravljal naloge še dve leti.
Nedeljsko srečanje nekdanjih aktivistov OF Šaleško — mislinjskega okrožja v Lokovici je bila prava.ura zgodovine. Preživeli aktivisti, ki jih je resda vsako leto manj, so pripovedovali spomine na leta najtežjih preizkušenj in tako mladi rod kar najbolj neposredno seznanjali z žrtvovanji in heroj-stvom naših ljudi. Bili so resnično nepozabni trenutki.
Termoelektrarne Šoštanj
Pripravljeni za nemoteno delo
V šoštanjskih termoelektrarnah, kjer so v prvih osmih mese-dh letos proizvedli 2 milijardi 59 milijonov kWh električne energije in s tem dosegli 893 % proizvodnje, predvidene z elektroenergetsko bilanco za to obdobje, so že od srede julija naprej vse naprave pripravljene za polno obratovanje v jesenskih in zimskih mesecih. Do 15. julija so bili opravljeni vsi načrtovani remonti ter pregledi naprav. V predvidenem roku je bila odpravljena okvara kotla 345 MW bloku, v katerem so zamenjali 120 ton pokvarjenih cevi in opravifi še druge rekonstrukcije. Tako je zdaj blok znova usposobljen za obratovanje s
polno močjo. Za obratovanje s polno močjo pa so usposobili tudi tretji blok.
1. septembra je bilo na deponiji šoštanjskih termoelektrarn 610.000 premoga. Te zaloge zadoščajo za okrog 40 dnevno obratovanje z vsemi zmogljivostmi. Za nemoteno obratovanje s polno močjo v jesenskih in zimskih mesecih, v novi sezoni, pa rabijo še okrog 500.000 ton premoga. Letos naj bi, kot računajo, v šoštanjskih temoelektrarnah pok urili za proizvodnjo električne energije 4,450.000 ton premoga, pri čemer naj bi ga 450.000 ton dobili iz Laškega, Senovega, Trbovelj in Kolubare. Ce bodo vsi
premogovniki poslali v Šoštanj pogodbeno dogovorjene količine premoga, potrebne za proizvodnjo električne energije, potem ni bojazni, da v novi sezoni ta največji slovenski proizvajalec električne energije ne bi obratoval s polno močjo in poslal v omrežje predvidenih količin električne energije.
V poletnih mesecih so, tudi na račun varčevanja s premogom, obratovali v Šoštanju z manjšo močjo, da bi prihranili kar največ tega energetskega vira za jesenske in zimske mesece, ko so potrebe po električni energiji iz temoelektrarn največje.
M. L.
Uspešnost dela komunistov, drugih subjektivnih sfl in političnega sistema
Od torka do četrtka je bila na obisku v občini Velenje delovna skupina CK Zveze komunistov Slovenije in se vključevala v politične aktivnosti komunistov Šaleške doline pri razreševanju perečih vprašanj samoupravnega in gospodarskega razvoja nekaterih najpomembnejših organizacij združenega dela v občini. Preučevala in obravnavala je, med drugim, tudi problematiko in uspešnost delovanja komunistov in drugih subjektivnih sil ter političnega sistema v občini.
Najprej so se člani delovne skupine CK ZKS, ki jih je vodil Emil Roje, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za naloge ZK in delo komunistov v vzgoji in izobraževanju, udeležili sestankov osnovnih organizacij ZK tozdov jama Preloge in jama Škale rudnika lignita Velenje. Komunisti teh dveh osnovnih organizacij ZK so obravna-
vali idejnopolitično oceno samoupravnih in družbenoekonomskih razmer v delovni organizaciji, ki so jo ta teden uvrstile na dnevne rede sej vse osnovne organizacije ZK v premogovniku. Na sestankih so se komunisti opredelili do vseh vprašanj, ki so jih v zadnjem času izrekli rudarji in ki zadevajo posebej še krepitev njihovega samoupravnega in družbenopolitičnega položaja ter uveljavljanja spodbu-dnejših sistemov nagrajevanj aJ
Člani delovne skupine CK ZKS so se med obiskom v Šaleški dolini udeležili še sestankov OO ZK v tozdih jama Pesje, Jamski transport, Priprave, Mehanizacija in Kla-sirnica ter v delovni skupnosti Zračenje velenjskega rudnika lignita, nadalje v tozdu tovarna usnja Šoštanja, tozdu elektrokovinarske šole RŠC, tozdu Gradnje GIP Vegrad ter v tozdu Pralna tehnika
TGO Gorenje Velenje in tozdu Zunanja trgovina Gorenje Promet Servis. Sodelovali pa so tudi na problemski konferenci OO ZK Rudnika lignita Velenje. Prihodnji teden pa se bodo člani delovne skupine udeležili še sestanka osnovne organizacije ZK v krajevni skupnosti Šoštanj in sestanka s komunisti na najodgovornejših dolžnostih v občini.
Delovna skupina CK ZKS bo po končanih pogovorih pripravila oceno političnih in družbenoekonomskih razmer ter aktivnosti komunistov velenjske občine za sejo občinske konference ZKS Velenje, ki sejo bo udeležil tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit.
Podrobno bomo poročali o obisku članov delovne skupine CK ZKS v Velenju v prihodnji številki.
M. L.
80 let Mihe Marinka
Čestitka Velenjčanov
Najvišji predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščina občine Velenje in njenega izvršnega sveta so po-
12. september -praznik občine Mozirje
slali predvojnemu revolucionarju, komunistu in nosilcu visokih političnih dolžnosti, članu sveta federacije Mihi Marinku čestitke s prisrčnimi željami ob njegovi 80-letnici.
Poudarili so, daje tovariš Miha Marinko prispeval z nenehnim revolucionarnim snovanjem velik delež k napredku socializma, neprecenljiv pa je tudi njegov prispevek za razvoj naše družbe.
slavje v Nazarjah
Danes in jutri bodo v Nazarjah osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Mozi-ije — 12. septembru.
Najprej bodo predali svojemu namenu nove prostore industrijske prodajalne in učnih delavnic modne konfekcije Elkroj. V Nazarjah bodo popoldan ot-vorili obnovljene komunalne naprave, odprli pa bodo tudi delavski dom. V Moziiju pa bodo v domu TVD Partizan pripravili razstavo ptic, cvetja in lovstva.
V soboto, 13. septembra bo v Nazaijah pred novim delavskim domom najprej promenadni koncert. Na slavnostni seji skupščine občine Mozirje bodo med drugim podelili tudi letošnja priznanja občine Mozirje. Plaketo občine Moziije bodo prejeli lesna industrija Gorenje — Glin, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ter krajevna skupnost Mozirje — odbor za urejanje Savinjskega gaja. Denarne nagrade pa bodo izročili občinski taborniški zvezi, delavski godbi na pihala občine Mozirie in gasilskemu društvu Nova Štifta.
N4 prostoru pred delavskim domom v Nazarjah bo ob 10. uri zborovanje, na katerem bo govoril član predsedstva SR Slovenije, Tone Bole. Pozneje bodo predali svojemu namenu nove proizvodne prostore lesne industrije Gorenje — Glin Naza-ije.
Slavje ob letošnjem občinskem prazniku Gornje-Savinj-ske doline bodo sklenili v soboto popoldan v Lepi njivi z otvoritvijo novega šolskega poslopja.
Kronika
Avgusta 388.000 ton lignita
Velenjski rudarji so prejšnji mesec nakopali 388.000 ton lignita. Dosežena proizvodnja je pod načrtovano. Sicer so v prvih osmih mesecih nakopali v rudniku lignita Velenje 2,834.000 ton lignita, do izpolnitve letnega delovnega načrta, to je do izkopa 4,700.000 ton, pa jim je manjkalo 1. septembra še 1,866.000 ton lignita.
Problemska konf erenca ZK
Včeraj 11. septembra je bila v sejni dvorani skupščine občine Velenje problemska konferenca .osnovnih organizacij ZK rudnika lignita Velenje, na kateri so ocenili sedanje družbenoekonomske in politične razmere v delovni organizaciji ter sprejeli program aktivnosti za okrepitev vloge in položaja osnovnih organizacij ZK ter za delo komunistov v novih organizacijah Zveze sindikatov, samoupravnih organih in delegatskem sistemu.
Novo odločitev o možnostih uvoza reprodukcijskega materiala so v Gorenju sprejeli z razumevanjem in zavestjo, da moramo na vsak način prispevati sami kar največ za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance. Razmerje delitve 60 dolarjev uvoza blaga za 100 izvoženih je takšno, da naj bi Gorenju zadostovalo za proizvodnjo bele tehnike, medtem ko bodo morali za proizvodnjo elektronike (televizorjev) poiskati druge rešitve, predvsem tudi z večjim proizvodnim sodelovanjem s tovarno Gorenje — Koerting. Na fotografiji: Tekoči trak v tozdu Kuhalni aparaT:. (H. J.)
2i\5
V središču pozornosti
Številka 35 (547) - 12. septembra 1980
Kmetijska proizvodnja
Načrtno delo rodilo sadove
V	velenjski* občini poteka letos deset let, odkar so v ERI-temeljni organizaciji Kmetijstvo Šoštanj začeli intenzivno pospeševalno delo v kmetijski proizvodnji. Da bi pregledali rezultate skupnega dela pospeševalne službe in rej-cev-kooperantov so preteklo soboto organizirali v Skalah na Arli-čevi domačiji občinsko živinorejsko razstavo. Pripravila jo je temeljna organizacija Kmetijstvo pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Pobuda za to prireditev je prišla tudi iz krajevne 'skupnosti Skale, kajti prav na območju te krajevne skupnosti sta se odločila Vlado Miklavžina in Ivo Arlič kot prva dva kooperanta za preusmeritev proizvodnje na njunih kmetijah.
Ob otvoritvi razstave je najprej spregovoril vodja pospeševalne službe pri Kmetijstvu Šoštanj Jože Lempl. Z nekaterimi številkami je podkrepil prizadevanja, ki jih v občini vlagamo za nadaljni razvoj kmetijske proizvodnje.
V	Šaleški dolini je le še približno 600 čistih kmetij, od tega kar okrog 70 odstotkov v hribovitih območjih, kjer so stroški pridelovanja večji za 30 do 40 odstotkov. To stanje pa se vsako leto slabša
zaradi ugrezanja doline in tudi zaradi urbanizacije. Kljub vsem težavam pa so bili v naši občini v zadnjih letih doseženi pomembni uspehi v razvoju kmetijske proizvodnje, saj je sedaj v preusmeritvi kar 192 kmetij, na katerih so kooperanti v zadnjih desetih letih zgradili 45 novih in obnovili 124 hlevov, zgradili 203 stolpne in ko-ritaste silose in 46 jam za gnojevko. Poleg tega je danes v občini 33 strojnih skupnosti, ki imajo 35 silokombajnov, pred desetimi leti so posejali silažno koruzo na dveh hektarjih, danes pa že na več kot 70. V omenjenem obdobju so povečali uporabo mineralnih gnojil od 720 ton na 1530 ton. Za preusmerjanje kmetij pa je bilo v zadnjih desetih letih porabljenih v obliki kreditov iz raznih virov 45 milijonov dinarjev.
Vsa ta prizadevanja pa se odražajo v povečanju tržne proizvodnje, saj so bili—na primer—pred devetimi leti le trije proizvajalci, ki so oddali nad 30.000 litrov mleka, lani pa jih je bilo že 69 od 200 kmetij, ki oddajajo mleko. Pogodbeno pitanje mladega goveda pa je v devetih letih porastlo za več kot štirikrat. V zadnjih šestih letih je povprečna proizvodnja krav pora-stla v A in B kontroli od 2931 kg na 3230 kg na kravo, oddaja mle-
ka na kmetijah, ki imajo krave v A kontroli pa je že močno presegla 3000 litrov na kravo, povprečna mlečnost teh krav pa se v tem letu približuje 4.000 kg.
Čeprav sredstva za pospeševanje kmetijstva, ki jih združuje združeno delo naše občine že v tekočem srednjeročnem obdobju v višini 2,8 milijonov dinarjev niso sicer tako obsežna, pa so vendarle pomembna, saj lahko z njihovo pomočjo načrtujejo pospeševalne akcije na podlagi lastnih potreb. Te akcije pa bodo načrtovali tudi v prihodnje, kajti zaostren gospodarski položaj narekuje, da se moramo še bolj nasloniti na lastne zmogljivosti in povečati intenzivnost pridelave hrane.
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo v naši občini vzporedno razvijali proizvodnjo mleka in mesa. Pri proizvodnji mleka bodo namenili glavno pozornost povečanju proizvodnje na že vključenih kmetijah, na odročnih območjih pa bodo še naprej razvijali pitanje mlade govedi.
V imenu pokrovitelje izvršnega sveta je na razstavi spregovoril predsednik Franjo Kljun in med drugim poudaril, da so dosežki desetletnega načrtnega dela pospeševalne službe v živinoreji, načrtnega dela Ere oziroma, njene temeljne
organizacije Kmetijstvo, veterinarske postaje in kmetov-kooperantov resnično zelo veliki pa tudi spodbudni tudi za prihodnje obdobje. Obenem je poudaril, da nam narekuje sedanje obdobje stabilizacijskih prizadevanj in nekaterih neurejenih dohodkovnih odnosov v celotni verigi od proizvajalcev do potrošnikov, da realno, vendar pospešeno rešujemo trenutne težave, in da optimistično načrtujemo bodoči razvoj zaradi izredne pomembnosti proizvodnje hrane, preskrbe, izvoza, razvoja turizma idr. Obenem je poudaril, da se je po letu 1974, ko je bila zadnja živinorejska razstava, marsikaj spremenilo v razvoju naše samoupravne družbe in v razvoju kmetijstva, živinoreje, proizvodnje hrane, zemljiške politike, samoupravnega organiziranja, dohodkovnih odnosov, sodelovanja med zasebnim in družbenim sektorjem, politiki urbanizacije in na drugih področjih našega ustvarjanja, pa tudi glede družbenega vrednotenja vseh, ki delajo in ustvarjajo v kmetijstvu. ,,Ponosni smo na dosežene uspehe v kmetijstvu oziroma živinorejski proizvodnji, ki so gotovo tudi rezultat vseh teh samoupravnih sprememb in usmeritev," je dejal med drugim Franjo Kljun.
S. V.
Seja izvršnega sveta
Živinorejska razstava
Priznanja za dobro delo
Nagrajene »shroijavke« so dobile lepe in vredne zvonce. Pa čeprav nekatere niso kazale prevelikega zadovoljstva
Na živinorejski razstavi je sodelovalo 31 rejcev oziroma kooperantov, ki so na razstavni prostor pod Arličevo domačijo pripeljali 74 glav živine,od tega 71 krav sivorjave pasme. V občini Velenje namreč prevladuje rjavo govedo, le nekaj malega pa je lisastega goveda in križancev.
Najboljšo živino izbrala posebna komisija ki jo je vodil prof. dr. Jože Ferčej iz biotehnične fakultete v Ljubljani.
V skupini starejših krav je prvo mesto zasedla krava Maja, last Jožeta Ročnika iz Zavodenj, ki je v tretji laktaciji dala 6228 kg mleka s 43,53 odstotki tolšče. Njena povprečna molznost v treh letih pa je znašala 5670 kg mleka s 3,53 odstotki tolšče. Druga je bila krava Soča, last Gabriela Stropnika iz Florjana, — v tretji laktaciji je dala 6599 kg mleka (3,91 odstotkov tolšče), povprečna molznost v treh letih 5245 kg mleka s 3,83 odstotki tolšče.
Tretje mesto je pripadlo kravi Savi, last Ivana Rožiča iz Topolšice, ki je dala v tretji laktaciji 6647 kg mleka s 3,68 odstotki tolšče in s povprečno
V velenjskih vrtcih premalo prostora
Odklonjenega otroka pripeljali in pustili v vrtcu
Pester dnevni red
možnostjo v treh letih 5357 kg mleka s 3,74 odstotki tolšče.
Med mlajšimi kravami je prvo mesto -- pripadlo kravi, ki jo je na razstavo pripeljal Zdravko Ročnik iz Zavodenj, drugo kravi Franca Rotnika iz Raven, tretje kravi Iva Arliča iz Skal. Med plemenskimi telicami je dobil prvo mesto Jože Tekavec. Med kravjimi družinami je dobil prvo nagrado Ivo Arlič iz Škal (kravja družina je štela šest glav).
Na sobotni razstavi so podelili tudi deset priznanj in denarnih nagrad kooperantom, ki so v obdobju zadnjih šestih let oddali največ mleka oziroma žive teže govedi. Prejeli so jih: Marjana in Franc Rotnik iz Raven, Apo-lonija in Jože Ročnik Zavodenj, Marica in Ivo Arlič iz Škale, Ivica in Milan Špeh—Lokovica, Kristina in Franc Drofeljnik—Paška vas, Tončka in Zdravko Ročnik—Zavodnje, Marta in Ivan Koren—Bevče, Tončka in Edo Ježovnik—Plešivec, Martin in Ana Vrabič—Skorno ter Anica in Jože Tajnik iz Raven. Za primer naj še povemo, da so pred šestimi leti podelili nagrado za 20.000 litrov mleka na leto, letos pa za 63 litrov oziroma leta 1974 za 4000 kg žive teže pitancev in letos za 15000 kg žive teže na leto. Te številke najbolje potrjujejo dobro gospodarjenje naših kmetovalcev.
Izvršni svet skupščine občine Velenje pa je podelil posebna priznanja za pomembne dosežke v kmetijsko tržni proizvodnji ter za prizadevno družbenopolitično delo na vseh področjih. Prejeli so jih Ivan Koren i iz Bevč, Ivo Arlič iz Škal, Franc Drofelnik iz Paške vasi, Jože Ročnik iz Zavodenj, Era — temeljna organizacija Kmetijstvo in Savinjsko-šaleška veteri-
S. V.
narska postaja.
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so se v ponedeljek sešli na 89. redno sejo. Obravnavali so osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985. Dogovorili so se, da naj posredujejo podpisnice tega dogovora svoja stališča, ki jih bodo skupno z osnutkom dogovora posredovali v obravnavo delegatom občinske skupščine na seji, ki bo prihodnji mesec. Stališča in pripombe pa bodo posredovali nato tudi republiški skupščini. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o izvršitvi proračuna občine Velenje do 31. julija letošnjega leta. Tudi to poročilo bodo predložili v obravnavo delegatom občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so na ponedeljkovi seji sprejeli obveznost izvajanja družbenega dogovora o ureditvi veterinarsko higienske službe. Ta dogovor obvezuje našo občino, da zagotavlja letno 156 tisoč dinarjev do leta 1983 in po 124 tisoč dinarjev do leta 1985 za anuitete za najetje kredita za ureditev skupne veterinarsko higienske postaje za našo regijo. Člani izvršnega sveta so potrdili tudi poročilo o ocenitvi škode zaradi toče. Poročilo predvideva davčne olajšave tistim občanom, ki bodo imeli manjši pridelek zaradi toče. Člani izvršnega sveta so o tem menili, da je treba imenovati stalno komisijo, ki bo takoj po naravnih nesrečah ocenila škodo. Na dnevnem redu je bil predlog za izvajanje gradenj po urbanističnem redu v Zavodnjah.
Lani oktobra je bil za to krajevno skupnost izdelan zazidalni načrt, vendar ta ni bil potrjen zaradi različnih interesov krajanov. Na seji, ki je bila julija na občinski konferenci SZDL Velenje, so se dogovorili, da se dovoli gradnja lastnikom parcel na levi strani ceste proti Šentvidu in še dveh V bližini Ro-čnikove kmetije. To pa pomeni, da bi lahko izvedli polovico zazidalnega načrta za to krajevno skupnost. Člani izvršnega sveta so se dogovorili, da predlagajo občinski skupščini v potrditev I. fazo zazidalnega načrta in ne pristanejo na gradnjo po urbanističnem redu v tej krajevni skupnosti.
Na seji je bilo podano tudi poročilo o ustanavljanju skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravni sporazum o tem je pripravljen in ga bodo posredovali v obravnavo vsem samoupravnim interesnim skupnostim, ki naj podajo nanj svoje pripombe. Člani izvršnega sveta so poudarili, da morajo teči vse aktivnosti v zvezi s tem po predvidenem rokovniku, tako da bi prišlo do ustanovitve teh služb v predvidenem roku.
Preskrba je tudi v naši občini izredno pereča in prav zato tudi skorajda ni seje izvršnega sveta, na kateri ne bi spregovorili o ton vprašanju. Tako je bilo tudi na zadnji seji, na kateri je predsednik člane seznanil z zaključki sestanka, ki so ga imeli na to temo v Celju. Med drugim so tam potrdili stališča, ki jih je sprejel medobčinski svet ZK, dogovorili pa so se tudi, da organizirajo sestanek s predstavniki republiškega izvršnega sveta in tako pripomorejo, da se vprašanje preskrbe enotno reši na celotnem slovenskem prostoru. Podana je bila tudi informacija o prevozih šolskih otrok. Prišlo je namreč do sporov m.ed Izletnikom, ki je doslej opravljat te prevoze in i Avtoparkom iz Velenja, ki jih je
Vrata šol in vrtcev so se s prvim septembrom spet odprla. Šole in vrtce je napolnil živ žav. Vrtce pa v letošnjem letu ne le brezskrben otroški vik in krik temveč tudi negodovanja staršev, zaradi velikega števila odklonjenih otrok.
Starši so morali prošnje za sprejem otrok v vrtec oddati do začetka meseca junija, nato pa je komisija, ki jo je imenovana skupnost otroškega varstva Velenje, po kriterijih, ki jih je prav tako potrdila skupnost v dneh od 2. do 5. junija sprejemala otroke v vrtec. Imela je resnično zelo zahtevno in odgovorno delo, saj je bilo prostih mest malo, prošenj pa zelo veliko. Izbrali so najnujnejše primere, kar nekaj manj kot tristo otrok pa so odklonili. Vsem staršem so poslali najkasneje do 12. junija pismena obvestila o sprejemu oziroma o odklonitvi njihovih otrok. Starši so se imeli možnost pritožiti na komisijo druge stopnje pri skupnosti otroškega varstva Velenje, vsi tisti, katerih otroci so bili sprejeti v vrtec pa so morali najkasneje v petnajstih dneh po prejemu obvestila oddati v vzgojnovarstveni ustanovi Velenje pismeno soglasje o sprejemu
otrok. Domenjeno je bilo namreč, da bodo na mesta, kjer ne bo odziva staršev, sprejeli nove varstva potrebne otroke. Večina staršev je prinesla soglasja že naslednji dan po prejemu obvestila. Nekaj pa je bilo, žal, tudi takšnih, ki kljub temu, da varstvo otrok potrebujejo, iz neznanega razloga, verjetno pa zaradi malomarnosti, soglasja niso oddali pravočasno. Tako kot je bilo domenjeno, se je komisija sešla 1. julija drugič in na mesta, ki so ostala prosta sprejela nove otroke. Nekaj staršev je prineslo soglasja prepozno, zato so jim pojasnili, da so rok zamudili in njihovi otroci v tem šolskem letu ne bodo mogli obiskovati vrtca. Večina staršev je to sprejela z obžalovanjem, imeli pa so tudi primer da so starši za storjeno napako krivili vzgojno varstveni zavod in kljub pojasnilu, da njihov otrok ni sprejet, 1. septembra pripeljali in pustili otroka v vrtcu. To se je ponavljalo nekaj dni, takšno stanje pa je bilo za vzgojno varstveni zavod nevzdržno, saj so normativi močno prekoračeni in otroka niso mogli sprejeti. Zaradi tega sC jc nato sestala komisija za sprejem otrok v vrtcc, ponovno
pretehtala pravilnost postopka ter obsodila ravnanje staršev, ki so za lastno napako krivili vzgojiteljice. Komisija pa je poleg tega ugotovila tudi, da so starši svojo napako skušali zakriti z vrsto lažnih dokumentov, kol na primer, lažnim potrdilom, da so bili v tistem času na dopustu.
Dogodki, ki so se odvijali v zadnjih dneh v vzgojno varstvenem zavodu Velenje pa pričajo tudi, da imamo v občini varstvo otrok zelo slabo urejeno. Kar tristo otrok, ki bi jim morali omogočiti organizirano varstvo, je ostalo prepuščanih na milost in nemilost sosedam, tetam in starim mamam. Prav vsi, brez izjeme pa so varstva prav gotovo nadvse potrebni. Ce bi zagotovili dovolj mest za organizirano varstvo, do tako neljubih dogodkov v vrtcu prav gotovo ne bi prihajalo. Razveseljiv tudi ni podatek, da jc število otrok, ki so bili odklonjeni v zadnjih letih v porastu, namesto, da bi se zniževalo. Vse to pa priča, da bomo morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju nameniti otroškemu varstvu več pozornosti.
Mira Zakošek
Celje
Letos ie 13. sejem obrti
V času od 19. do 28. septembra bo v razstavnih prostorih Golovec v Celju že 13. tradicionalni sejem obrti in opreme. Sejem je vsako leto bolj zanimiv in pester, obenem pa je vsako leto večja kvaliteta te prireditve, pa tudi število razstav-Ijalcev se veča.
Letos bo predstavilo svoje izdelke več kot tisoč razstavljalcev — obrtnikov iz 43 slovenskih občin, številne obrtne zadruge kot tudi delovne organizacije drobnega gospodarstva. Nekatera občinska obrtna združenja so na sejem povabila tudi obrtnike iz pobratenih občin. Tako bodo v paviljonu obrtnega združenja Velenje letos razstavljali tudi obrtniki iz naše pobratene občine Vrnjačka Banja.
Na letošnjem sejmu bo glavna pozornost namenjena prikazu
prevzel s tem šolskim letom. Med tema dvema delovnima organizacijama pa samoupravni dogovori o tem niso bili realizirani. Člani izvršnega sveta vztrajajo, da se ti razgovori uresničijo, po številnih sestankih, ki so bili te dni v obeh delovnih organizacijah, pa so se dogovorili, da prevzame avtobusne prevoze otrok spet Izletnik. Seveda pa člani izvršnega sveta podpirajo, da bi Izletnik odstopil vsaj nekaj relacij Avtoparku. M. Zakošek
KS Šoštanj
0 nalogah enot CZ
Minuli petek in soboto so se v Šoštanju sestali pripadniki vseh enot civilne zaščite. Podrobno so razčlenili opravljene naloge in sprejeli akcijskega načrta delovanja enot v jesensko-zimskem obdobjh.
Med opravljenimi nalogami so pohvalili mobilizacijsko usposobljenost enot in zavidljivo raven strokovnega znanja, ki ga obvladajo pripadniki teh enot, opozorili pa so tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo še treba odpraviti. Pri tem so ugotavljali, da se nekateri pripadniki še vedno poskušajo izogniti skupnim nalogam, kar zmanjšuje vrednost vloženih naporov enot pri doseganju dogovorjenih ciljev. Čeprav imajo te pomanjkljivosti le neznaten delež v primerjavi z. ugodnim vtisom, ki so ga pripadniki zapustili pri lanski vaji »Nič nas ne sme presenetiti« in kasneje pri reševanju osebne in družbene lastnine med jesenskimi povodnjami v Šoštanju in okolici pa bo treba odpraviti tudi te. Ce ne zlepa, kar je sicer praksa njihovega štaba civilne zaščite, pa v možnostih zakona.
V	naslednjih mesecih bodo pripravili več začetnih in dopolnih tečajev za vse pripadnike specializiranih enot v skladu s finančnimi možnostmi pa bodo dopolnili tudi tehnično opremljenost enot.
V	skupinah, ki niso imele več kot trideset pripadnikov, so minuli petek dopoldan in v soboto o delu svojih enot razpravljali tudi nekateri posamezni pripadniki, ki imajo dolgoletne izkušnje pri delu teh enot in s tem prispevali delež k nadaljnjemu razvoju operativnih sposobnosti enot civilne zaščite v izrednih razmerah.
Prav ta velikost in posebnost kraja, za katerega je značilna velika migracija prebivalstva, narekuje potrebo po
Erofesionalnem delavcu, ki bi sledil
itrim spremembam prebivalstva in jih vnašal v naprej pripravljene načrte delovanja enot civilne zaščite. Dosedanje reševanje teh problemov s pošiljanjem pozivov takim delavkam in delavcem, ki jim administrativno delo ni tuje, zaradi obilice dela in pogostih vpoklicev presega vsako razumno mejo, so v petek in soboto poudaijali člani štaba civilne zaščite v KS Šoštanj.
B. O.
kooperacijskih odnosov zasebnega in združenega dela, prikazu inovacijskih dosežkov v obrti ter veliki izbiri izdelkov za široko potrošnjo, saj bo svoje izdelke prodajalo okoli sto izdelovalcev.
Obrtno združenje Velenje se bo letos predstavilo z vsemi' svojimi obrtniki, ki poslovno sodelujejo z delovnimi organizacijami v občini ali izven nje ter obrtniki, ki izdelujejo izdelke za vsakodnevno uporabo oziroma za široko potrošnjo. Tako bo svojo dejavnost predstavilo petdeset obrtnikov naše občine.
Otvoritev sejma bo v petek 19. septembra ob 10. uri. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure do uključno nedelje 28. septembra, ko bo zaključek te prireditve.
I. Gorogranc
»NAŠ CAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAS C AS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ C AS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik, Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje, telefoni (063) 850—087, 850—316, 850—317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Gena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Številka 35 (547) - 12. septembra 1980	S. srečanje aktivistov OF	i\=3
		
Stane lic - Krištof
Stane Ilc-Krištof je padel pred šestintridesetimi leti kot mlad partizan — aktivist, star komaj štiriindvajset let, prežet z vero v zmago in z neomajno voljo boriti se za svoboo, zoper nasilje fašističnih zavojevalcev, za boljšo prihodnost slovenskih delovnih ljudi. ■
Družina, iz katere je zrasel, mu je dala izjemno bogato osnovo za njegovo življensko pot. Bila je to skromna kmečka družina v Gorenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, znana posebej po delavnosti staršev in otrok, po svobodo-ljubnosti in zaverovanosti v knjige. Te so tudi Stanetu pomagale, da si je že v rani mladosti, ob vsakdanjem branju, širil obzorje, se učil ločiti dobro od zlege in samostojno presojati dogajanje v svojem okolju in v družbi. Ker domačija ni mogla zagotoviti vsem štirim otrokom primernega življenja, so poslali starši Staneta po nekaj razredih meščanske šole v uk v trgovino v Žužemberk. Kot trgovski vajenec in kasneje je spoznal socialno izkoriščanje in kruti boj za obstanek. Vrnil se je domov in ker ni našel primerne zaposlitve je delal kot priložnostni delavec. Takrat se je grozljivo bližal fašistični napad na Jugoslavijo.
V mračnih aprilskih dneh leta enainštiridesetega, ko so se množice sovražnih italijanskih vojakov dobesedno preplavile vse ceste in se zgrinjale po trgih in vaseh, smo jih, še posebej mladina, opazovali z gnevom in z odločno voljo, da jim ne bomo
dali obstanka na naši zemlji. Z veseljem in brez oklevanja smo se pridružili komunistom, prvim organizatorjem OF v ribniški dolini. Medtem, ko so nekateri starejši obupavali in z dvomom v srcu spremljali našo dejavnost, pa je vsa llceva družina stala trdno ob strani Osvobodilne fronte. Stane in starejši brat Ivan sta bila med prvimi prostovoljci-partizani v Zapadno-dolenjskem in kasneje v Notranjskem odredu, v letu 1943 pa je odšla v ilegalo tudi mlajša sestra Ana. Ivan je padel že jeseni leta 1942, Ano so ujeli Nemci in se ni vrnila — umrla je v koncentracijskem taborišču. Tudi Stane se ni vrnil. V izropani dom so se ob osvoboditvi vrnili iz pregnanstva le ostareli oče in mati ter starejša hči Marija. Prišli so domov izmučeni in žalostni, vendar ne strti; hrabrila jih je vera v prihodnost. za katero so toliko žrtvovali.
Tako si bili lici (Županovi) in tak je bil tudi Stane ves čas in povsod, kjer seje boril in deloval. Njegovo preusdarnost, hrabrost in požrtvovalnost smo soborci često občutili in jo cenili. Malo je govoril, nikdar se ni v družbi silil v ospredje ali se povzdigoval. Bil je neustrašen in zanesljiv, zato so ga v težkih dneh po roški ofenzivi leta 1942 začasno dodelili v zaščitno enoto glavnega štaba, ki se je nekaj časa zadržaval na Veliki gori nad Ribnico.
Bil je komunist, predan in discipliniran — zavedal seje, kaj je to pomenilo v tistih časih. Kot aktivist Osvobodilne fronte in
Partije je našel pot do slehernega človeka v vaseh ribniškega okrožja, kjer je deloval. Povsod so ga radi sprejeli, ga poslušali in mu zaupali.
V letu 1943 je postal član okrožnega odbora OF Ribnica in partijskega komiteja. Neutrudno je hodil po vaseh in organiziral sestanke, zlasti z mladino, vesel in družaben, poln optimizma in humorja, ki je prešel na vse, ki so bili z njim na sestankih ter poslušali njegove prepričljive besede.
Stane Ilc-Krištof. aktivist iz leta 1941. partizan v letu 1942 in politični delavec v ribniškem ter mislinjskem okrožju sicer ni široko poznan, njegovega imena ni med heroji ali med prvimi organizatorji odpora. Vendar je nam vsem. ki smo ga poznali v zavesti, da je naša dolžnost, da mu postavimo vsaj skromno obeležje na mestu, kjer je umrl.
Krištof je bil eden od predanih mladih borcev za svobodo, značilni lik aktivista, ki je v težki zgodovinski preizkušnji našega naroda v drugi svetovni vojni žrtvoval vse svoje mlade moči in življenje za zmago nad mračnimi silami, katere so se dotedaj kazale kot nepremagljive.
Kamen, na katerem je napisano njegovo ime, je hkrati simbol trdnosti vere mladih partizanov, kot je bil Stane v zmago. Kljuboval je tisočletja naravnim silam v visokih gorah nad njegovo rodno dolino in je bil priča krvavemu boju ter slavni partizanski zmagi v Jelenovem Žlebu.
Šaleško mislinjsko okrožje OF
Sredi aprila 1944je bil poslan v Šaleško — mislinjsko okrožje Stane lic — Krištof kol sekretar KPokrožja in od 8. maja 1944 tudi sekretar okrožnega odbora OF do IS. junija 1944, Jcoje padel v Lo-kovici pri Šoštanju. Marca 1944je prišla na okrožje Danica Badovi-nac, ki jo je poslal oblastni odbor KPS za Štajersko, aprila 1944 pa je bila premeščena iz Savinjskega v Šaleško — mislinjsko okrožje Ela Ulrih — Atena kot članica okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF.
Novi sekretar Stane lic je uspešno vodil politično delo v Šaleško — mislinjskem okrožju. Kmalu po prihodu je začel pripravljati zbor aktivistov iz vsega okrožja. Zbor je bil v nedeljo, 23. aprila 1944 pri Sv. Heleni na Graški gori. Zbranih je bilo 50 aktivistov in partizanov.
Na zboru so najprej poročali sekretarji okrajev. V okrožju je bilo tedaj 8 okrajev, in sicer pet v mislinjskem in trije v šaleškem deluokrožja. Na območju okrožja so bili dotedaj trije okrajni odbori zveze slovenske mladine in okrajni odbor slovenske protifašistične ženske zveze. Poleg okrajnih forumov je delovalo 17 krajevnih odborov OF, 14 krajevnih odborov ZSM, 1 krajevni odbor SPŽZ in odbor Delavske enotnosti. Ni pa še bilo okrožnega odbora OF.
Po poročilih okrajnih sekreta-tjev so udeleženci zbora aktivistov poslušali šest referatov. O pomenu političnega dela na terenu je govoril sekretar Stane lic — Krištof, o Osvobodilni fronti Franc Polh — Izak, o protifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavije in o slovenskem narodnoosvobodilnem svetu Tone Ulrih, o nalogah žena v osvobodilnem boju Anica Vipotnik — Ančka, o pomenu obveščevalne službe in odnosu vojske do prebivalstva načelnik pokrajinske komisije VOS, Jože Lampret pa o 27. aprilu in 1. maju. Na zboru sta bili sprejeti resoluciji, ki so jih preko oblastnega komiteja KPS za Štajersko poslali AVNOJ in SNOS. Vsi udeleženci zbora so podpisali navedeni resoluciji.
Po zboru aktivistov je bila 24. aprila seja okrožnega komiteja KPS, na kateri so obravnavali tudi zbor aktivistov in ugotovili nekaj pomanjkljivosti.
V okrožju se je število članov KPS v aprilu povečalo. Na seji komiteja so obravnavali propagandno dejavnost in ustanovili tričlansko agitacijsko propagandno komisijo. Za načelnika te komisije je bil imenovan član
okrožnega komiteja Franc Polh — Izak. Ker dotedanja tehnika v opuščeni bolnici v Cirkovcah ni več zmogla vseh potreb je komisija takoj po ustanovitvi pričela delovati in pripravljati svojo novo tehniko. Zbrala je skupino tehnikov, kije postavila večjo okrožno ciklostilno tehniko nad Primožem na Pohorju, in sicer že konec avgusta 1944. ki je prva izkazala veliko spoštovanje padlemu sekretarju Krištofu s tem, da je objekt poimenovala »Okrožna ci-klotehnika Krištof — Stane lic«. Tehnika je s tem imenom iz spomina na osebnost padlega sekretarja tudi črpala moč za svoj prispevek narodnoosvobodilnemu boju.
Konec aprila-1944 je oblastni komite KPS za Štajersko pozval okrožne komiteje KPS, naj v okrožjih, kjer še niso bili ustanovljeni okrožni odbori OF, le-te čimprej ustanovijo, poverjeništvu IO OF pa naj pošljejo predloge za sestavo odborov v potrditev.
Ustanovni sestanek okrožnega odbora OF je bil 8. maja 1944. Ob ustanovitvi so bili njegovi člani: Stane lic — Krištof, sekretar, Franc Polh — Izak, za agitacijo in propagando, Tone Ulrih — za finance in zveze, Ela Letonja — Atena za vzgojo in začasno vojni referent, Anica Vipotnik — Ančka, za SPŽZ, Danica Badovinec, za ZSM, Štefan Goršek — Čaki, za gospodarstvo in Milka, sanitetni referent, Člani okrožnega odbora so bili imenovani že 3. maja in tedaj so bili tudi zadolženi za posamezne sektorje delovanja okrožnega odbora.
Na ustanovnem oziroma prvem sestanku okrožnega odbora OF je sekretar najprej razložil pomen njegove ustanovitve. Nato so člani odbora preučili okrožnice povetjeništva IO OF in oblastnega komiteja za Štajersko ter pre-čitali okrožnice, ki jih je okrožni komite KPS 6. maja razposlal okrajnim odborom OF.
Okrožni odbor je bil po ustanovitvi zelo aktiven ter s številnimi okrožnicami seznanjal okrajne odbore OF z nalogami, ki jih morajo opraviti. 10. maja je okrožni odbor razposlal kar tri okrožnice, z eno od njih je obvestil okrajne odbore OF o ustanovitvi komisije za ugotovitev zločinov okupatorja in njegovih pomaga-čev pri predsedstvu SNOS. Ker je še vedno primanjkovalo aktivistov je okrožni odbor OF sklenil, da zaenkrat'ne bo ustanovil komisije, pač pa je zadolžil okrajne odbore, da naj zbirajo podatke o zločinih gestapa ter njihovih pomočnikov o dejavnosti okupa-
torskih funkcionarjev ter o ljudeh, ki jih je okupator na območju okrožja aretiral in ustrelil ter mučil v ječah in taboriščih.
Spomladi in poleti 1944 je bilo osvobodilno gibanje v Šaleško — mislinjskem okrožju v. velikem poletu. Do junija 1944 je bilo v okrožju 8 okrajev,junija paje bil v Šaleški dolini ustanovljen še okraj Topolšica. Do ukinitve Šaleško — mislinjskega okrožja je delovalo 9 okrajnih odborov OF. V celotnem okrožjujesredi leta 1944delovaIo 81 aktivistov — partizanov, pri tem pa niso upoštevani člani okrožnega foruma.
Stanje osvobodilnega gibanja v Šaleško — Mislinjskem okrožju v prvi polovici junija 1944 je lepo razvidno iz poročila okrožnega odbora OF z dne 15. junija 1944. Osvobodilna fornta je na območju zunaj postojank oz. v krajih, ki jih okupator ni mogel dovolj kontrolirati, že dobivala »značaj narodne oblasti in uprave«.
Po 15. juniju 1944 se je osvobodilno gibanje še širilo in doseglo višek v avgustu in septembru 1944. ki ga ni moglo več preseči. Na plenarni seji oblastnega komiteja KPS za Štajersko so prišteli šaleško — mislinjsko okrožje med tista, kjer je bila OF najbolj organizirana.
Po naporenem organizacijskem delu. v katerega spadajo okrepitev okrožnega komiteja KPS, zbor aktivistov OF vsega orkožja, ustanovitev okrožnega odbora OF in notranja ureditev okrožnega odbora OF in razdelitev funkcij seje sekretar Stane lic
—	Krištof podal na teren okrožja. Obiskati je želel okrajne in krajevne odbore OF in se tako seznaniti z delom na terenu. Na okrajih so mu podali vse informacije in mu določili spremstvo. Tako je prišel sredi julija v okraja Šentilj in Šoštanj.
Istočasno so 14. in 15. julija Nemci hajkali na območju I.o-kovice, St. Andraža in Podkraja pri Velenju. Pri Cevzagu v Lo-kovici je patrulja žandarmarijske postaje iz Braslovč naletela na skupino aktivistov OF Šaleško — mislinjskega okrožja. Pri umiku pred Nemčije bil hudo ranjen sekretar OO OF in OK KP Stane lic
—	Krištof. Zadel ga je rafal iz brzostrelke vodje orožniške postaje. Nato pa gaje drugi orožnik ubil.
Njegova smrt je hudo prizadela vse okrožno vodstvo. Z njim smo izgubili iskrenega tovariša, pogumnega partizana, duhovno bogatega komunista in zelo sposobnega organizatoija osvobodilne fronte.
Iz govora Jožeta Globačnika - Srečka
Nit revolucionarne misli in akcije ni bila nikoli pretrgana
Na V. srečanju aktivistov Šaleško-mislinjskega okrožja OF v Lokovici je imel slavnostni govor podpredsednik republiške skupščine Jože Globačnik- Srečko.
V	imenu vseh aktivistov in drugih udeležencev tega tradicionalnega srečanja je izrekel spoštovanje 773 borcem in aktivistom Šaleške in Mislinjske doline, ki so v letih 1941-1945 omahnili v junaškem in neenakopravnem boju z nemškim okupatorjem.
,,Vsi, ki smo preživeli zadnjo vojno in mlade generacije, ki prihajajo za nami, smo ponosni na njihov neprecenljiv delež, ki so ga dali za osvoboditev slovenskega naroda. S ponosom in. obveznostjo, da bomo nadaljevali njihovo revolucionarno delo, se poklanjamo spominu padlih junakov," je uvodoma dejal Jože Globačnik.
V	imenu vseh je izrekel zadovoljstvo, ker so se lahko po zaslugi prizadevnih organizato-rjev-nekdanjih aktivistov Šaleško-mislinjskega okrožja znova zbrali na tovariškem pomenku, in da je prav Lokovica kraj njihovega petega srečanja. ,,To čast ste si krajani Lokovice trdo prislužili s svojim delom in žrtvami, ki ste jih prispevali da smo lahko s skupnimi napori naprednih sfl slovenskega in jugoslovanskih narodov, dosegli svojo končno zmago in osvoboditev. Svojo zvestobo naprednemu pa Lokovičani dokazujete tudi ves čas socialistične izgradnje, saj se s polno vnemo in uspešno vključujete v akcije SZDL in krajevne samouprave," je poudaril slavnostni govornik.
Zatem je spregovoril o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte v obeh
spreminjanje naše samoupravne družbe v bolj človeško, smo upravičeni na glas povedati, da smo neodvisno od let starosti še vedno mladi. K takšnemu našemu počutju gotovo prispeva tudi dejstvo, da nit revolucionarne misli in akcije med nami in današnjim mladim rodom nikoli ni bila pretrgana. Udeležba mladih na današnjem srečanju" to tudi na zunaj potrjuje. To je hkrati dokaz, da je naša pot socialistične izgradnje, njena misel in akcija v vseh 35 letih povojnega razvoja sebi in naši družbi postavljala cilje, ki jih sprejemamo kot svoje, vsi brez ozira na generacijo, kateri pripadamo.
Zahteve v vsebini in načinih delovanja političnih aktivistov so se v pogojih izgradnje samoupravne socialistične družbe bistveno spremenili. OF je v novih pogojih prerasla v SZDL. V SZDL se združujemo na vseh ravneh z namenom, da bi po demokratični poti vplivali na najboljše odločitve v samoupravnih organizacijah in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti od občin do federacije. SZDL je tudi mesto politične kontrole nad izvrševanjem sprejetih sklepov, mesto kjer se krešejo mnenja o predlogih za rešitve o malih in velikih družbenih vprašanjih in kjer se usklajujejo različni interesi. Merilo uspeha dela posamezne organizacije SZDL ni število sej ah sestankov v zaprtem krogu aktivistov, temveč sposobnost ortanizacije, da združuje najširši krog delovnih ljudi za reševanje posameznih žgočih vprašanj kraja ali širše družbene skupnosti. Politične naloge SZDL danes niso enostavne in terjajo ne le občutek za demokratičnost, (fthveč zlasti tudi dosti znanja za razu-
sredstvi, vse bolj uveljavljena odgovornost do delavcev drugih področij in širše družbene skupnosti.
Doseženih uspehov ne morejo zmanjšati posamezne težave, ki so povezane z našo skupno odločitvijo, da je v bodoče mogoče živeti in se družbeno razvijati le odvisno od obsega ustvarjenega dohodka. Gospodarska nuja nas sili, da se odpovemo uvozu, ki nima pokritja v izvozu. Tudi odtod je stvarno pričakovati nekatere probleme, zlasti v delovnih organizacijah, ki so pretežno poceni uvažale in drago prodajale na domačem trgu, a niso hkrati mislile tudi na izvoz. Kos smo bili že dosti hujšim težavam, kot so sedanje. Tisto, kar smo zlasti dolžni storiti je, da bodo dobri gospodarji v stabilnih pogojih za dobro delo nagrajeni in obratno, da bodo slabi gospodarji nedelo ali slabo delo občutili na lastni koži. O poštenem odnosu do dela govorimo aktivisti OF s polno pravico, saj tudi sami ves povojni čas, nikoli nismo počivali na lovorikah revolucije. Javno in nedvoumno naj zato rečem naslednje: samoupravljanje ne pomeni in ne daje le pravic, temveč hkrati tudi dolžnost, saj samoupravljanje temelji na družbeni lastnini in delu. Vsi skupaj še imamo kaj storiti, da samoupravljanje za nikogar v naši družbi ne bo dežnik za lenobo in nedisciplino ali pa prazno besedičenje.
Pomembnejše kot trenutne in posamezne težave je dejstvo, da so mnogi resni družbeni problemi preteklosti v 35 letih praktično rešeni in so skorajda že prišli v pozabo. Pred tovarnami ni več prošnikov za delo, ni več moledovanja za sezonsko delo v gozdu ali pri izgradnji javne ceste, ni več barakarskih naselij, ne mest-
Med srečanjem aktivistov so odkrili tudi spominsko obeležje Staneta Ik-uKrištofu
dolinah ter o njegovi množičnosti in širini. To gibanje seje tako razmahnilo, da je bilo leta 1944 na področju okrožja organiziranih 9 okrajnih odborov OF, v-katerih je delovalo 81 ilegalnih in legalnih političnih delavcev OF. V obeh dolinah ni bilo praktično vasi, kjer ne bi deloval vaški odbor OF, ustanovljene so bile številne celice KPS, osnovne organizacije ZMS in SKOJI. Vrstili so se mitingi z množično udeležbo ljudi. Okraja Podgorje v Mishnjski dolini in Šentilj pri Velenju pa sta v tem času združevala v OF praktično vse prebivalstvo.
Potem je Jože Globačnik-Sre-čko nadaljeval:
„Vemo, da od preteklosti ni mogoče živeti, zato na naših srečanjih govorimo tudi o sedanjosti in o naši bodoči izgradnji socialistične dražbe. V tem je torej razlog, da smo danes zbrani tu v Lokovici že kar krepko v zrelih letih. Nekateri pravijo, da smo že stari, toda mi se tako ne počutimo. Zavedamo se, da se revolucija ne konča enkrat za vselej, da si postavlja vedno znova nove cilje in da v družbi nič ni tako dobrega, da ne bi moglo biti boljše in da je treba še marsikaj postoriti za hitrejši družbeni razvoj ter spreminjanje naših lastnih družbenih in življenskih navad. Dokler tako razmišljamo in smo vključeni v
mevanje raznoterih družbenih pojavov in nasprotij.
Nekatere vrednote, ki so bile lastne aktivistom OF, ostajajo nepogrešljive tudi za aktiviste današnje SZDL. Med takšne vrednote gotovo lahko štejemo: kritičen odnos do lastnega dela, vztrajanje na moči argumentov, ko gre za prepričevanje ljudi, pripravljenost uskladiti besede z dejanji, odgovorno in disciplinirano opravljanje sprejetih nalog, solidarnost ob nesreči drugih, odločnost v ukrepanju ob kritičnih situacijah itd. Ko torej govorimo o vrednotah, ki so nastale in se potrdile v NOB, mislimo, da smo dolžni storiti vse, da bodo postajale sestavni del osebnosti in delovanja slehernega upravljalca naše družbe. Skromen prispevek k temu so tudi srečanje aktivistov šaleškomislinjskega okrožja.
Naj se srečujemo v Mislinjski ali Šaleški dolini, smo ob vsakem srečanju priče izrednim gospodarskim, socialnim in kulturnim uspehom v razvoju Šaleške in Mislinjske doline.Ne gre le za spreminjanje zunanje podobe Velenje, Slovenj Gradca in drugih krajev. Gre za nagel gospodarski razvoj, ki delovnim ljudem ni bil poklonjen, temveč je dosežen s trdim delom rudarjev, kovinarjev, gozdarjev, gradbenih in drugih delavcev. Še posebej je razveseljivo, da je v upravljanju
in gospodarjenju z družbenimi _
ni h oderuhov, ki so spravljali na boben kmečke grunte, šolanje ni več posebna pravica premožnih, ni več občinskih revežev in sirotišnic pa tudi ne vrst beračev, ki so bili nekoč redni gostje na sejmih in ob cerkvenih svečanostih. Mar ni odpravljanje teh in drugih socialnih krivic nekdanje družbe dokaz, da seveda v odvisnosti od naših materialnih možnosti, gradimo zares novo socialistično družbo.
Naj zaključim z ugotovitvijo, da je bila OF tudi v pogojih ilegalnega delovanja globoko demokratična organizacija. Svojo moč je gradila na zavestnem prevzemanju dolžnosti slehernega posameznika. Kratke seje z jasnimi sklepi in malo papirja so bile tudi ena od odlik delovanja OF. V pogojih delegatske demokracije, ki bistveno spreminja tudi delo SZDL, pa omenjene izkušnje OF še daleč ne spadajo v staro šaro.
V našem nadaljnjem delu nam ostajajo kot vzor Titova misel in dejanja, ki so bila vedno živa in neposredna. Pomenila so odzivanje na zelo konkretne uspehe in kritične ocene pojavov v našem družbenem razvoju. Takšen Tito ostaja med nami živ in s svojo bogato revolucionarno dediščino zavezuje vse nas in še posebej družbene delavce SZDL in ostalih političnih organizacij.
4r&		V središču pozornosti	Številka 35 (547) - 12. septembra 1980
———			
Termoelektrarne Šoštanj
V ospredju zaščita okolja
Podobno kot v drugih delo- Za obratovalno priprav-
SIS gospodarstva
Zagotoviti dovolj komunalno urejenih zemljišč
vnih kolektivih so tudi v šoštanjskih temoelektrarnah sredi aktivnosti za pripravo razvojnega načrta za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Prav zdaj pripravljajo elemente plana, sicer pa je že sprejeto osnovno izhodišče, da bodo šoštanjske temoelektrarne v obdobju 1981 — 1985 namenile posebno pozornost zaščiti človekovega okolja.
Zraven zaščite človekovega okolja si bodo v tej delovni organizaciji v prihodnjem obdobju prizadevali, da izboljšajo tehnologijo popravil za zagotovitev še večje obratovalne pripravljenosti naprav, sicer pa bodo pripravili vse potrebne analize in programe za povečanje proizvodnje toplotne energije in za nadomestitev najstarejših blokov.
Kar zadeva zaščito človekovega okolja velja še posebej omeniti prizadevanja za oživitev velenjskih jezer, v katera zdaj odlagajo pepel iz šoštanjskih termoelektrarn. Pripravljeni so storiti vse, da pepel ne bi več onesnaževal okolja. Načrtujejo tudi zmanjšanje hrupa in pa zmanjšanje izločanja pepela in žveplovega dioksida v ozračje. Med drugim nameravajo urediti v naslednjih letih še eno kontrolno postajo.
Ijenost naprav v termoelektrarnah so nadvse pomembna popravila. Kljub temu, da v primerjavi s podobnimi bloki doma in na tujem dosegajo v Šoštanju zadovoljivo obratovalno pripravljenost že zdaj, pa si bodo vseeno prizadevali, da z izboljšanjem tehnologije tako tekočih kot letnih popravil naprav zagotovijo še večjo obratovalno pripravljenost. To je zagotovo nadvse pomembno.
V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bodo opravili potrebne raziskave in pripravili načrte, da bi v letih 1986 — 1990 povečali proizvodnjo toplotne energije. Prav tako pa želijo opraviti potrebne študije in pripraviti programe za nadomestitev prvih treh blokov šoštanjskih temoelektrarn (moči 2x30 MW in 75 MW) z novim, moči od 100 do 150 MW. Naprave v teh blokih so zaradi starosti že iztrošene, zastarela pa je tudi tehnologija, kar se še posebej kaže pri porabi premoga. Za proizvodnjo kWh električne energije porabijo namreč v omenjenih prvih treh blokih do 30 % več premoga kot v četrtem in petem bloku. To je v prizadevanjih za varčevanje z energetskimi viri gotovo nujnost.
M. L.
Za naslednje srednjeročno obdobje so izdelale vse samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, občine Velenje skupen plan, saj so v praksi med seboj neločljivo povezane. Plan so izdelale na osnovi potreb organizacij združenega dela in ostalih skupnosti, seveda pa so ga prilagodile možnostim gospodarstva v tem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju, to je od leta 1981 do 1985 v Velenju lahko zgradili 1500 družbenih stanovanj in petsto zasebnih stanovanjskih hiš. Za izgradnjo družbenih stanovanj načrtujejo nadaljno gradnjo v soseski Šalek II, kjer naj bi v naslenjem srednjeročnem obdobju zgradili še 580 stanovanj. V celoti naj bi v tem času pozidali sosesko Šalek III (to je prostor od soseske Šalek II preko Šaleka v neposredno bližino Sela), kjer naj bi zgradili 710 stanovanj, v soseski Selo načrtujejo izgradnjo petstotih stanovanj, vendar bi jih od tega v naslednjem srednjeročnem obdobju pozidali sto. Približno petdeset stanovanj naj bi v omenjenem obdobju pozidali v Šmartnem ob Paki, 20 v Topolšici, v Velenju v neposredni bližini šole Štirinajste divizije pa načrtujejo izgradnjo dveh stanovanjskih stolpičev, v katerih bo štirideset stanovanj.
V zadnjem obdobju v naši občini nismo zaostajali samo z gradnjo družbenih stanovanj, temveč tudi z individualno gradnjo, saj ni na voljo dovolj komunalno urejenih stavbnih zemljišč. Večje število jih bo kot predvidevajo, če bodo vsa
dela stekla po planu šele sredi prihodnjega leta. V naslednjih petih letih naj bi v naši občini zgradili 500 individualnih stanovanjskih hiš. V soseski Šalek Gorica III je prostora za 30 hiš, Šalek Gorica jug 20 hiš, Šalek gorica vzhod 20 hiš in Šalek III 30 hiš. Največja soseska naj bi se v tem obdobju gradila v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec, saj naj bi bilo tam zgrajenih kar 250 stanovanjskih enot. V šmartnem ob Paki predvidevajo izgradnjo dvajsetih stanovanjskih hiš, v Gaberkah 10, Pohrastni-ku 35, Ravnah 10, po urbanističnem redu pa naj bi v tem obdobju zgradili 75 stanovanjskih hiš (največ v krajevni skupnosti Kavče Podkraj). Za tak obseg gradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju pa bomo v naši občini potrebovali kar 1,9 milijarde dinarjev. Stanovanjska skupnost bo sredstva zagotovila iz prispevka združenega dela, bančnimi krediti, precejšen delež pa načrtujejo iz prispevka bodočih uporabnikov stanovanj.
Samoupravna interesna komunalna skupnost bo morala zagotoviti v vseh omenjenih soseskah osnovne komunalne vire. Za to bodo rabili 705 439 200 dinarjev, in sicer za toplovod 320 milijonov din, za vodovod 245 milijonov in za kanalizacijo 140 milijonov din. Ta sredstva bodo pridobili s prispevki za priključitev na ko-
Iz obrtnega združenja Velenje
V javni razpravi možnosti razvoja obrti do leta 1985
. Izvršilni odbor obrtnega združenja Velenje je na svoji zadnji seji dokončno oblikoval in dal v javno razpravo razvojne možnosti samostojne obrti v občini Velenje za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985, kot enega od pomembnih delov razvoja drobnega gospodarstva v občini. Iz teh načrtovanih možnosti, ki so bile dane v javno razpravo poleg zainteresiranih institucij in organizacij tudi vsem krajevnim skupnostim v občini izhaja, da so ravno v najtesnejšem sodelovanju prav s KS dane možnosti, da se ta predvidevanja oziroma načrtovanja v naslednjem planskem obdobju tudi uresničijo. V teh smernicah je zapisano, da se naj bi število zasebnih obratovalnic oziroma delavnic v samostojni obrti povečalo od sedanjih 300 na 570 v letu 1985 ali za 91 %, celotni prihodek bi se v tem obdobju povečal od 180 milijonov dinarjev v letu 1980 na 350 milijonov din v letu 1985, kar predstavlja 98 <%. Pri tem pa velja še posebej omeniti, da bodo po predvidevanjih za letošnje leto pri 180 milijonih din skupnega prihodka znašale obveznosti iz obrti, in sicer okoli 40 milijonov din prispevkov za SIS in okoli 20 milijonov din davka na obrtno dejavnost, medtem ko bodo te obveznosti v letu 1985 že narasle na 50 milijonov din davka od obrti in okoli 100 milijonov din prispevkov za SIS. Ob tem se načrtuje tudi povečanje zaposlenih delavcev v obrti od sedanjih 670 na 1200 v letu 1985, kar pomeni povečanje za 80%.
V tem dokumentu možnosti razvoja je še prav posebno pomemben poudarek na tem, da bi celotni razvoj samoslojne
obrti v bodoče temeljil na dogovarjanju in usklajevanju med posameznimi krajevnimi skupnostmi in obrtnim združenjem, kot tudi razumljivo z vsemi ostalimi ustanovami odgovornimi za načrtovanje v občini Velenje. V njem je posebej opisano tudi poglavje o kadrih, saj zadnja leta vse bolj upada interes mladih za pridobitev različnih obrtnih kvalifikacij, zlasti to velja za storitveno obrt. Obrtno združenje bo zato v naslednjem srednjeročnem obdobju skupaj s šolami in skupnostjo za zaposlovanje posvetilo veliko pozornost prav novim kadrom, ker bo le tako možno ustvariti bodoče načrtovanje razvoja obrti. #
Tudi ostalim vprašanjem, ki so še nerešena na področju osebnega dela, kot na primer problematiki poslovnih prostorov, davčni politiki, politiki ekonomsko-dohodkovnih odnosov, kreditni politiki, šušmarstvu itd. so v teh nakazanih razvojnih možnostih posvečena posebna poglavja z istočasnimi predlogi realnih rešitev.
Tudi področju zadružne organiziranosti je namenjeno posebno poglavje, in sicer zato, ker je v pripravi ustanovitev obrtne gradbene zadruge, v katero bi se včlanili vsi obrtniki gradbene smeri v občini in bi tako v bodoče preko take organizacije nastopali na tržišču, kar je vsekakor velikega pomena pri organiziranem nastopu izvajanja del, posebno še pri odgovornih in zahtevnih gradbenih delih, po drugi strani pa je taka organiziranost vsekakor tudi cenejša in racionalnejša. Da ni bila ta zadruga že ustanovljena, je
munalne naprave, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo in amortizacijskimi sredstvi. Na ta način načrtujejo, da se bo zbralo nekaj manj kot 440 milijonov dinarjev. Preostala sredstva naj bi ta skupnost krila iz sredstev delovnih organizacij.
Samoupravna stavbno zemljiška skupnost bo potrebovala za ureditev stavbnih zemljišč v soseskah, ki so predvidene za gradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju 624 milijonov dinarjev. V tem so zajeti stroški priprave in opreme stavbnih zemljišč s sekundarnimi komunalnimi napravami skupne in individualne rabe in stroški rekonstrukcije primarnih cest. Sredstva za financiranje teh vlaganj bo ta skupnost pokrila s prodajo stavbnih zemljišč. Tako bodo zbrali 422 milijonov dinarjev. Rekonstrukcije primarnih cest v višini 93 milijonov dinarjev bodo pokrili s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča.
Skupnost PTT je v svojem samoupravnem sporazumu o temeljih plana nakazala potrebe po financiranju izgradnje glavnega sekundarnega telefonskega omrežja iz združenih sredstev delovnih organizacij, in to v višini 30 milijonov dinarjev. Če povzamemo, znašajo vsi stroški komunalne oskrbe za naslednje srednjeročno obdobje po predvidevanjih 1,36 milijarde dinarjev. Samo-
upravne interesne skupnosti jih bodo, kot načrtujejo, zbrale nekaj več kot 976 milijonov, programi pa ostajajo finančno nepokriti v višini skoraj 384 milijonov.
Kritje teh programov predvidevajo omenjene samoupravne interesne skupnosti iz združenih sredstev delovnih organizacij iz čistega dohodka in znašajo 1,73 odstotka od bruto osebnega dohodka, ki ga bo združeno delo plačevalo iz čistega dohodka v srednjeročnem obdobju. Delilo naj bi se na posamezne samoupravne interesne skupnosti, in sicer za program samoupravne interesne komunalne skupnosti 1,20 odstotka od bruto osebnega dohodka, za program samoupravne interesne stavbno zemljiške skupnosti 0,39 odstotka od bruto osebnega dohodka in za program PTT 0,14 odstotka od bruto osebnega dohodka. S temi sredstvi bi omenjene samoupravne interesne skupnosti lahko izvedle načrtovane programe. Povedati pa je potrebno še, da so ta združena sredstva v enaki višini kot sredstva, ki so jih samoupravne interesne skupnosti pridobivale doslej (18 odstotni prispevek in 0,7 od bruto osebnih dohodkov) in tako ne predstavljajo v naslednjem srednjeročnem obdobju dodatne obremenitve združenega dela.
M. Zakošek
predvsem vzrok v prostorskih težavah, ker ni bilo na razpolago ustreznih prostorov za njeno delovanje.
Zaradi vsega tega in potreb po prostorih za delo samega obrtnega združenja kot zborničnega telesa, so se pričele priprave na gradnjo samostoj--nega objekta obrtniškega doma, v katerem naj bi bili' na voljo vsi potrebni prostori, pa tudi prostor za stalno razstavo obrtnih izdelkov občine Velenje. Dom bo predvidoma imel okoli 180 kv. m koristne površine, zgradil pa bi ga s prostovoljnimi prispevki obrtnikov, ki bi se zbirali po posebnem sporazumu. S samo gradnjo bi pričeli v začetku prihodnjega leta, končali pa do 8. oktobra, za praznik občine Velenje. S pridobitvijo takega objekta se bo še v večji meri lahko pristopilo k reševanju in organiziranju vseh tistih možnosti, ki jih doslej ni bilo možno reševati tako na področju izobraževanja kot pri popularizacije in odpiranja novih obrtnih obratovalnic v naši občini.
Izvršilni odbor obrtnega združenja torej prosi vse zainteresirane, odnosno vse, ki so prejeli te razvojne možnosti obrti, da jih skrbno pregledajo, jih po potrebi dopolnijo oziroma predlagajo določene spremembe, in da vse te pripombe pošljejo na obrtno združenje Velenje do konca meseca septembra 1980. Po tem datumu bo narejen čistopis predloga, ki bo dan v sprejem skupščini združenja in nato še skupščini občine v potrditev in sicer v mesecu oktobru 1980.
Ivo Gorogranc
Stanovanjska skupnost
Obvezna lastna udeležba
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana je za naslednje srednjeročno obdobje pripravila tudi samoupravna interesna stanovanjska skupmost. Pri tem delu so naleteli na številne težave, saj bodo predvidene preobrazbe samoupravnih in družbenoKonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva gotovo spremenile posamezna gibanja.
Velika sprememba bo prav gotovo uveljavitev novega sistema financiranja stanovanjske graditve, ki bo zahteval večje angažiranje lastnih sredstev bodočih priča-kovalcev stanovanj ter večjo udeležbo sredstev iz sklada skupne porabe.
Na osnovi prve analize so organizacije združenega dela v občini Velenje izkazale potrebo po gradnji 3150 stanovanj. Takšna številka, na kateri so bili grajeni elementi za samoupravni sporazum pa se je kasneje pokazala kot nerealna. Ustrezala je predvsem željam organizacij združenega dela, da premagajo nere-
šeno stanovanjsko problematiko, ^e pa njihovim resničnim zmožnostim. Nadalnje razprave so pokazale, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju možno zgraditi le 2000 stanovanj. To pa pravzaprav ni veliko, če računamo, da naj bi od tega zgradili 500 individualnih hiš in še posebno, če upoštevamo, da v sedanjem srednjeročnem obdobju zaradi znanih in „neznanih" težav ne bomo izpolnili načrtovanega.
Od 1500 stanovanj zgrajenih v družbeni gradnji naj bi nadaljnih 220 odkupili občani sami, 200 stanovanj pa bi bilo solidarnostnih. Med stanovanji naj bi prevladovala dvosobna (450), dvoinpolsobna (300) in trosobna (375). Za predvideni program stanovanjske izgradnje, prenove in vzdrževanje stanovanj bi bilo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju združiti 1 milijardo 894 milijonov dinarjev sredstev in to po cenah iz leta 1980. Ta številka pa bo seveda ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja bistveno višja.
saj je sedaj cena kvadratnega metra stanovanja 13000 dinarjev ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja pa naj bi bila že okoli 20 0000 dinarjev.
Po predlogu naj bi večino potrebnih sredstev zbrali iz čistega dohodka in dohodka (63,3 odstotke), iz sredstev občanov (13,2) in iz sredstev bank (619 odstotkov). Prosilci stanovanj naj bi v prihodnjem obdobju plačali od S do 20 odstotkov soudeležbe, prosilci solidarnostnih stanovanj pa od 1 do 4 odstotke.
Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za naslednje srednjeročno obdobje je sedaj skupno s paketom drugih samoupravnih sporazumov v razpravi z združenem delu. Do konca tega meseca naj bi bile izoblikovane pripombe, ki bi jih nato upoštevali v predlogu sporazuma, do konca novembra pa bi moral biii samoupravni sporazum o temeljili planov tudi sprejet.
B. Z.
12. september -osvobodtev Mozirja
Ko se je štab IV. operativne cone poleti 1944 pripravljal na osvobajanje ozemlja na Štajerskem, se je odločil za Gornjo Savinjsko in Zadrečko dolino, kjer razen vermanšafta, orožništva in gozdne zaščite, skupno okrog 1000 ob-orožencev, večidel vermanov, ni bilo drugih nemških enot. Osvoboditev tega predela na okrog 500 km2 bi imela velik politični, strateški in gospodarski pomen, pred, sovražnikovimi vdori pa bi ga še najlažje obranili.
Medtem ko je vzhodnokoroški odred napadel Črno, Kamniško-za savski Litijo, Tomšičeva brigada pa 31. julija po ogorčenih spopadih zavzela Šmartno ob Paki, Serceije-va brigada zaposlila sovražnika z napadom na Šoštanj in Dobrno ter Bračičeva z napadom na Šentjur pri Celju, sta prvi in drugi bataljon Slandrove brigade v noči na 31. julij 1944 napadla Ljubno, kjer se je sovražnik sredi bunkerjev utrdil v več poslopjih, ter ga po zagirzeni borbi zavzela naslednje popoldne. Posadka v Lučah se je branila do večera drugega dne in se predala tretjemu bataljonu. Zidanškovi brigadi v Gornjem gradu so se po strtem odporu oddelka gozdne zaščite vdali orožniki in vermani v utrjeni graščini šele 1. avgusta dopoldne. Posadki iz Rečice in Naza-rij sta zvečer 2. avgusta pobegnili v Mozirje.
V bojih za Gornjo Savinjsko dolino so borci zasegli ogromen vojaški plen. Sovražnik je imel okrog 200 mrtvih, 27 ranjenih in 333 ujetih, od katerih je večina vermanov vstopila v NOV, partizanov pa je padlo 8 in bilo ranjenih 41. Enote IV. operativne cone so v začetku avgusta z osvobojenega ozemlja zavrnile precej sovražnikovih vdorov, zatem pa so z akcijami v širšem okolišu, predvsem med Celjem in Domžalami, potisnile nemške sile celo v obrambo.
Z akcijo za povečanje svobodnega ozemlja proti vzhodu so enote IV. operativne cone začele 11. septembra 1944 zvečer. Tomšičeva brigada je zavzela vermanšaftsko postojanko v Letušu že od dveh ponoči, v Šmartnem ob Paki proti jutru zavzela pošto, orožniško in železniško postajo pa je obvladala zvečer 12. septembra. Postojanko v Braslovčah je brez uspeha napadla Zidanškova brigada, m. VDV brigada je uspešno zavarovala akcijo proti Šoštanju. Šlandrova brigada s tremi bataljoni s 488 borci v skadu z naštetimi akcijami napadla najmočnejšo postojanko — Mozirje, t katerem so se tri alarmne čete II. vannan-šaftskega bataljona z 254 možmi, orožniška posadka in še drugi vgnezdili sredi močnih utrdb v prosvetnem in sokolskem domu, otroškem vrtcu, šoli, župnišču in cerkvi. Ko so vermani na močan partizanski pritisk zapustili obrambne položaje zunaj utrjenega pasu, se jih je precej vdalo že ob naskoku na prvo poslopje, drugi pa so pobegnili k cerkvi. Po prodoru k orožniški postaji in v nadaljnjih spopadih so borci ubili še nekaj orožnikov in nekaj vermanov ujeli, v jutranjih urah pa so obstali na položajih pred cerkvijo. Drugi bataljon je vso noč napadal glavno oporišče pri cerkvi, ki se ji je ponoči približal tudi tretji bataljon. S hkratnim napadom so sokolski in prosvetni dom ter otroški vrtec so po krajšem bojH prisilili k vdaji vermane, posadka v župnišču in cerkvi pa se je zagrizeno branila do končne vdaje ob petih popoldne 12. septembra 1944.
Brigada je v osvobojenem Mozirju pridobila veliko količino orožja, streliva in opreme. Poleg orožnikov in drugih je padlo 12 vermanov in bilo ujetih 255, šlandrovci pa so imeli 5 mrtvih in 40 ranjenih. Osvobojeno prebivalstvo je zvečer družno z osvobodilno vojsko priredilo velik miting. Močnejše sovražnikove enote so sicer v noči na 13. september prihitele na pomoč napadenim postojankam, vendar prepozno in ko je bila partizanska vojska iz njih že odšla.
Oblastni komite KPS, pokrajinski odbor OF za Štajersko, okrožni ter okrajni komite in odbori so si prizadevali na osvobojenem ozemlju temeljito izkoristiti ugodne pogoje za nemoteno delovanje političnih, vojaških in zalednih ustanov, še posebej za politično in organizacijsko del ter čimprejšnjo vzpostavitev organov ljudske oblasti — narodnoosvobodilnih odborov (NOO).
Po množičnih zborovanjih v Gornjem gradu, Ljubnem, Rečici, Nazaijih in Lučah takoj po osvoboditivi sta okrožni komite KPS in okrožni odbor OF za Savinjsko dolino začela utrjevati in ustanavljati še nove organizacije KPS, SKOJ, SPŽZ, ZSM, predvsem pa odbore OF, ter prebivalstvo seznanjati z organizacijo ljudske oblasti na Dolenjskem. Na prvi konferenci aktivistov celjskega okrožja, nastalega po združitvi okrožij Celje in Savinjska dolina, so konec avgusta v Bočni določdi smernice za organiziranje ljudske oblasti, ob pomoči članov iz predsedstva in odsekov SNOS pa so začenjali tudi že s predvolilno agitacijo, množičnimi sestanki in mitingi, tehnike pa so pripravile množico propagandnega gradiva. Največjega zborovanja v začetku septembra v bližini Bočne se je udeležilo približno 4000 ljudi.
Mozlrjo, septembra 1900
Skupno se veseimo uspehov
Ponosni na številne delovne zmage
Letos slavimo 35-letnico osvoboditve naše domovine in hkrati tudi 36-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline. Ko se je štab 4. operativne cone poleti leta 1944 pripravljal na osvobajanje ozemlja na Štajerskem se je odločil za Gornjo Savinjsko dolino, saj bi imela osvoboditev tega področja velik politični, strateški in gospodarski pomen, pa tudi pred sovražnikom bi to osvobojeno ozemlje najlaže branili. Po hudih bojih so borci Zidanškove brigade, v sodelovanju z drugimi enotami, 12. septembra štrli odpor okupatorske postojanke v Mozirju. S tem je padla zadnja postojanka v Gornji Savinjski dolini in v spomin na ta dogodek slavimo v mozirski občini svoj praznik.
Tudi letos bomo slavili ponosni na številne zmage, hkrati pa se zavedamo, da med nami ni več dragega tovariša Tita, očeta naše domovine, velikega misleca, državnika in vojskovodje, neutrudnega borca za pravičnejši svet, za mir. Neizmerno praznino bomo skušali zapolniti z uresničevanjem njegovih idej, z zavzetim delom pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe.
Kljub zaostrenim razmeram v gospodarstvu smo v prvi polovici letošnjega leta dosegli zavidljive delovne uspehe, čeprav težav seveda ne manjka. Ustali-tvena prizadevanja so v večini delovnih sredin rodila prave sadove. Bogatejši bomo tudi za vrsto pomembnih naložb, ki bodo razbremenile naše gospodarstvo in bomo z njimi laže premostili preneka-tero težavo. Skupno se veselimo tudi uspehov, ki so jih prebivalci naših krajevnih skupnosti v minulem letu dosegli na najrazličnejših področjih svojega življenja in dela. S skupno dogovoijeni-mi akcijami in na podlagi znova potije-ne solidarnosti so znatno izboljšali stanje
na komunalnem, infrastrukturnem, socialnem in drugih področjih. V telefonsko omrežje bomo kmalu vključili 640 novih naročnikov, tudi izven urbanih naselij, pričeli smo z deli pri izgradnji kanalizacijskega omrežja, posodobili smo vrsto novih cestnih odsekov in izgradili številne kilometre gozdnih cest, žal pa je premalo sredstev za obsežnejše in trajnejše urejanje obrežij Savinje in Drete. Velika pridobitev je tudi nova razdelilna postaja, ki nam dolgoročno zagotavlja kakovostno električno energijo, več pozornosti pa bomo morali nameniti obnovi nizkonapetostnih naprav.
Združeno delo dosega dokaj lepe uspehe. V bodoče bomo morali v večji meri posodobiti gozdarsko proizvodnjo,
odpraviti vsa težja opravila in zapolniti vrzel v pomanjkanju gozdnih delavcev. Kmetijstvo se otepa z vrsto težav, ki pa jih dokaj uspešno premaguje in z veliki-. mi napori prideluje vse več hrane.. Preskrba je v naši dolini razmeroma šibka, kljub nekaterim novostim na področju trgovine, šepata tudi gostinstvo in turizem. Prvi korak k izboljšanju stanja bo vsekakor morala biti nova oblika združevanja dela in sredstev med nosilci teh dejavnosti v dolini.
Na področju družbenega in društvenega razvoja dosegamo lepe uspehe, ustvarjeni dohodek pa nas na tem področju še vedno ovira, da bi storili še več. Ob tem se seveda zavedamo, da vseh želja naenkrat ne bomo zmogli uresničiti. Tudi izobraževanju namenjamo veliko pozornosti, saj vemo, da je prav znanje predpogoj hitrejšega napredka.
V tem času se spopadamo s številnimi zahtevnimi nalogami pri opredeljevanju našega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Z vso resnostjo in polno mero odgovornosti smo se lotili izdelave razvojnih načrtov, prav tako pa tudi izdelave prostorskega načrta, s katerim moramo kar se da smotrno opredeliti uporabo danega prostora. S skupnimi močmi bomo zagotovo uspeli, pogoj za to pa bodo znatni napori, tudi za ceno odpovedovanj v primerih, ko bo to potrebno.
Vsem delovnim ljudem in občanom Moziije iskreno želim, da bi tvorno sodelovanje poglabljali še vnaprej, da bi z zavzetim delom uresničili ideje in nadaljevali našo pot v samoupravno socialistično družbo, ki nam jo je -nakazal naš predsednik Tito.
Predsednik skupščine občine Moziije Hinko Čop
Vsem delovnim ljudem in občanom ^ občine Mozirje čestitamo za občinski praznik — 12. september in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag.
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Moziije Občinski svet ZSS Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje
Številka 35 (547) - 12. septembra 1980	12. september - praznit občine Mozije	l\£5
13. septembra bodo podeljena
Priznanja občine Mozirje 1980
Na slavnostni sejih vseh zborov skupščine občine Mozirje 13. septembra 1980 v novem delavskem domu v Nazarjah bodo podelili tudi letošnja priznanja občine Moziije.
PLAKETO OBČINE MOZIRJE BODO PREJELI
Lesna industrija GORENJE — GLIN Nazarje,
Gozdno gospodarstvo Nazaije, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije in
Krajevna skupnost Moziije — Odbor za urejanje Savinjskega gaja.
DENARNE NAGRADE PA BODO PODELJENE
Občinski taborniški zvezi.
Delavski godbi na pihala občine Moziije in Gasilskemu društvu Nova Štifta.
Prejemniki plakete občine Mozirje
Lesna industrija Gomeje-din Nazarje
Lesna industrija Gorenje — Glin Nazaije zaposluje danes 1.000 delavcev in pomeni hrbtenico razvoja mozirske občine. V zadnjih petnajstih letih je kolektiv zgradil žagalnico, tovarno ivernih plošč, obrat stavbnega pohištva, kotlovnico, objekt družbene prehrane in še druge pomembne zmogljivosti. Zelja po čimvečji finalizaciji izdelkov je dobila svojo uresničitev v novih, modernih proizvodnih obratih za oplemenitenje ivernih plošč in za predelavo drobne oblovine, ki jih bodo izročili namenu ob letošnjem občinskem prazniku. S to delovno zmago so zagotovljeni ugodni pogoji za hitrejši razvoj in za dvig osebnega in družbenega standarda. Prav tako uresničujejo tudi želje in potrebe občanov, da bi ljudje iz Gornje savinjske doline dobili čimveč možnosti za zaposlitev v novih, kreativnih in visoko produktivnih poklicih znotraj občine.
Delovna organizacija praznuje v letošnjem letu 80-letnico industrijske predelave lesa in 30-letnico samoupravljanja.
Podelitev plakete občine Mozirje je zasluženo priznanje za dosežene delovne rezultate in za uspehe, ki jih je kolektiv dosegel pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov med delovnimi ljudmi in občani.
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Gozdno gospodarstvo Nazaije gospodari z vsemi gozdovi na območju občin Moziije in Velenje. Zaradi vse večjega poudarka splošno koristnih funkcij gozda in zaradi tega, ker pokrivajo gozdovi kar 68,8 % površine občine Moziije, je dejavnost gozdarstva v prostoru vse bolj pomembna. Ta prizadevanja se odražajo predvsem v ohranitvi kulturne podobe krajine.
Gozdno gospodarstvo je po načelih sodobne gozdnogojitvene tehnike, ne glede na naravne omejitve, stalno povečevalo blagovno proizvodnjo. V obdobju 15 let je spremenilo 1500 ha opuščenih, neproduktivnih grmišč v negovane gozdove. Javnosti najbolj vidno vlaganje gozdarstva pa je izgradnja gozdnih kamionskih cest. V zadnjem obdobju so letno zgradili 20 km gozdnih cest, od tega polovico v zasebih gozdovih. Na osnovi take politike je danes na območju občine Moziije 580 kmj>ozdnih cest, sposobnih za kamionski prevoz, ki pa služijo kot infrastrukturna naložba predvsem gorskim kmetijam in razvoju turizma na celotnem gozdnogospodarskem območju.
Delovna organizacija v preteklosti ni odrekala tako finančne kot strokovne pomoči pri razvijanju osnovne infrastrukture v oddaljenih zaselkih in hribovitih kmetijah (elektrifikacija, vodovodi itd.). S takšno dejavnostjo in solidarnostjo je bil dan velik prispevek za ohranitev hribovskih kmetij.
Niso pa nepomembna tudi prizadevanja gozdarstva za dvig produktivnosti dela, izboljšanje delovnih pogojev gozdnih delavcev in skrb za delavce, ki so prišli iz naših bratskih republik.
Zgornjesa vinska kmetijska zadruga Mozirje
Za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Moziije bo letos sklenjenih 20 let odkar opravlja svoje zadružno poslanstvo v združeni organizacijski obliki na celotnem območju občine Mozirje. Od ustanovitve padodanesso bili z izpopolnjevanjem zadružništva, ki ima v Gornji Savinjski dolini domala že 90. letno tradicijo, doseženi vidni uspehi, zlasti še pri pospeševanju družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v zasebnem sektoiju.
Dosedanja prizadevanja zadruge za hitrejši razvoj kmetijstva so ob vsestranski podpori družbenopolitičnih dejavnikov v občini pripomogla h koreniti preobrazbi gospodarsko nerazvitega in pretežno hribovitega podeželja. Z načrtnim pospeševalnim delom v zadnjih 15 letih so uspeli preko 70% vseh perspektivnih kmetij preusmeriti v specializirano tržno gospodarjenje. Dosežena tržna proizvodnja 8 milijonov litrov mleka, 500 ton klavne živine, 1250 ton brojleijev in 13 milijonov konzumnih jajc predstavlja pomembno ekonomsko osnovo obstoja in nadaljnjega razvoja živinorejsko usmeijenih kmetij v turistično privlačnem območju, hkrati pa omogoča že dobri tretjini vseh zadružnih članov popolnejšo socialno varnost v obliki pokojninsko — invalidskega zavarovanja.
Pionirsko vlogo v širšem jugoslovanskem prostoru je odigrala Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije pri čuvajanju kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti za preusmeijene kmetije. Uspešno je razvijala tudi hranilno — kreditno službo, ki je prav tako prispevala svoj delež za nagel napredek zasebnega kmetijstva v občini Moziije.
Zraven strokovnih uspehov zadružne strokovne službe velja poudariti še uspešno opravljanje družbene funkcije pri organiziranju in usmerjanju dejavnosti aktivov mladih zadružnikov, aktivov žena — zadružnic. vseh oblik dopolnilnega izobraževanja kmečkih proizvajalcev in razvijanja socialističnih proizvodnih odnosov na vasi.
Skl adno z določili zakona o združenem delu in zakona o združevanju kmetov se je doslej enovita delovna organizacija Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije v letošnjem letu preoblikovala v delovno organizacijo v tremi panožnimi temeljnimi organizacijami združenega dela. S tem so dani pogoji za še uspešnejše poglabljanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov ter učinkovitejše uresničevanje razvojnih ciljev zadružništva.
Krajevna skupnost Mozirje -Odbor za urejanje Savinjskega gaja
Odbor za urejanje Savinjskega gaja že vrsto let vztrajno in uspešno povezuje številne dejavnike pri urejanju tega zanimivega turističnega objekta. Iz zapuščene gmajne in nekdanjega odlagališča smeti je nastal park. v katerem so poleg cvetja in drugega rastja tudi zanimivi etnološki predmeti in objekti iz naše preteklosti. Odbor je na podlagi dobro izdelanega ureditvenega načrta za ribnik in hor-tikulturno ureditev okolnega prostora znal pritegniti k sodelovanju za urejanje gaja številne delovne organizacije iz občine. Slovenije in tudi drugih držav, predvsem iz Nizozemske. Pridobil je tudi društvo slovenskih vrtnarjev, ki je s pomočjo članov izdatno podprlo prizadevanja domačih društev in organizacij ter posameznikov tako, da gaj ni v ponos samo Mozirju, ampak vsej Gornji Savinjski dolini. Savinjski gaj je poleg drugih naravnih in kulturnih dediščin popestril turistično zanimivost občine Mozirje, kar dokazujejo tisoči in tisoči obiskovalcev gaja in ki iz leta v leto pripomore k povečanemu obisku vse Gornje Savinjske doline.
Delo odbora je neprecenljive vrednosti tudi v vzgojnem smislu, saj je prodrla hortikul-turna zavest, ljubiteljstvo do cvetja, do urejenega okolja, v srce občanov mozirske občine, kar dokazuje izgled krajev in vasi Gornje Savinjske doline.
Dolgoletni napori odbora, posebej še nekaterih članov, ki so z vztrajnim, požrtvovalnim in nesebičnim delom ter dobrimi organizacijskimi prijemi znali organizirati številne delovne akcije krajanov in drugih, so prispevali da je Savinjski gaj znan širom po naši
domovini, njegov sloves pa potrjujejo tudi laskavi članki v tujem časopisju ter številni obiski inozemskih turistov. S tem je Savinjski gaj pripomogel k popularizaciji celotne Gor-njesavinjske doline, ki bo morala v prihodnje bolj kot doslej zajemati dohodek od turističnega gospodarstva.
Plaketa občine Mozirje je zahvala za opravljeno delo ter nadaljnja spodbuda vsem, posebej pa še nekaterim vztrajnim začetnim članom odbora za urejanje Savinjskega gaja.
Prejemniki denarne nagrade
Občinska taborniška zveza
Nastala je v letošnjem letu s preoblikovanjem občinskega taboriškega odreda »Savinjskih partizanov« v tri taborniške odrede in četo klubovcev.
Od leta 1968 naprej sodelujejo taborniki v vseh akcijah. Za taborništvo svojstvene veščine je spoznalo več generacij najmlajših in mladih, kijih hkrati vzgajajo v zavedne člane naše samoupravne socialistične skupnosti.
Opravili so številne pohode po poteh revolucije in NOB, doma in v drugih republikah. Sodelovali so na vseh zborovanjih in proslavah, po predhodno opravljenih delovnih akcijah tudi s programi.
Učinkovito so se vključili v praktične dejavnosti priprav za obrambo domovine, v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Vsakoletna taboijenja. organizirana v izrednih razmerah z bogatimi praktičnimi programi, pomembnimi za življenje in obstoj, pa predstavljajo letni delovni zaključek tabornikov. Poseben poudarek namenjajo pri teh akcijah masov-nosti in kolektivnosti dela, pri čemer najmlajši in mladi pridobivajo bogate življenjske izkušnje, ki so bile svojstvene partizanom.
Godba na pihala občine Mozirje
Začetki »Delavske godbe na pihala občine Moziije« segajo v obdobje pred drugo svetovno vojno. V Nazarjih so ustanovili godbo okrog leta 1936. Iz ohranjenih zapiskov je mogoče ugotoviti, da je bila godba vseskozi narodno zavedna, saj so večino njenega repertoarja krasile razne slovenske viže. Do leta 1968 je dejavnost godbe precej nihala, potem pa se je organizacijsko in kadrovsko okrepila. Pobudo za to sta dala skupščina občine Mozirje in zveza kulturnih organizacij Mozirje. Zlasti očiten pa je kvalitetni napredek godbe v zadnjih petih letih, ko so prevzeli vaje godbenikov strokovno usposobljeni učitelju s polno mero odgovornosti. Aktivnost godbe se je močno razmahnila, saj skorajda ni večje prireditve v Gornji Savinjski dolini, katero ne bi popestrila z nastopom godba na pihala. Pn/omajskim budnicam. samostojnim promenadnim koncertom ter nastopom na raznih manifestacijah občani mozirske občine radi prisluhnejo. Zato jih je na prireditvah vse več. V zadnjih desetih letih je imela Delavska godba na pihala občine Mozirje prek 300 nastopov.
Pridobitev novih prostorov za vadbo kakor tudi kadrovska okrepitev sta jamstvo, da se bo godba tudi v prihodnje uspešno razvijala in častno opravljala svoje poslanstvo, tako v občini kot tudi zunaj njenih meja.
Gasilsko društvo Nova Štifta
Gasilsko društvo Nova Štifta je vseskozi delavno, njegova aktivnost pa seje še posebej povečala v zadnjih letih. Društvo je imelo na voljo dom. zgrajen leta 1937, ki pa je bil skromen. Razvoj gasilstva in sodelovanje s civilno zaščito pa so pokazali, da prostori niso primerni in da so nasploh premajhni. Zato so leta 1979 sklenili dom obnoviti in ga razširiti. Lani in letos so člani gasilskega društva Nova Štifta s pomočjo krajanov obnovili dom in ga 29. junija predali svojemu namenu. Pri obnovi doma so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. pozabiti pa ne gre tudi pomoči društev, družbenopolitičnih organizacij in Gozdarstva Gornji grad.
S preureditvijo in razširitvijo gasilskega doma so gasilci in krajani Nove Štifte znova pokazali, kaj pomeni skupno delo, gasilsko društvo Nova Štifta pa je z dosedanjim delom in pobudami za razne aktivnosti dokazalo, daje resnično lahko v ponos kraju, gasilski organizaciji in celotni občini.
SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
VELENJE	čestita vsem delovnim fudem in občanom občine Mozirje
ob 12. septembni — prazniku občine Mozirje in jim želi tudi za naprej novih delovnih zmagi
Delovni kolektivi, ki sodelujejo v prilogi Našega časa, čestitajo 12. september — praznik
za
občine Moziije vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline in jim želijo tudi za naprej kar največ delovnih zmag!
Združene zdravstvene organizacije Velenje
čestitajo
vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje
za 12. september — občinski praznik!
V
Mozirje
Razrešene številne komunalne težave
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo sta v občini Mozirje organizacijsko in samoupravno združena v stanovanjski in komunalni interesni skupnosti. V zadnjem času sta obe področji doživljali številne spremembe in preobrazbe, z novo organizacijsko obliko pa so odpravili razdrobljenost in dosegli večjo stopnjo enotnosti, demokratičnosti in delovne učinkovitosti. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo se po vsebinskih preobrazbah razvijata vzporedno s splošnim družbenoekonomskim razvojem občine in ne zaostajata več za ostalimi dejavnostmi kot poprej.
V	sedanjem srednjeročnem obdobju so v Gornji Savinjski dolini na obeh področjih dosegli pomembne delovne uspehe. zlasti pri izgradnji stanovanj ter komunalnih objektov in naprav. Letno v mozirski občini zgradijo do 100 zasebnih in družbenih stanov anj instem pospešeno razrešujejo številne pereče probleme. Pri tem so imeli v preteklosti nemalo težav s pridobivanjem urbanistične dokumentacije, j. zagotavljanjem površin za komunalno opremljanje ter s premajhnimi zmogljivostmi pri nizkih in visokih gradnjah, vendar se je v zadnjem času stanje le izboljšalo.
V	zadnjih letih so učinkovito razrešili težave v preskrbi z vodo v spodnjem delu doline, nekaj manjših problemov pa bodo rešili v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Velike uspehe so dosegli pri Varstvu okolja, saj so organizirali odvoz smeti in odpadkov na področju vse doline, razen seveda višinskih predelov. Pričeli so tudi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Nazarjah, ki ga bodo vključili v sistem Rečica — Nazaije — Moziije. Uspehov tudi sicer ne manjka. Tako je znatno boljša oskrba naselij z električno energijo, v kratkem pa bodo končana dela tudi pri širjenju telefonskih zmogljivosti, kar bo ponovni prispevek k večji komunalni opremljenosti naselij v Gornji Savinjski dolini.
Kljub vsem uspehom v minulem obdobju vseh potrebnih nalog niso uspeli „ uresničiti, dejstvo pa je, da so doseženi uspehi znatna spodbuda za še večje uspehe v prihodnje. Še nadalje bodo pospešeno skrbeli za širitev omrežja lokalnih in krajevnih cest ter za njihovo posodabljanje, v stanovanjsko izgradnjo, v izgradnjo omrežja za odpravo odplak in meteornih voda in v gradnjo čistilnih naprav. Načrtujejo, da bodo v naslednjem obdobju zgradili 500 zasebnih in družbenih stanovanj. Obenem bodo dogradili kolektor Rečica — Nazaije — Mozirje s čistilno napravo in sekundarnim kanalizacijskim omrežjem v teh naseljih. Kanalizacijo in čistilne naprave bodo zgradili tudi v vseh večjih ostalih naseljih. Nalog in načrtov je seveda še obilo, nadaljnja samoupravna preobrazba stanovanjske in komunalne interesne skupnosti pa bo zagotovila njihovo uresničitev
12. september - praznik občine Mozirje
i\57
Praznični pomenek z Antonom Vrhovnikom, predsednikom IS SO Mozirje
Smotri našega dela in razvoja
Praznovanje občinskega praznika je nedvomno mejnik, ob katerem se samo po sebi ponuja priložnost za oceno doseženega, za veselje ob novih delovnih zmagah, pa tudi za kritiko neuspešnosti, na podlagi katere je treba zastaviti nove načrte in jih čimprej uresničiti. O tem in še o čem je stekel pogovor s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Antonom Vrhovnikom.
Občani in delovni ljudje Gornje Savinjske doline bodo letošnje slavje ob svojem prazniku obeležili z novimi delovnimi uspehi, ki so jih dosegli kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. Kakšni so bili potem dosežki na usta-litvenem področju?
»Razumljivo je, da letošnje praznovanje sovpada s težkimi pogoji gospodarjenja, ki so posledica neustrezne delitve dohodka v prejšnjih letih ter drugih notranjih in zunanjih vzrokov. Tudi v mozirski občini smo se seveda dogovorili, da bomo težave načrtno odpravili z bolj odgovornim in učinkovitim delom na delovnih mestih. Široko zasnovana akcija vseh družbenopolitičnih in drugih dejavnikov, predvsem pa zavest delovnih ljudi nam omogočata tvorno uresničevanje ustalitvenih načrtov. To nam nazorno kažejo podatki iz polletnih obračunov. Nedvoumno je dejstvo, da smo v tem obdobju gospodarili bolj skrbno. Dohodek smo povečali nadpovprečno, za osebne dohodke smo namenili manjši delež dohodka, najpomembnejše pa je, da smo
uspeli povečati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Vse te uspehe smo doseeli brez vsakršnih večjih naložb.«
To so trenutni rezultati, nedvomno pa nalog ne bo manjkalo tudi v bodoče.
»Vsekakor. Stabilizacijski ukrepi so dolgoročnega značaja in če jih želimo uspešno obvladovati, moramo nujno prestrukturirati del našega gospodarstva. Manj bomo morali biti odvisni od lesne surovine izven občine in od uvoza repromateriala, bolj pa se bomo morali usmeriti v izvoz in pri vseh naložbah predvsem upoštevati ekonomsko učinkovitost. Prvi korak na tej zahtevni poti smo že opravili s pričetkom obratovanja novih proizvodnih prostorov za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč, saj smo s tem dosegli bistveno višjo raven finalizacije. Tudi lesno surovino bomo poslej izkoriščali bolj smotrno. V lesni industriji Gorenje — Glin so namreč zgradili novo žagalnico, prilagojeno za razrez drobne oblovine. Z izgradnjo nove proizvodne dvorane v Modni konfekciji Elkroj bodo povečali zmogljivosti in predvsem izboljšali delovne
fjogoje, v temeljni organizaciji ravenske že-ezarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji pa bodo z novimi delovnimi prostori in s sodobnimi stroji osvojili nove delovne programe. Jasno pa je, da morajo vse te naložbe čimprej pričeti obratovati s polnimi zmogljivostmi, aa bodo tako razbremenile obstoječe gospodarstvo.«
Občani in delovni ljudje mozirske občine pa zagotovo niso bili uspešni samo na tem področju.
»Brez dvoma. Tudi v minulih letih smo znova potrdili visoko raven solidarnosti, ki nam je omogočila številne dosežke pri delu družbenih dejavnosti in predvsem v krajevnih skupnostih. Zgradili smo nove šole, veliko prispevali za boljše otroško varstvo, zgradili in posodobili vrsto kulturnih domov, športnih in drugih objektov ter si s tem ustvarili dobre pogoje za opravljanje osnovnih dejavnosti. Veliko so postorili zlasti v krajevnih skupnostih. S številnimi naložbami so izdatno izboljšali stanje na komunalnem in na drugih področjih, osnova za vse te dosežke pa so obilni samoprispevki prebivalcev vseh krajevnih skupnosti. Jasno seveda je, da kljub temu v družbenih dejavnostih in v krajevnih skupnostih ostaja odprtih še vrsta perečih problemov in potreb. Ob vsem tem bomo morali vlaganja na tem področju nujno upočasniti in vso pozornost nameniti neposredno materialni proizvodnji.«
V tem obdobju je pripravljanje srednjeročnih razvojnih načrtov v ospredju pozornosti in zaradi vseh potreb in nedorečenosti na različnih področjih tega dela v mozirski občini zagotovo niste prepustili slučaju.
»Nikakor, saj se v celoti zavedamo, da smo še vedno podpovprečno razvita občina in da nam problemov zlepa ne bo zmanjkalo. Še
vedno se kar tretjina delavcev vozi na delo izven občine in temu dejstvu bomo morali v naslednjem obdobju nameniti veliko mero pozornosti. Poleg tega v našem gospodarstvu prevladuje primarna proizvodnja, čeprav se stanje že bistveno izboljšuje. Zaradi teh in drugih razlogov bomo morali, trajnim gospodarskim težavam navkljub, dosegati nadpovprečno gospodarsko rast. S posodabljanjem v kmetijstvu, gozdarstvu in v primarni lesni proizvodnji bomo morali bolj smelo uvajati nove programe finalizacije lesne surovine, pričeti bomo morali s predelavo kmetijskih pridelkov in s sistemskimi rešitvami pospešiti razvoj turizma. Vse bolj in v večji meri se bomo morali zavedati dejstva, da bomo morali večino razpoložljivih sredstev vlagati v skupno načrtovane in bolj donosne proizvodne progrme. Dohodkovni odnosi nam to omogočajo in nas v to tudi silijo. Kajti le na takšen način bomo uspeli doseči stabilnejši gospodarski razvoj.« In nekaj besed za konec?
»Vsako obvladovanje gospodarskih nesorazmerij in vsak razvoj mora imeti svoj končni cilj v večjem zadovoljstvu naših ljudi. Zato moramo predvsem negovati dobre medsebojne odnose in jih vsakodnevno potijevati z zavestnim samoupravljanjem, tudi v najtežjih trenutkih. S tem bomo dokazali sebi in svetu, da naš cilj ni zgolj zadovoljevanje potreb z materialnimi dobrinami, da so smotri našega dela in razvoja veliko višji.«
Sobota, 6. septembra
Nedelja, 7. septembra
Manifestativni pohod.
Pripravila ga je občinska konferenca ZRVS Mozirje. Pohod je imel množični in tekmovalni del. Udeležence je pot vodila od mozirske osnovne šole skozi Savinjski gaj do Nazarij in od tu skozi okoliške gozdove do občinskega strelišča v Mozirju, kjer so se vsi udeleženci pomerili še v streljanju z malokalibrsko puško.
Ponedeljek, 8. septembra
Otvoritev posodobljenih cest v krajevni skupnosti Bočna.
Namenu so izročili dva cestna odseka v skupni dolžini 2300 metrov. Veljala sta 1,9 milijQna dinarjev, več kot 60 odstotkov sredstev pa so prispevalrkrajani sami. Otvorili so tudi odsek dolg 1500 metrov, ki so ga posodobili že lani in je veljal preko 700.000 dinarjev.
Petek, 12. septembra
Ob 13. uri otvoritev industrijske prodajalne in učne delavnice v Modni konfekciji Elkroj.
Oba objekta sodita v sklop velike naložbe, s katero bodo v Elkroj u pridobili no vo proizvodno dvorano in uredili okolico tovarne. Nova prodajalna bo zgled, kako mora biti urejena in opremljena specializirana prodajalna za prodajo hlač. V učni delavnici že usposabljajo nove delavke za delo v proizvodnji in jih bodo kasneje nemoteno vključili v delovni proces. Takšen način dela je veliko bolj smotrn, saj se jim usposobljeni inštruktor v učni delavnici lahko veliko bolj posveti, kot bi se jim kdorkoli v proizvodnji.
Sobota, 13. septembra
Praznit občine Mozirje 1980
Nove delovne zmage - prireditve
Takšna bo končna podoba Elkroja na tem mestu. Ob 16. uri
otvoritev razstave ptic, cvetja in lovstva v domu TVD Partizana v Mozirju.
Ob 17. uri otvoritev obnovljenih komunalnih naprav v Nazarjah.
Gre za prvi del primarne kanalizacije za Nazarje, ki jo bodo kasneje z ostalimi napravami priključili na sistem Rečica—Nazarje—Moziije s čistilno napravo. Za ta dela je sredstva prispevala območna vodna skupnost, za kasnejša dela in za čistilno napravo pa bodo namenili tudi sredstva občinskega samoprispevka.
Sodobna cesta je ljudi pod mozirskimi planinami resnično približala svetu
Ob 830 uri promenadni koncert pred delavskim domom v Nazarjah
Ob 9. uri slavnostna seja zborov skupščine občine Moziije v delavskem domu.
Ob 10. uri zborovanje, na katerem bo govoril Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije.
Ob 11. uri otvoritev novih proizvodnih prostorov v Lesni industriji Gorenje—Glin Nazaije.
V tem kolektivu so letos dokončali dve pomembni naložbi, v skupni vrednosti doslej največji. Zgradili so novo prostorno in povsem avtomatizirano tovarno za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč. S tem so dosegliVišjo stopnjo finalizacije ivernih plošč in bodo v mnogočem razrešili težave, ki se pojavljajo v proizvodnji plošč.
Otvoritev posodobljene ceste Žnidar— Šmihel.
Cesta je široka 3,5 metra, skupno pa je dolga prek 5 kilometrov. Prvi del so izročili namenu v lanskem letu, drugega v dolžini 3100 metrov pa letos. Dela so veljala preko 9 milijonov dinaijev. Preoivalci Šmihela so sami zbrali precej preko 2 milijona dinarjev in prispevali ogromno prostovoljnih delovnih ur, ostalo so prispevali krajevna skupnost Mozirje, samoupravna komunalna interesna skupnost in drugi.
r\\ J
1 J
Razrezovali bodo tudi tanjši les
Zgradili so tudi novo žagalnico za drobno oblovino, z njo bodo bistveno izboljšali izkoristek lesene surovine. Nova žagalnica je prva te vrste pri nas, naložba skupaj s tovarno paje veljala 230 milijonov dinarjev.
To je zadnji objekt, ki so ga v Gornji Savinjski dolini zgradili s sredstvi prvega samoprispevka, nekaj paje prispevala še izobraževalna skupnost. Zgradba bo veljala preko 6 milijonov dinaijev, v njej pa bo tekel kombinirani pouk za otroke do 4. razreda.
' rt n iHlB
Dom naj bi poživil tudi kulturno dejavnost v tem delu doline.
Šola je za Lepo njivo velika pridobitev, saj so krajani z njo pridobili tudi prostore za družbeno-politično in društveno dejavnost.
Dela pospcfSeno tečejo in ves sistem bo velik prispevek k
varstvu okolja.
Ob 19. uri, otvoritev Delavskega doma v Nazaijah.
Sodobni delavski dom bo namenjen kulturni dejavnosti in prireditvam, poleg dvorane ima še večnamenski prostor za različne druge oblike dela in poslovne prostore. Sredstva so prispevale delovne organizacije občine Mozirje, nekaj so jih namenili iz sredstev samoprispevka, denar pa sta prispevali tudi občinska in republiška kulturna skupnost. Po otvoritvi bo v domu kulturna prireditev.

Modna konfekcija Elkroj Mozirje
Vedno ustvarjalno nezadovoljni
..Česarkoli se bomo lotili, ne more in ne sme biti povprečno. Vedno bomo težili k boljšemu, ki višjim ciljem. Naši vzorniki so tisti, ki so boljši od nas in teh je še veliko. Zavedamo se tega, zato bomo na tehtni presoji naših in njihovih izkušenj gradili našo razvojno pot."
Približno takšno je vodilo zaposlenih v Modni konfekciji Elkroj Mozirje in priznati je treba, da ga uspešno uresničujejo. Ze leta izjemno napredujejo, z zavzetim delom dosegajo rezultate, ki sodijo v sam vrh slovenske tekstilne industrije in njihova nadaljnja snovanja zagotavljajo, da bo tako tudi v bodoče. Nenehno bijejo bitko za višjo produktivnost dela, v njihovo delovno sredino pa je že pred časom močno prodrlo spoznanje o nujnosti usmeritve v izvoz, ki je predpogoj hitrejšega razvoja v tej panogi. Nekaj poslov na tem področju in na dolgoročnih osnovah so že sklenili, nekaj pa jih bodo v kratkem.
Kljub težkim gospodarskim razmeram so bili tudi ob polletju dokaj uspešni. 450 zaposlenih je v prvih 6 mesecih ustvarilo za 34 odstotkov več prihodka kot v enakem lanskem obdobju, res pa je, da je bil dohodek zaradi nesorazmerij pri cenah surovin, večji le za 19 odstotkov. Povprečni mesečni osebni prejemki so v tem obdobju dosegli številko 8.117 dinarjev, letos pa bo Elkroj poslal na tržišče milijon hlač. Pri tem velja omeniti pomemben delež koopera-cijske proizvodnje, saj Elkroj uspešno sodeluje s 6 večjimi proizvajalci, od katerih jih je kar 5 v drugih jugoslovanskih republikah. Tudi to dokazuje, da Elkroj že dolgo nima več zgolj lokalnega obeležja.
Letos bodo v Elkroju slavili vrsto pomembnih delovnih zmag. Nova sodobna proizvodna dvorana je sicer že postavljena, čakajo pa še na strojno opremo. Zastoj je povzročil nekajkrat
spremenjeni devizni režim in s tem so nastopile še dodatne težave. Kljub vsem zakasnitvam računajo, da so bodo v nove prostore preselili najkasneje v dveh mesecih. V novi dvorani bodo predvsem bistveno izboljšali delovne pogoje, s tem in z avtomatiziranim notranjim transportom, pa bo produktivnost dela višja vsaj za 10 odstotkov.
V novi učni delavnici je ,,delo" že steklo. Prostore so namenili priučevanju novih delovnih moči za potrebe njihove proizvodnje. Takšen način dela ima obilo prednosti pred neposredno vključitvijo v proizvodni proces. Predvsem se novim zaposlenim usposobljeni inštruktor v učni delavnici lahko veliko bolj posveti kot bi se jim kdorkoli na liniji. Če bo kdaj zmanjkalo potreb po delovni sili, prostori ne bodo ostali prazni. V njih bodo pričeli snovati butične proizvode, ki lahko pomenijo zametek nove usmeritve Modne konfekcije Elkroj a.
Ob učilnici je tudi nova industrijska prodajalna, ki je za njih in za potrošnike velika
Letos bodo izdelali milijon hlač vseh vrst
i j
pridobitev. Izbira in prodaja bo sedaj veliko lažja, urejenost in opremljenost nove trgovine pa naj vsem pokaže, kakšna naj bo sodobna trgovina za prodajo hlač. Veliko sredstev in pozornosti so namenili tudi urejanju okolice tovarne. Pridobili so nove parkirne prostore, avtobusno postajo, športna igrišča, z dokončno ureditvijo pa bo Elkroj tudi na zunaj dobil povsem novo podobo. Zavedajo se namreč, da tudi okolje tovarne zgovorno priča o tem, kakšni so ljudje, ki v njej združujejo svoje delo.
Z vsemi temi naložbami je Elkroj na sedanjem mestu dobil končno podobo, saj širjenje tukaj ni več mogoče. Zato so svoja razvojna stremljenja prenesli v druge kraje občine in izven nje. Prvo dejanje pri tem je odkup poslopja podružnične šole v Strugah v bližini Luč. Tehnična in gradbena dokumentacija za preurejanje prostorov je že pripravljena in kaj kmalu bodo stekla tudi prva dela. V tem obratu bodo izdelovali izdelke iz programa ,,jeans", v končni obliki pa bo v njem našlo delo 100 zaposlenih s tega področja. S tem bodo v veliki meri rešili problem viška delovne sile, zlasti ženske, marsikomu pa bo prihranjena tudi naporna vsakodnevna vožnja na delo v druge kraje v občini in izven nje. Obetavni so bili tudi načrti v zvezi s priključitvijo šoštanjske konfekcije Toper ob številnih zapletih pa bod morali sedaj nekoliko počakati, skupaj s povezovanjem pa čaka tudi nova samoupravna podoba Elkroja.
Ob vsem tem Elkroj v skladu s svojimi mož nostmi sovlaga sredstva v razvoj prometne mreže v Jugoslaviji, ki je eden izmed pomemb nih vidikov razvoja prodajne mreže. Na tem področju se srečujejo z eno izmed bistvenih pomanjkljivosti prodaje. Vse premalo je namreč trgovin prirejenih za prodajo hlač in zaradi tega se na tržišču pojavlja vrsta pomanjkljivosti. V Elkroju vedo, da jih bodo morali odpraviti lastnimi močmi in sposobnostmi. Veliko bodo morali namreč postoriti na vseh tistih področjih na katera doslej s svojimi izdelki še niso prodrli Naloga seveda ne bo lahka, vendar ugled in kakovost izdelkov Modne konfekcije Elkro tudi nekaj pomenita.
Novi parkirni prostori z avtobusno postajo, Športno igrišče ter urejena okolica so tudi letošnje pridobitve
Razvoj Elkroja je na tem mestu zaključen, nove zmogljivosti bodo gradili v drugih krajih občine in izven nje
V novi proizvodni dvorani bodo delovni pogoji
bistveno boljši
«
itevi/ka 35 (547) - 12. septembra 1980	12. september - praznik občine Mozirje	l\5 9
gorenje glin
nazarje
Sloveniji in je letno predelala 12.000 kubičnih metrov smrekovega lesa. Sčasoma je uporaba smrekovega lesa za zaboje pričela upadati, zamenjale pa so ga bukove deščice, izdelane na takrat edinem stroju te vrste v Jugoslaviji. V letu 1"970 so to proizvodnjo v celoti ukinili.
Začetki današnje proizvodnje stavbnega pohištva segajo v leto 1960, ko so zgradili prve prostore. V dvajsetih letih so v Nazarjah iz obrtniškega načina proizvodnje stavbnomizars-kih izdelkov prešli na velikoserijsko industrijsko izdelavo. Kot rezultat uspešnega poslovanja je v letu 1971 zrasla še tovarna ivernih plošč, ki tudi danes ostaja največji potrošnik lesnih ostankov. Zaradi mnogih nerešenih vprašanj se je tovarna vseskozi otepala s težavami v poslovanju in z izgubo. Vrsta težav sicer še ostaja, nova tovarna za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč, pa naj bi z znatno višjo stopnjo finalizacije plošč, težave v veliki meri omilila in iverico rešila iz še večjih zagat. V novi tovarni bodo letno oplemenitili okrog 30.000 kubičnih ■metrov plošč za potrebe pohištvene industrije.
Še eno pomembno pridobitev velja omeniti. Kmalu bo stekla proizvodnja tudi v novi žagal-nici, namenjeni predelavi drobne oblovine. Ža-galnica je prva te vrste pri nas in bo omogočila pridobivanje kakovostnih elementov za potrebe proizvodnje tudi tankih gozdnih sortimentov. Seveda so v minulih letih v Nazarjah pridobili !e vrsto drugih objektov. Sem sodijo velika kotlovnica, sodoben obrat družbene prehrane, vrsta novih prostorov in opreme, čistilne naprave in še marsikaj. To je bilo seveda nujno, saj so ob hitrem razvoju morali sprotno poskrbeti za urejanje komunalnih, transportnih in energetskih potreb ter za varstvo okolja. V vseh teh letih so se nazarski lesarji soočali tudi s celo vrsto organizacijskih in samoupravnih sprememb. Pri tem velja oipeniti, da v Nazarjah letos slavijo tudi 30 —letnico delavskega samoupravljanja. Prvi delavski svet so nam-reč izvolili že 8. oktobra leta 1950 in samoupravljanje se je vsa leta zatem vsebinsko krepilo in sledijo hitremu razvoju podjetja. Več ali manj
Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje
Organizacija združenega dela lesna industrija jorenje — Glin Nazarje slavi letos 80-letnico industrijske predelave lesa v Gornji Savinjski dolini. Visoki jubilej te delovne organizacije sovpada z obdobjem, ko so njeni delavci dosegli največje delovne zmage pri investicijskih naložbah. Razvojna pot nazarske lesne industrije je bila dinamična in uspešna. Danes ena največjih delovnih organizacij lesne stroke v državi je nastala iz nekdanje žagalnice in zabojarne. Veliko dela in veliko odrekanja je bilo potrebno za vse te dosežke in za zagotovljen bodoči razvoj.
Začetki industrijske predelave lesa na tem področju segajo na začetek tega stoletja, v leto 1900. Takrat je italijanska firma v Nazarjah postavila industrijsko žago, takrat drugo največjo v Sloveniji. Ta žaga je ostala vse do leta 1966, ko so zgradili novo sodobno žagalnico s hitroveznimi polnojarmeniki in mehaniziranim transportom. Šele več kot 30 let po zgraditvi iage so v Nazarjah postavili še zabojarno, kjer so les predelovali v zaboje za pomaranče in drugo južno sadje. Zabojarna je bila največja v
Tovarna za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč bo razrešila marsikatero težavo
uspešnih združitev z gozdarji in drugimi podjetji tudi ni manjkalo vse do septembra leta 1978, ko so se zaposleni v lesni industriji na referendumu odločili, da izstopijo iz tedanje sestavljene organizacije STIK Mozirje in se priključijo v SOZD Gorenje. Takrat je dobila svojo današnjo podobo lesna industrija Gorenje — Glin Nazarje s temeljnimi organizacijami združenega dela Zagarstvo, Stavbeno pohištvo, Iverna, Energetika in vzdrževanje ter delovna skupnost skupnih služb.
Polletni poslovni uspeh je, ob upoštevanju zaostrenih razmer in vrste drugih nepredvidenih
Zaposleni že obvladajo zahtevno vodenje proizvodnih linij
težav, razmeroma ugoden. Letnega načrta sicer ni dosegla nobena temeljna organizacija, vendar za njim ne zaostajajo veliko, razen v tovarni ivernih plošč, kjer nepredvidenega izpada proizvodnje do konca leta najbrž ne bodo mogli nadoknaditi. Kljub temu pa si z začetkom obratovanja tovarne za oplemenitenje in predelavo plošč ob koncu leta v tej temeljni organizaciji obetajo boljše poslovne rezultate.
Predvidevanjem za prvo polletje so se najbolj približali v Zagarstvu, kjer so za dinamičnim načrtom vrednosti proizvodnje zaostali za manj kot odstotek in za letnim načrtom tudi samo za en odstotek. Večji izpad gre le na račun manjše proizvodnje opaža, s pričetkom obratovanja žagalnice za drobno oblovino pa bodo pridobili več primernega lesa in bodo zaostanek nadoknadili. V Stavbenem pohištvu prav tako nekoliko zaostajajo za načrtom, pomembnejše pa je, da so dosegli pomembne premike v strukturi proizvodnje v korist izdelkov z višjo stopnjo pokritja. Ukinili so proizvodnjo vrat in klasičnih oken in jih nadomestili s termoizolacijskimi okni in polknicami. Na podlagi tega računajo, da bodo v drugem polletju uspešnejši in bodo načrte zagotovo uresničili.
V temeljni organizaciji Iverna so se znova otepali z mnogimi težavami. Zaradi predčasnega remonta, manjših zastojev in okvar, pa tudi zaradi nekaterih drugih vzrokov, so zabeležili občuten izpad proizvodnje surovih ivernih plošč, presegli pa so predvidevanja pri proizvodnji poliesteriziranih plošč in obodov predalov. Ze v mesecu juniju je stekla proizvodnja oplemenitenih ivernih plošč ,,Lignopol dekor" 'in z njimi že oskrbujejo kupce doma in v tujini. Prvi domači izdelki iz teh plošč so omarice za rolete, s katerimi opremljajo okna „Termo-O," prav tako svoj novi izdelek. Druga vrsta proizvodov so opaži iz oplemenitenih plošč. Te plošče proizvajajo v imitacijah hrasta, Jesena, mahagonija in v enobarvnih pastelnih odtenkih. Pomembno je tudi to, da so delavci v novi tovarni hitro osvojili zahtevno vodenje linij, kar bo vsekakor tudi vplivalo na boljše delovne uspehe.
Proizvodne temeljne organizacije so skupno
i v predelavi ivernih plošč imajo na voljo najsodobnejšo tehnologijo
dosegle 92 odstotkov načrtovane vrednosti proizvodnje in 45,5 odstotka letnega načrta. Zlasti zadovoljive rezultate so dosegli na izvoznem področju, saj so izvozili za štirikrat več kot v enakem lanskem obdobju, izvoz pa vseeno predstavlja samo desetino celotne vrednosti prodaje.
Ob pomembnih letošnjih pridobitvah, novi usmerjenosti proizvodnih programov in novih izdelkih, ob dosežkih na različnih podjočjih svojega ustvarjanja in ob obeh visokih jubilejih, pa se seveda niso zadovoljili z doseženim. Temeljjito so se lotili srednjeročnega načrtovanja in v smernicah novih nalog tudi ne manjka. Zaradi tesne povezanosti lesne industrije z nazarskim gozdnogospodarskim območjem bodo v naslednjem obdobju še okrepili dohodkovno-tehnološke vezi in s tem zagotovili skladnejši razvoj gozdarstva in primarne predelave lesa. Veliko pozornosti bodo namenili racionalizacijam in avtomatizaciji tehnoloških postopkov z uvajanjem novih strojev in naprav v obstoječo proizvodnjo. S tem bodo v primarni žagarski predelavi in v pripravi iverja za tovarno ivernih plošč v celoti odpravili težka fizična dela na prostem. Jasno je torej, da bo vsa naložbena dejavnost pretežno usmerjena v obnovo tehnološke opreme. Več časa in dela bodo namenili zlasti oblikovanju ter funkcionalnemu in kakovostnemu usposabljanju izdelkov, ki bodo morali ustrezati izvoznim zahtevam. Na podlagi teh in drugih izhodišč se bo obseg proizvodnje v petih letih povečal za 32 odstotkov, število zaposlenih pa bo raslo po letni stopnji 2,5 odstotka. Seveda niso pozabili na okolje svoje delovne organizacije, saj nameravajo nadaljevati z izgradnjo kulturno-športnega in rekreacijskega prostora v krajevni skupnosti Nazarje ter tako še v večji meri zadovoljiti potrebe vseh delavcev in občanov.
Zavedajo se, da bo uresničitev zastavljenih ciljev terjala veliko naporov in dobre volje ter bo uspešna le, če bo vsak delavec na svojem delovnem mestu z zavzetim in odgovornim delom prispeval vedno več k boljšemu poslovanju svoje delovne sredine. Doseženi razvoj delovne organizacije in za krepitev socialističnih samoupravnih odnosov v celoti.
Nova žagalnica za drobno oblovino je prva te vrste pri nas
Cinkarna Celje - tozd Kemija Moziije
Obilne razvojne možnosti
Temeljna organizacija združenega dela celjske Cinkarne Kemija v Ljubiji
Eri Moziiju sodi med najstarejše delovne organizacije v Gornji Savinjski dolini.
Istanovljena je bila namreč že leta 1896 in se je takrat imenovala Santaler Farb in Schirgelwerke, namenjena pa je bila izkoriščanju različnih rudnin. Kasneje seje preusmerila v predelavo lesa in izdelovanje barv, do druge svetovne vojne pa je menjala vrsto lastnikov. Kmalu po vojni se je preimenovala v Kemično in lesno industrijo Moziije. Takšna je ob številnih manjših in večjih kriznih obdobjih delovala do leta 1959, ko seje lesarski del preselil v Nazarje. Na sedanjem mestu je ostala Kemična industrija Moziije, po opremi in programu na ravni leta 1924. Položaj je bil več kot težak. Ob vsej majhnosti, zastareli in neustrezni opremi in slabih prostorih je kolektiv ostal brez proizvodnega programa, brez opredeljenega razvoja.
Rešitev iz vseh težav so v Ljubiji poiskali v priključitvi k celjski Cinkarni, ki je ponudila najboljše pogoje in najbolj obetavne možnosti. Združitev so opravili leta 1962 in kaj kmalu seje pričela delovna organizacija hitreje razvijati. Lotila se je namreč finalizacije proizvodnega programa matičnega podjetja, predelave pigmentov v premazna sredstva. Tako so v Ljubiji pričeli izdelovati antikorozijska premazna sredstva za zaščito železa, betona, lesa in drugih materialov. Takšen proizvodni program je najbolj ustrezal prejšnjemu, hitro so se mu prilagodili, s svojim delom niso in ne bodo onesnaževali okolja, pa tudi razvojne možnosti so obetavne.
Ob zavzetem delu so v Ljubiji dosegali vse večje uspehe. Usmerili so se na dokaj ozko področje predelave izdelkov Cinkarne za potrebe antikorozijske zaščite industrijskih objektov. Tako so danes lahko ponosni na Djerdap in vrsto drugih industrijskih objektov kemične in naftne industrije, ki so zaščiteni z njihovimi izdelki. Del proizvodnega programa seveda še vedno namenjajo široki potrošnji. Sem sodi izdelovanje silikonskih in silikatnih barv za fasade ter paleta suhih barv.
Razvoj je bil hiter in ob današnjem povpraševanju ne uspevajo več v celoti zadovoljevati potrošnikov. Delovni pogoji so težki, naprave ne ustrezajo več, pa tudi prostor jih že vseskozi omejuje. Morali bodo ukrepati, saj se zavedajo, da brez novih prostorov napredka ne bo. Z izgradnjo novih prostorov bi temeljna organizacija združenega dela Kemija Moziije dobila nov zagon, saj so možnosti in potrebe obilne in več kot očitne.
■p ■ M m^JHk i		iT K X 9	
»■.niiftii1	mm	■ ''-"'"P 1	1 II ^IM
in temeljne organizacije združenega dela
čestitajo delovnim ljudem in občanom mozirske občine ob njihovem prazniku in jim želijo še veliko delovnih zmag.
Metalurgija
Kemija Celje Kemija Mozirje Grafika Titandioksid Vzdrževanje in Transport
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE,
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
Predstavništvo Mozirje opravlja vse zavarovalne usluge, in sicer:
—	sklepanje vseh vrst premoženjskih zavarovanj (požarna, avtomobilska, vlom-ska, zavarovanje stekel, stanovanjska, gradbena, montažna, zavarovanje odgovornosti, transportna, kreditna, zavarovanja proti toči in zavarovanja živali);
—	zavarovanja oseb, življenjska in nezgodna.
Predstavništvo Mozirje sprejema tudi prijavo škode in vseh zavarovalnih vrst ter posreduje pri likvidaciji zavarovalnih primerov.
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE je v stavbi družbenopolitičnih organizacij, odprto pa je ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure.
Vsem delovnim ljudem In občanom občine Mozirje
čestitamo za občinski praznik 12. september.
MERX CELJE
Veletrgovsko, grosistično, turistično in proizvodno podjetje Celje
TOZD PRODAJA CELJE
Delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitamo za občinski praznik — 12. september in priporočamo obisk v poslovalnici MALINA na Ljubnem ob Savinji.
Vegrad Velenje
V teku je reorganizacija
Na problemski konterenci o organiziranosti delovne organizacije VEGRAD Velenje, so posebno pozornost posvetili organizacijskim spremembam v tozdu Gradnje.
Ugotovili so, da so na področju samoupravnega in poslovodnega organiziranja prišli do položaja, ko je potrebno spremeniti nastalo stanje, ter kreniti v novo srednjeročno obdobje.
Pogoji za uspešen razvoj samoupravnih odnosov v dislociranih sektorjih gradbenega tozda ne ustrezajo stopnji razvoja samoupravljanja v delovni organizaciji. Delavcem, ki nimajo možnost uveljavljanja vseh samoupravnih pravic, je treba omogočiti, da do teh pravic pridejo ter samo s polno mero odgovornosti odločajo o pogojih in rezultatih dela. Zagotoviti jim je treba polno in enakopravno vključevanje v srednjeročne plane in druge aktivnosti.
Na osnovi že izdelanih smernic razvoja elementov za sredneročni plan 1981—85 ter skupnih ugotovitev, dogovarjanj in predlogov komisije za ugotovitev upravičenosti reorganizi-ranja TOZD Gradnje, se bosta TOZD Industrija ostrešij GRADBENIK Ljubno in TOZD Gradnje, sektor Ljubno, združila s 1. 1. 1981 v DO GIP Vegrad Velenje kot TOZD Gradbenik Ljubno ob Savinji.
Organizacijsko bo TOZD Gradbenik Ljubno ob Savinji sestavljen iz Priprave dela, sektorja Ostrešja (obrat žaga, obrati izd. in montaža) in sektorja Gradnje (obrat beton, izd., operativa).
Dejavnost tozda GRADBENIK Ljubno ob Savinji bo vključevala proizvodna programa gradnje objektov ter dobave, izdelave in montaže lesenih ostrešij ter stranskih proizvodnih programov:
—	izdelave lesenih stavbnih elementov
—	betonske galanterije
—	zaključnih in obrtnih del za potrebe Gornje Savinjske doline
Za uresničitev predvidenega obsega proizvodnih programov pa posvečajo veliko pozornost izobraževanju, saj bo potrebno kadrovati večje število delavcev različnih struktur.
Potreba po usposobljenih delavcih, ki bodo svoje delo opravili kvalitetno in varno je bil tudi vzrok pobude vodstev tozda Lesna in Industrije ostrešij Gradbenik Ljubno ob Savinji, da so v šolskem letu 1979/80 izvedli izobraževanje za poklice v lesarstvu za II. stopnjo zahtevnosti. Izobraževanje so izvedli v sodelovanju s poklicno lesno šolo škofja Loka. Zaključne izpite je opravilo 7 tečajnikov iz tozda Lesne in 17 tečajnikov iz tozda Industrije ostrešij Ljubno. Večina kandidatov bo izobraževanje nadaljevala na naslednji stopnji zahtevnosti.
Delovna organizacija Vegrad Velenje in občinska skupnost Mozirja sta našla skupen jezik pri združevanju. V kratkem bodo o združevanju oziroma o reorganizaciji odločali delavci, zavedajoč se, da bodo le tako lahko dosegali boljše rezultate.
Nova hala Elkroja - gradil jo j« TOZD Gradnje — sektor Velenje
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VELENJE. PREŠERNOVA S,
W dSS&S&itei^
TOZD Gradbenik ljubno ob Savinji TOZD Gradnje Velenje, sektor Ljubno
ZDRUŽENE LEKARNE VELENJE
Lekarna Velenje Lekarna Šoštanj -Lekarna Mozirje
Lekarniška postaja Šmartno ob Paki
Čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru — občinskem prazniku!
5MREKH
MIZARSTVO IN TESARSTVO GORNJI GRAD
Vikend hišice, okna in balkonska vrata, vrata s polknicami, vhodna vrata, strešne konstrukcije, fiksne polknice, okna in vrata za vikend hišice.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Moziije iskreno čestitamo za občinski praznik — 12. september!
25 let SMREKE
KVALITETA, UDOBJE.ZDRAVJE
20 LET
><\vz/yt\
trgovska Movm organ lnol|a moztrja p. o.
Trgovska delovna organizacija Savinja Mozirje s svojimi trgovinami skrbi za preskrbo potrošnikov na področju krajevnih skupnosti Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Bočna. Zaposleni v tej delovni organizaciji se v polni meri zavedajo pomanjkljivosti v maloprodajni mreži in zato vlagajo veliko naporov v izboljšanje ponudbe na področju osnovne preskrbe. Zato so se odločili tudi za izgradnjo novega marketa v Mozirju. Dela tečejo po načrtih in če bo tako naprej, lahko pričakujejo otvoritev že koncem letošnjega leta. V novem marketu bosta našla svoje mesto sodobno urejena samopostrežna in trgovina s pohištvom. Zaposleni v delovni organizaciji upajo da bodo tako pokrili potrebe in želje po tovrstnem objektu.
Tudi Nazarje bo letošnje leto dočakalo otvoritev trgovine s sadjem in zelenjavo. V naslednjem srednjeročnem obdobju ne predvidevajo večjih investicijskih del, pač pa bodo poskušali s posodobitvijo in specializacijo obstoječih prodajaln, izboljšati ponudbo vseh vrst blaga, z željo zadovoljiti potrošnika. ,
Vsem svojim kupcem in občanom občine Mozirje čestitajo za občinski praznik — 12. september!
rdeča dvorana m velenje
Na Golte bo mogoče tudi po novozgrajeni
cesti
Žičnice bodo pripravljene
Prvi del sanacije Rekreacijsko turističnega centra Golte je končan. Zaključujejo dela pri usposodobitvi nihalne žičnice Žekovec, v teku so vzdrževalna dela na vseh ostalih žičničnih napravah tako, da bodo žičnice do začetka zimske sezone pripravljene za obratovanje.
Razen z gondolo bo mogoče priti na smučišča Golt po novozgrajeni cesti Šmihel—Planinske ravne, kjer so uredili parkirišče za približno 500 avtomobilov. Od parkirišča do hotela na Golteh pa bo cesta služila le za oskrbovanje.
Tudi za oskrbo oziroma okrepčila smučarjev bo preskrbljeno. Na vseh smučiščih bodo postavili brunarice.
Že v mesecu septembru bo začela obratovati Mozirska koča, izvedena pa bodo vzdrževalna dela hotela, ki ga bo opravljalo Gostinstvo Velenje.
Vsekakor pa bo treba za dograditev Rekreacijsko turističnega centra Golte še veliko dela in sredstev, da bi dosegli želene rezultate. To pa ne bo stvar samo delavcev Rdeče dvorane, ampak tudi širše družbene skupnosti.
Radi bi, poudarjajo, da bi v bližajoči se zimski sezoni nudili smučarjem čim več, morda to, kar sedaj iščejo sedaj tudi na smučiščih izven naših meja.
i t
i
Številka 35 (547) - 12. septembra 1980	12. september - praznit občine Mozirje			i\S11	:
					f
Gozdno gospodarstvo Nazarje			TGO Gorenje TOZD MGA Nazarje		t
gorenje!®©
TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje
Razvoj lesne industrije in gozdarstva je treba uskladiti
V organizaciji združenega dela GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, ki jo sestavljajo tri gozdarske temeljne organizacije v Lučah, Gornjem gradu in Šoštanju ter temeljna organizacija združenega dela Transport in gradnje pravijo, da je ena izmed osnov , za dobro gospodarjenje na področju gozdarstva usklajenost razvoja lesne industrije z razvojem gozdarstva. Potrebe po lesu se iz leta v leto povečujejo, medtem ko posekov zaradi omenjenih bioloških zmogljivosti ni mogoče povečevati.
Poleg tega se srečujejo še z vrsto problemi. Vseskozi jih tarejo kadrovske težave, saj se vse manj mladih odloča za težko delo v neposredni gozdni proizvodnji. Trenutne vrzeli zapolnjujejo z delavci iz sosednjih republik, v bodoče pa želijo za ta dela usposobiti čim več mladih fantov iz Gornje Savinjske doline, jim delo s sodobno opremo olajšati in jih ustrezno nagraditi.
Veliko naporov posvečajo tudi posodobitvi tehnologije, vendar se tudi tu srečujejo s težavami. Zaradi znanih uvoznih omejitev namreč zelo težko pridejo do prepotrebnih strojev in rezervnih delov.
Gradnja gozdnih prometnic je prav tako eden izmed osnovnih pogojev za boljše in smotrnejše gospodarjenje, vendar so zaradi erozije prav tako omejeni, saj je širši družbeni interes obvarovati gozdove. Vemo, da je gozd nadvse pomemben činitelj rekreacije, sprostitve in zdravja, zato veliko sredstev namenjajo gojenju in ohranitvi gozdov.
Načrtujejo tudi gradnjo prepotrebne nove »strojne postaje«, kajti stara že dolgo ne ustreza več. Z izgradnjo bodo pričeli že letos, saj so sredstva za začetek že zagotovljena. V tej delavnici bi opravljali razne storitve tudi drugim delo-
Veliko naporov posvečajo posodobitvi tehnologije
vnim organizacijam v dolini, opravljali bi servise strojev in naprav, kajti sedaj tovrstne usluge iščejo v oddaljenih krajih izven občine.
Pojavlja se tudi problem planinskega pašništva. Lastniki planinskih pašnikov želijo dobiti pravico do sečnje gozdov v neposredni bližini pašnikov, to pa bi pomenilo za gozdno gospodarstvo slabšo donosnost in dolgoročno tudi slabše gospodarjenje. Zavedajo se, da je razvoj planinskega pašnika pomemben za na-dalnji razvoj kmetijstva na tem področju, vendar menijo, da naj bi se sredstva za intenzivnejši razvoj planinskega pašništva pridobivala drugače. To je stvar
V rokovanju z motorno žago so gozdaiji še kako spretni in so svoje znanje uspešno potrdili na republiških, državnih in evropskih tekmovanjih
širše družbene skupnosti, občine in delovnih organizacij.
Delo gozdarjev je v precejšni meri sezonskega značaja, saj je zlasti pozimi zaradi težkih razmer delo večkrat povsem onemogočeno. K temu moramo prišteti še izjemno težke terene, ki jih v predalpskem in zlasti v alpskem območju gozdnega gospodarstva Luče ni malo. Takšni tereni terjajo večje stroške izkoriščanja. Ta dejstva pa vplivajo tudi na poslovanje v začetku leta, saj gozdaiji v prvem četrletju običajno dosegajo zelo skromne poslovne rezultate, ki pa jih v naslednjih razdobjih ogspodarjenja bistveno izboljšajo.
V letošnjem prvem polletju so relativno dobro poslovali. Tudi TOZD v Lučah, ki je vsa leta v prvem polletju negativno poslovala, je dosegala pozitivne rezultate. To so dosegli s stabilizacijskimi ukrepi, izboljšali so organizacijo dela, pa tudi cene lesu so se zvišale.
Tozdi so sicer dislocirani, vendar se med seboj povezujejo in delajo v interesu krajevnih skupnosti, saj je dve tretjini blagovne proizvodnje iz zasebnega sektorja.
Dejavnost gozdarjev vsekakor ni le izkoriščanje gozdov, saj skrbijo tudi za njihovo ohranitev, za lepše in bolj zdravo okolje.
O pomenu gozdov, pa naj bo to na področju zdravja, rekreacije, turizma ali na katerem koli drugem, ne kaže razpravljati. To staro resnico, ki je iz dneva v dan bolj pomembna, pa bi morali spoznati vsi, ne le gozdarji. S skupnimi močmi bi si morali čimbolj prizadevati ohranjevati in čimbolje gospodariti z gozdovi ter si s tem zagotoviti bolj zdrav jutri.
Usklajenost lesne industrije in gozdarstva je osnova za dobro gospodarjenje
Svoje programe prilagajajo potrebam tržišča
Otepajo se s pomanjkanjem reprodukcijskih materialov
asortimansko, vendar z izrecnim pogojem, da mora ostati poslovni uspeh temeljne organizacije najmanj enak načrtovanemu. Izdatno so znižali zaloge repromateriala, polizdelkov in nedokončane proizvodnje. Občutno nameravajo znižati tudi zaloge izdelkov in so zato za prodajo nekaterih artiklov sprejeli nekaj ugodnosti. Sprejeli so še vrsto drugih ukrepov, zlasti na izvoznem področju in so prepričani, da bodo poslovne rezultate še izboljšali.
Seveda se ne ukvarjajo le s trenutnimi problemi in težavami, saj morajo biti rešitve dolgoročnejšega značaja. Zato so se srednjeročnega načrtovanja lotili z vso resnostjo. Se naprej bodo pospešeno krepili razvoj samoupravnih in dohodkovnih odnosov, čeprav so že doslej dosegali lepe uspehe. Najpomembnejše je seveda stabilno gospodarjenje, zato bodo nenehno skrbeli za večanje produktivnosti, za vse boljšo uvozno-izvozno bilanco in za racionalno porabo materialov in energije. Pozabili seveda ne bodo na usposabljanje kadrov in boljšo organizacijo dela, pa na skrb za čisto okolje in podobno.
Dejstvo je tudi, da je razvoj proizvodnje malih gospodinjskih aparatov vnaprej težko natančno opredeliti, čeprav je jasno, da morajo biti nekatere zahteve v celoti izpolnjene. Sem sodi zaključenost funkcionalnih enot, večja mehanska in električna varnost, ekonomičnost, enostavnejše upravljanje in čiščenje ter večje regulacijske sposobnosti.
Tudi glede izbire aparatov, ki jih bodo izdelovali, so osnovne usmeritve jasne. Gre za aparate za osebno nego, za čiščenje, razširili bodo izbor ur ter dopolnili podprogram za mehansko obdelavo živil. Osnovni cilj je seveda prehod na izdelke višjega kakovostnega razreda. S tem bodo v večji meri uskladili svoje programe z zahtevami in potrebami tržišča, doma in na tujem. Takšno nalogo bodo skušali hitreje izpolniti tudi z uvajanjem novih sodobnih proizvodov:	~
Kljub težavam v četrtletju so presegli polletne načrte
V temeljni organizaciji združenega dela TGO Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegli ugodne poslovne rezultate. Letni načrt so količinsko dosegli s 103 odstotki, saj so proizvedli 460.000 aparatov, kar je za 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vrednostno so načrt izpolnili s 101 odstotkom, kar pomeni 26 odstotno povečanje na primerjalno obdobje. Izvoz so finančno povečali za 30 odstotkov, kljub temu pa so zaostali za načrtom in nameravajo zaostanek nadoknaditi do konca leta. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 3,5 odstotka in jih je danes 360, produktivnost pa so ob tem povečali za 5 odstotkov in jo nameravajo na tej osnovi povečati tudi v prihodnje.
Letos se še posebej otepajo s pomanjkanjem reprodukcijskih materialov, zato se pojavljajo tudi nekatere težave v proizvodnji. Zlasti v prvem četrtletju so bili delovni uspehi zaskrbljujoči, vendar pretežno na račun neizpolnjenih obveznosti delovne organizacije Gorenje Promet Servis, proizvodni rezultati so bili namreč razmeroma dobri. Zaradi tega so sprejeli vrsto ukrepov in jih v veliki meri tudi uresničili. Glede na vse težave so bili primorani sprejeti rebalans letnega načrta, tako količinsko kot
■

12	12. september - praznik občne Mozirje	Številka 35 (547) - 12. septembra 1980
		
Turist Mozirje
Združevanje gostinstva je nujno
V gostinskem podjetju TURIST Nazarje danes deluje 9 enot od Mozirja do Solčave. Naštejmo jih: HOTEL Turist, gostišče Pod lipo in slaščičarna v Mozirju, gostilna Savinja v Nazarjah, vinotoč v Spodnji Rečici, Dren na Rečici, hotel Planinka na Ljubnem, vinotoč v Lučah ter gostišče Rinka v Solčavi.
V	tej organizaciji združeje delo 69 delavcev, imajo pa še 12 učencev v gospodarstvu.
Za letošnje leto načrtujejo 34 milijonov dinarjev celotnega prihodka in 11,5 milijonov dinarjev dohodka.
V	Turistu poudarjajo, da bi bilo združevanje gostinstva na področju Gornje Savinjske doline resnično nujno, saj kar štirje njegovi nosilci ne krepijo in bogatijo ravni ponudbe za razvoj turizma, ki je na tem področju še kako pomembna. Združeni bi bili močnejši in sadovi takšne moči bi bile nove zmogljivosti, brez katerih si nadaljnjega razvoja ni moč predstavljati.
VVVVlAr
gostinsko turistično podjetje 63330 Mozirje tel. (pitone) 830-022 oprava Nazarje 830-911 biro 830-019
• • L
c^aen-f a<sci vlh} tika
Lrn&tlfčLci
zacLeuCfCi. cJtazLeje
S svojimi zadružnimi poslovnimi enotami skrbi za pospeševanje kmetijstva v Gornji Savinjski dolini. POSPEŠUJE kmečki turizem, tržno proizvodnjo mleka, pitanje živine, jajc in brojleijev. PROIZVAJA kmelj, ribez, mleko. OSKRBUJE občane z blagom široke potrošnje, z reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji in opremo. ODKUPUJE VSE vrste kmetijskih pridelkov od svojih kooperantov. RAZVIJA grosistično dejavnost za lastne potrebe in za potrebe drugih delovnih organizacij v občini. Vsem delovnim ljudem Mozirja čestitamo za občinski praznik!
Savinjsko-šaleška veterinarska postaja
Čimveč zdrave hrane
Savinjsko — Šaleška veterinarska postaja Mozirje je enovita delovna organizacije, kije bila ustanovljena leta 1978 z združitvijo veterinaiskih postaj
Mozirje in Velenje. V njej združuje delo 11 veterinarskih delavcev, od tega ie kar 8 diplomiranih veterimujev. Sicer majhen kolektiv opravlja vrsto
pomembnih nalog na področju zdravstvenega varstva živali, v tem času pa je veliko pozornosti namenil tudi sprejemanju novih samoupravnih
i živali, oddelek za reprodukcijo in pospeševanje živinoreje in oddelek za higieno živil. Veliko naporov so veterinaiji vložili tudi v izgradnjo in opremljanje veterinarske postaje, kar terjajo predpisi o minimalnih pogojih za delovanje veterinarskih organizacij.
V tem času so obnovili in opremili delovne prosto« veterinarske postaje v Šoštanju, kmalu pa bodo pričeli graditi še postajo v Mozirj u. Sredstva za gradnjo sta zagotovili skupščini občin Mozirje in Velenje, vendar jih veterinarji doslej še niso prejeli. Z izgradnjo te postaje se bodo veterinarji mozirske občine le otresli opravljanja javne veterinarske službe iz zasebnih stanovanj, bolje bo delovala dežurna služba, predvsem pa bodo veterinarski delava pridobili boljše delovne pogoje.
Veftnnaiji so preteklo zimo opravili 16 tečajev za izobraževanje živinorejcev na območju obeh občin. Pri tem so opravili nad 200 ur strokovnih predavanj. Preiskuj znanja o osnovah varstva živali pred kužnimi boleznimi je opravilo skoraj 700 živinorejcev, ki so prejeli tudi ustrezna potrdila. Na področju varstva živali- pred kužnimi boleznimi izvajajo veterinaiji letos posebne ukrepe za preprečevanje m zatiranje stekline. V laboratorijske preiskave so doslej odpremili že 347 živali, predvsem divjadi, steklma pa je bila ugotovljena pri 104 živalih. ' Na področju zdravstvenega varstva krav molznic in pri zagotavljanju higienske kakovosti mleka so lam laboratorijsko analizirali 2000 vzorcev mleka. Rezultati kažejo na posebno problematiko vimen-skih oboljenj in higienske kakovosti mleka. Reševanje teh problemov bo v letnih delovnih načrtih dobilo še posebno mesto.
A
CESTNO PODJETJE CELJE
Letos le vzdrževanje cest
Cestno podjetje Celje že dolga leta skrbi za ceste na področju Mozirske občine.
V letošnjem letu Cestno podjetje Celje na tem področju ne izvaja večjih del, razen tekočega vzdiževanja. Sanirali so plaz v Strugah in podporni zid v Lučah ter preplastili približno 3 km ceste Topole-Parižlje, v teku pa je preplastitev ceste Mozirje — Nazarje.
Posebno pozornost posvečajo vzdrževanju cest v zimskem času, saj vemo, da so gornjesavinjske zime zelo ostre. Pozimi imajo v stalni pripravljenosti večje število avtomobilov za posipe in pluge. Zelo dobro sodelujejo s postajo milice, ki jih sprotno obvešča o nastalih situacijah na cestah.
Vzdrževanje lesenih mostov, ki jih na tem področju ni malo, je poseben problem. Stroški vzdrževanja so zelo veliki, tako da bo treba razmišljati o gradnji novih.
Za obdobje 1981—82 je predvidena posodobitev ceste Gornji grad-Crnivec v dolžini 6 km v mozirski in 5 km v kamniški občini. Vrednost investicije bo znašala približno 740 milijonov dinarjev. Poleg posodobitve te ceste predvidevajo v srednjeročnem planu 1981—85, ki bo v razpravi do konca septembra, še preplasitev ceste Ljubno-Luče, izgradnjo mostu čez Dreto v Gornjem gradu, mostu čez Savinjo na Ljubnem ter štirih mostov čez Savinjo na odseku Luče-Sol-čava.
Srečujejo pa se s kadrovskimi težavami, saj je povprečna starost cestnih delavcev na tem področju 60 let. Zaradi težkih delovnih pogojev se za to delo odloča zelo malo mladih ljudi.
Skvarčeva 4, p. p. 144 CELJE
Za 12. september — praznik
občine Mozirje
čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom
Gornje Savinjske doline.
PETROL LJUBLJANA
TOZD TRGOVINA NA DROBNO
POSLOVNA ENOTA CELJE
Petrol Ljubljana, temeljna organizacija združenega dela Trgovina na drobno ima poslovno enoto tudi v Celju. V poslovni enoti Celje delujejo tudi bencinski servisi Mozirje, Nazarje in Ljubno ob Savinji.
Vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline čestitamo za praznik občine Mozirje — 12. september!
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
n. sol. o.
RAVNE NA KOROŠKEM
K0VINARSTV0
uubn0 0b savinji
ob prazniku občine mozirje
Čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom gornje savinjske doline in želimo, da bi s skupnimi napori tudi v bodoče slavili nove delovne zmage na vseh področjih našega življenja in dela.
Iskra
Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana, Stegne 17 TOZD — Tovarna feritnih materialov FERITt, Ljubljana, Stogne 19
Veliko pozornosti posodabljanju proizvodnje
Delovni enoti ISKRA — TOZD FERITI na Ljubnem in Solčavi zaposljujeta 92 delavcev, od tega na Ljubnem 66, v Solčavi pa 26.
V	zadnjem času posvečajo v Iskri—TOZD Feriti veliko pozornost posodabljanju proizvodnje. Na Ljubnem in Solčavi uvajajo nove delovne pripomočke, stroje, polavto-mate in avtomate.
TOZD Feriti si je letošnjem letu zastavila velik cilj, saj so planirali povečanje proizvodnje za 23 %, povečanje dohodka za 31 %in povečanje izvoza za 41 %.
Uspeh ni izostal. Ugotavljajo, da je letošnja polletna proizvodnja kar za 66 % večja od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta, s tem, da so zaposlenost povečali le za 2 %. Plan so presegli za približno 10 % in tako povečanje nameravajo zadržati tudi do konca letošnjega leta.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo, da se bo iz teh dveh delovnih enot razvila temeljna organizacija združenega dela, in sicer vzporedno z investicijo na Ljubnem v vrednosti 50 milijonov din. Na Ljubnem načrtujejo gradnjo novega prizidka, v Solčavi pa ureditev imovinskih odnosov.
V	začetku letošnjega leta so na skupni sindikalni konferenci ustanovili konferenco, ki povezuje obe osnovni organizaciji zveze sindikata V postopku pa je tudi ustanovitev OO ZSMS.
Vzporedno s tem pa posvečajo veliko pozornost usposabljanju strokovnega kadra, štipendiranju na poklicnih, srednjih in višjih šolah, saj bodo le tako lahko dosegali dobre rezultate, tudi vnaprej.
Tozd za PTT promet Velenje
Nova pošta v Gornjem gradu
Da bi zagotovili redno in boljšo dostavo pošiljk v Gornji Savinjski dolini je TOZD za PTT promet Velenje usmeril vse napore, da bi dostavo izboljšal. Na vseh PTT enotah na področju mozirske občine so opravili pregled vseh dostavnih rajonov m obhodnih poti ter v neposredno dostavo vključili vse prebivalce, ki so bili sedaj izven dostave.
Ugotavljajo, da so v slabem stanju takozvani »izpostavljeni predalčki«. Te bodo v kratkem zamenjali z lastnimi, katere bodo tudi na področju PTT enot prodajali.
Za praznik občine Moziije bo dana v uporabo nova pošta v Gornjem gradu, v gradnji pa so novi prostori v domu DPS v Solčavi.
Oktobra bodo pričeli z montažo telefonskih central v Moziiju, Gornjem gradu, na Ljubnem in Lučah. Z novim telefonskim omrežjem in z urejenimi vozlišči bodo pridobili 640 novih priključkov. Istočasno je v zaključni fazi izgrad-

J

nja omrežja v Gornjem gradu, Bočni in Novi Štifti, v polnem teku pa je izgrad--nja omrežja v Lučah, Solčavi, Lepi njivi in Radegundi. V pripravljalni fazi so dela v Mozirju in Ljubnem, v začetku pa so dela v Nazarjah in Rečici. Vsa dela tečejo po zastavljenih programih. Omeniti velja veliko pomoč in pripravljenost vseh krajanov pri opravljanju del, saj bre z njihovega sodelovanja tako obsežna dela ne bi bila mogoča. Tako bodo v prvenr polletju 1981 priključili že prve naročnike. V vseh večjih krajih bodo postavili 12 telefonskih govorilnic, prva pa bo odprta že za občinski praznik v Nazatjih.
V srednjeročnem obdobju jih čaka še veliko nalog. V javni razpravi so srednjeročni dokumenti za razvoj PTT. Seveda pa pričakujejo aktivnost vseh krajanov pri oblikovanju planskih dokumentov za naslednje obdobje ter pomoč širše družbene skupnosti oziroma vseh uporabnikov PTT storitev.

ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Vsako leto nova enota
Ljubljanska banka ima v Mozirju poslovno enoto temeljne banke Velenje v zgradbi družbeno-političnih organizacij. Zaradi večje samostojnosti enote Mozirje je v teku spreminjanje v višjo organizacijsko obliko, in sicer v oddelek s samostojnimi odseki za posle s prebivalstvom, za kreditiranje in za vodenje deviznih računov ter prometa na njih.
*
V želji da bi bančne usluge kar najbolj približali občanom so zasnovali več enot. Tako poslujejo enote na Ljubnem, v Lučah in v Gornjem gradu, pripravljajo pa odprtje nove enote v Nazarjah. Dejstvo, da se v opravljanje poslov s hranilnimi vlogami vključujejo tudi pošte, zagotavlja zadovoljivo gostoto bančnega prometa, ki s svojimi ostalimi oblikami posodablja denarno poslovanje občanov in delovnih ljudi.
Gornja Savinjska dolina je bila v vseh zgodovinskih preizkušnjah vedno v prvi meri narodno zavedna, zato ni naključje, da so prav v Mozirju leta 1873 ustanovili eno prvih slovenskih hranilnic na takratnem Štajerskem. Denarni zavod, ki je preprečeval nadaljnje potujčevanje in izkoriščanje, so v Mozirju ustanovili s pomočjo Mitje Vošnjaka in je odlično posloval vse do okupacije. Zapiski pričajo tudi o poslovanju hranilnice na Rečici ob Savinji in o zadružnih hranilnih enotah. Gospodarnosti tukajšnjim ljudem torej gotovo ne manjka in Ljubljanska banka tako tudi nadaljuje tradicijo.
Daje to res, nedvoumno potrjujejo uspehi mozirske ekspoziture. Trenutno vključujejo preko 18.000 hranilnih računov, 1100 žiro računov, 140 tekočih računov, 4.700 deviznih računov, 3600 stanovanjskih kreditov in 650 potrošniških posojil. Poleg tega seveda opravljajo še vrsto drugih manjših dejavnosti:
Poglejmo sijih:
—■ vodenje družbenih skladov in kreditiranje prebivalstva;
—	vodenje družbenih skladov skupščine občine Mozirje (sklad za intervencije za gospodarstvo in rezervni sklad);
—	sklepanje posojilnih pogodb na podlagi izdanih sklepov in kontrola porabe kreditov;
—	sestavljanje zaključnih računov skladov; •
—	sklepanje posojilnih pogodb in dajanje informacij o posojihh za pospeševanje gospodarske dejavnosti;
—	sklepanje posojilnih pogodb z^ stanovanjske kredite in za dodatne (vselitvene) kredite;
—	sklepanje dinarskih in valutnih varčevalnih pogodb za stanovanjsko kreditiranje;
—	odobravanje potrošniških kreditov;
—	odobravanje obrtniških kreditov za obratna sredstva;
—	zbiranje in dajanje informacij za dolgoročne (investicijske) kredite^ obrtnikom;
—	Posli zbiranja dinarskih in deviznih sredstev od prebivalstva:
—	zbiranje dinarskih sredstev na hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih;
—	zbiranje deviznih sredstev občanov;
—	nakazovanje sredstev iz deviznih računov občanov v tujino in konsignacijska skladišča;
—	odkup valut od menjalnic in organizacij združenega dela;
—	prodaja valut za službena potovanja organizacij združenega dela;
—	dajanje informacij o vseh poslih, ki so predmet poslovanja ekspoziture v občinskem merilu.
Bančni delavci so vedno in vsakomur na voljo z nasveti. Marsikatere denarne skrbi so na prvi pogled zamotane, s pomočjo strokovno usposobljenega delavca pa postanejo kaj hitro lažje in razumljive.
Mercator - Rožnik tozd Grmada
Tudi v občini Mozirje
TOZD GRMADA ljubljanske delovne organizacije MERCATOR — ROŽNIK ima v Gornji Savinjski dolini poslovalnice v Gornjem gradu, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah.
Občanom občine Moziije in obiskovalcem Gornje Savinjske doline priporočajo obisk poslovalnic, kjer se bodo lahko tudi sami prepričali o pestri izbiri blaga in dobri postrežbi.
dobrodošli!
Čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za praznik — 12. september se pridružuje tudi
Center za . informiranje, propagando in založništvo Velenje z uredništvi tednika Naš čas in Radia Velenje
Rokomet - II. ZRL sever
Kegljanje
Tokrat jim ni Slo
Klonili v gosteh
Rokometaši Šoštanja, ki tekmujejo v Slovenski ligi, so v drugem kolu gostovali v Ajdovščini in srečanje z domačo Lipo izgubili z rezultatom 25:19 (1U8). V jutrišnjem kolu bodo Soštanjčani sprejeli v goste ekipo mariborskega Branika.
Novi točki
Rokometašice Šmartnega pa nadaljujejo dobro igro, saj so v drugem kolu v Cerknem premagale domačo Eto s 14:8 (6:3). V tretjem kolu se bodo na domačem igrišču sestale z elipo Burja iz Škofij.
Nogomet
Drugič uspešni
PD Velenje
Po enem izmed tekmovanj
Zadovoljstvo po dveh kolih
Nogometaši Šmartnega so v prvi prvenstveni preizkušnji pred domačim občinstvom pokazali, da uspeh v Trbovljah ni bil slučajen.
V II. kolu SNL so pred 400 gledalci prepričljivo odpravili kranjski Triglav z rezultatom 3 : 1 (0 : 1).
Začetek je napovedoval, da bodo gostje trd oreh za domačine, saj so se v prvih minutah bolje znašli in že v 19. minuti povedli po dobro izvedenem nasprotnem napadu. Le minuto kasneje so Smarčani imeli izredno priložnost, vendar je Kodretov strel zaustavila vratnica. Tudi gostje so pred odmorom izpeljali še nekaj hitrih akcij, zadeli med drugim vratnico, nato pa so jim pošle moči. Domačini so v nadaljevanju zaigrali mnogo boli učinkovito in popolnoma zag os podarili na igrišču.
Rezultat je izenačil Hren v 53. minuti z močnim strelom s 16 metrov, le osem minut kasneje pa je R. Frangeš povišal na 2:1.
Predložek z desne strani je iz neposredne bližine z glavo preusmeril v mrežo.
Do konca so si Smarčani priigrali še nekaj idealnih priložnosti, eno izmed mnogih pa je izkoristil Kodre v 82. minuti.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Bajec, Aljaž, A. , Podgoršek, Omladič, Podvratnik, R. Frangeš, Zalig (D. Frangeš), Nuspahič (Prašnikar), Hren, Kodre (Mazej).
Nogometaši Šmartnega gostujejo v naslednjem kolu v Izoli.
J. Krajnc
Razgibano delo
Točka v gosteh
Nogometaši Rudarja so v četrtem prvenstvenem kolu v Zrenjaninu presenetili domače moštvo Proleter, saj so taktično zaigrali zelo dobro in se vrnili domov neporaženi. Srečanje se je končalo z neodločenim rezultatom 0:0.
Po četrtem kolu imajo sedaj igralci Rudarja polovičen izkupiček možnih točk, z gol razliko 1:2. V nedeljo se bodo Velenjčani na domačem igrišču sestali z Dina-mom iz Vinkovcev, moštvom, ki je trenutno prvo na lestvici s sedmimi točkami. Torej bo pred nogometaši Rudarja zelo velika preizkušnja, toda upamo, da bodo strelci vendarle pokazali svoje sposobnosti.
Planinsko društvo Velenje je v letošnjem prvem polletju v celoti izpolnilo sprejeti program. Po članstvu in akcijah se uvrščajo med najbolj množična društva v občini in v regiji.
Organizirali so 12 pohodov. Udeležilo se jih je 646 izletnikov.
I
Januarja so bih na Osankarici, blizu sto pohodnikov se je febru-arja udeležilo izleta na Stol, marca so prehodili Šaleško pot, aprila pot Socka — Stenica — Vitanje in pohod na Paški Kozjak. Izredno aktivni so bili v maju, saj so or-.anizirali kar tri izlete, in sicer na Imarno goro, Travnik in Razdrto — Nanos — Podjama. Junija so izvedli trim pohod na Paški Kozjak. Bili so še na Peci in v Logarski dolini. Opažajo, da je zanimanje za organiziran obisk naših gora vse večje. Vedno znova pa po-udaijajo, da so izleti v naravo koristni, zdravi pa tudi poceni. V sklopu planinskega društva Ve-
Prejšnjo soboto so se v Šoštanju ob akumulacijskem jezeru ystali na športnem srečanju ribiči iz Murske Sobote in Šoštanja. Člani obeh družin so se pomerili v suhih disciplinah, in sicer z uporabo muhe ,,skish", kombinirane muhe in obtežilnikov. Tekmovanje, ki je veljalo tudi za točkovanje v republiškem prvenstvu SRS, je pokazalo, da državni prvak Soštanjčan Vlado Pešič v teh disciplinah nima pravega tekmeca. S 553 zbranimi točkami je na sobotnem tekmovanju ne le
zanesljivo osvojil prvo mesto, ampak njegov rezultat predstavlja tudi odličen dosežek v Jugoslaviji in izven naših meja.
Drugo mesto je zasedel Franc Rebevšek, tretje Rudi Mešič (oba iz ribiške družine „Paka" Šoštanj), naslednja tri mesta pa so si razdelili trije — ribiči — bratje, člani ribiške družine iz Murske Sobote. Sicer pa je sobotno srečanje tudi del sklepnih priprav na svetovno ribiško prvenstvo, ki bo konec tega meseca v avstrijskem Linzu.	B.WJU
lenje delujejo še sekcije v TGO Gorenje, v Šmartnem ob Paki in v Škalah in tudi te so zastavljeni program v celoti uresničile. ' Dejavnost na osnovnih in srednjih šolah je spremljal mladinski odsek z mentoiji. Skupno so izvedli okoli 30 izletov, vključno s šolo v naravi in smučarskimi pristopi na vrhove. Zadali so si nalogo, da bodo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih izšolali vsaj pet vodnikov na leto in »zaposlili« okoli 30 planinskih aktivistov.
Člani planinskega društva Velenje so v letošnjem letu v celoti obnovili Šaleško planinsko pot. V letošnjem prvem polletju jo ie prehodilo in si tako priborilo značke 105 planincev, največ učencev osnovne šole Gustav Šilih Velenje, okoli 30 odstotkov pa je bilo obiskovalcev iz drugih občin. Propagandna komisija je uspešno izvedla tretji planinski ples. Organizirana so tudi tri predavanja, katerih se je udeležilo okoli 300 planincev. Njihova fotosekcija je skrbela za slikovni prikaz aikcij, zbiranje gradiva za foto razstavo in oglasno desko. Gospodarska komisija pa je poskrbela za izdelavo načrtov za obnovitev koče na Paškem Koz-jaku. Stekla so pripravljalna dela za zidano shrambo, nabavili pa so tudi material. Omeniti pa velja tudi, daje odslej upravljalec koče na Paškem Kozjaku planinsko društvo Velenje.
Aktivno so v zadnjem obdobju sodelovali tudi s sosednjimi planinskimi društvi in pobratenimi društvi iz Sarajeva in Ivanec. Zbirali pa so tudi obveznice posojila za ceste za prizidek na Kredarici.	A. K.
Slaba igra
Preteklo soboto se je začelo rokometno prvenstvo tudi v drugi zvezni rokometni ligi-sever, kjer tekmujejo rokometašice Velenja. V prvem kolu so se v Rdeči dvorani srečala z ekipo Rudarja iz Labi-na, ki je po napovedih ena izmed kandidatov za osvojitev prvega mesta. Čeprav so gostje srečanje dobile z rezultatom 18:14, te napovedi z igro niso opravičile. Zmagale pa so predvsem zaradi zelo slabe igre Velenjčank, ki so poleg tega slabo izvajale tudi sedemetrovke, saj so jih kar štiri zastreljale.
Rokometašice Velenja so srečanje začele zelo dobro. Povedle so z rezultatom 3:0. Nato pa so povsem
popustile tako, da gostjam ni bilo težko izenačiti in dobiti prvi polčas z rezultatom 9:6. Tudi do sredine drugega polčasa rokometašice Velenja nikakor niso mogle najti sebe, še naprej so igrale zelo nepovezano, veliko žog pa so zapravile tudi z napačnimi podajami. Ko so Labinčanke povedle s šestimi zadetki, so domačinke le nekoliko uredile svoje vrste, dosegle dva zadetka in tako nekoliko ublažile poraz.
Velenje: Kmetič, Kotnik, S. Golič 2, Zemijak, Podbregar, D. Golič 5, Jan 2, špoljar 3, Hleb. V prihodnjem kolu bodo gostovale proti ekipi Borova.
m	(sv)
15-letnica delovanja
Letos mineva 15 let, ko je športno društvo Partizan Šoštanj ob pomoči malega števila zanesenjakov ustanovilo svoj kegljaški klub. Njegov prvi predsednik je bil Rudi Bajec. Društvo je prevzelo od gradbenega podjetja Gradiš tedanje dvostezno asfaltno kegljišče na ročno postavljanje, ki je bilo za takratne razmere eno najlepših in prvih kegljišč v Sloveniji. Z ustanovitvijo kluba se je kegljaška dejavnost zelo razmahnila in kmalu so se začela raznovrstna tekmovanja, na katera so prihajala moštva iz vse Slovenije in drugod. Število kegljačev je zelo hitro rast-lo, predvsem so prednjačili starejši člani, hkrati pa so se za ta šport začeli zanimati tudi mladi, od katerih jih precej tekmuje še danes.
Zal, društvo Partizan ni zmoglo vseh stroškov vzdrževanja, zato ga je dalo v najem gostinstvu in s tem je začelo kegljišče počasi propadati.
Tedaj pa so se začela pojavljati štiristezna avtomatska kegljišča. Tako so v Velenju v hotelu Paka zgradili moderno kegljišče, ki obstaja še danes. In tako so se začeli kegljači Partizana Šoštanj voziti na treninge v Velenje. Ker to kegljišče ni bilo zgrajeno po normah KZJ, na njem niso mogli prirejati meddruštvenih tekmovanj. Zato je moral biti klub vedno ,,domačim" na tujem kegljišču (Celje, Žalec, Store).
Kljub temu je klub uspešno nastopal in zastopal našo dolino, saj o tem priča tudi vitrina polna priznanj in pokalov, ki so jih posamezniki ali ekipa dosegli na regijskih, republiških in državnih tekmovanjih.
Kot v vseh športih, je tudi v kegljanju precej sprememb. Začeli so graditi nova kegljišča s plastiko, ki so veliko težja od asfaltnih. Takrat je v Velenju Rek sklenil, da bo postavi takšno kegljišče. Z veseljem so kegljači Partizana sprejeli to vest. Kegljišče je bilo
zgrajeno po vseh normah in končno so lahko prirejali tekme na „svojem kegljišču". To se je takoj poznalo pri njihovem uspešnem delu, saj so morale na njem položiti ,.orožje" tudi tako močne ekipe kot so bile npr. Celje in Hme-zad. (Žalec) idr.
Lani so se v TEŠ odločili, da zgradijo pravo športno kegljišče v svoji nekdanji restavraciji, ki je postala premajhna in jo je zamenjala večja nova restavracija v neposredni bližini. 29. novembra je bila svečana otvoritev novega in enega najlepših kegljišč v Sloveniji. Zato tudi ni presenetljivo, da je bilo v začetku marca letos zaupano kegljaškemu klubu Partizan izbirno prvenstvo dvanajstih najboljših ekip Slovenije za državno prvenstvo.
Po vseh teh letih tekmovanja na tujih kegljiščih, so sedaj končno kegljači spet na domačem kegljišču. Ob sem tem pa ne moremo mimo dejstva, da sta za vsa ta leta delovanja kluba najbolj zaslužna neumorna delavca, ki jima ni bilo žal svojega prostega časa, da sta vodila klub, in sicer Mišo Ivančič in Ivo Blekač. Vsi kegljači se jima ob jubileju kluba toplo zahvaljujejo za njuno delo in želijo, da bi še naprej tako dobro vodila.
Na kraju je treba poudariti še to, da klub neprestano tarejo finančne težave, kajti od ZTKO dobijo le toliko na letO, da pokrijejo stroške treningov (2-krat na teden) in stroške tekmovanj. Pa še to je večkrat premalo.
Kegljači hodijo na vsa tekmovanja na lastne stroške, povrnjena je samo kilometrina za 2 ali 3 osebne avtomobile, ker ekipa šteje 6, 8 ali 10 mož, odvisno od vrste tekmovanja. Vso opremo za kegljanje (drese) kupujejo sami, ker so od kluba v vseh 15-tih letih tekmovanja dobili le en komplet. Vsako leto se udeležujejo tekmovanja med pobratenimi mesti in tako zastopajo občino po vsej naši domovini.	F. Tamše
14
Roman, zanimivosti
Številka 35 (547) - 12. septembra 1980
Ljudje so se zgenili in prebledeli v zli slutnji. Otroci so od strehu zaplakali, matere sklenile roke kakor v nemi prošnji.
,,Bratje!" je dejal župan možem, zbranim krog njega. ,,Ta nevihta nam prinaša nesrečo. Čujte zlokobne glasove... rjovenje' besov... Bogovi, bodite nam milostni!"
S prepadlimi lici so se ozirali zadružani na svoje jezero, ki ga danes ni bilo moči prepoznati. V mračni, polagoma naraščajoči svetlobi seje pregibala v tisočerih gubah in prelomih ena sama razpenjena ravan, vsa bela, kakor da jo je zapadel sneg. Nerazločno vršanje ni prenehalo niti tedaj, ko so že zadnji zamahi nevihte zapuščali Zalesje ter je neurje drevelo s svojimi oprodami oblaki v druge kraje, dalje in dalje. Bliski so izgubljali krvavi blesk in dežje padel redkeje. Čez nekaj časa je pogledalo svetlo sonce izza razcapane meglene preproge, ki se je tanjšala in trgala. Pomeknilo se je hilo že na zadnjo polovico svoje zapadne poti ter pričaralo na vzhodni del obzorja prelepo mavrico, v mogočnem loku preko jezera napeto. Zdelo se je, da prihaja bliže.
Tam nekje iz soteske, vodeče v Hudo luknjo, seje začulo v kratkem sunku zamolklo rjovenje in je takoj spet utihnilo. Vprašanje vode je močno kakor v začetku bilo na ušesa in kar ni hotelo miniti.
In spet zateglo tuljenje.
Ljudje so se prestrašeno spogledovali in drug pri drugem iskali utehe. Huda in neprijetna slutnja je legala na srca, ni hotela iz duš.
Dežje kmalu nato docela ponehal. Ljutomir je šel k jezeru, da pogleda, kaj seje zgodilo z njegovim brodom, privezanim v pristanišču. Bilje še tam, toda poln vode. ki jo je bila napljuskala vanj nevihta. Starejšina je naprosil nekaj mladeničev, ki so prihiteli k njemu, da so vodo izplali in ga pripravili za vožnjo.
Togotno vršanje je sicer počasi ponehavalo, navzlic temu pa je jezero neprestano naraščalo in se vzdigovalo. V dveh pičlih urah je doseglo tako višino, kakršne niso pomnili niti najstarejši ljudje, rojeni v poslednjih dneh gospodovanjajezerskih pozojev.
Goriški starejšina se je ozlovoljen vrnil k županu in njegovemu gostu.
»Jezero še vedno narašča, toda že se je pomirilo. Hiteti moram, da pridem še pred večerom domov. Neprijetna vožnja ...«
Dobrogoj je naglo vstal in ga ves vznemiijen pogledal.
»Zdaj, danes se hočeš prepeljati? Nikar, Ljutomire! Ne izkušaj bogov, Ljutomire! Kaj nisi čul, kako seje oglašala Huda luknja? Temni in jezni so bili njeni glasovi... Moje srce je težko: veli mi, daje prišla strahotna nevarnost nad naše mirno Zalesje .. ..«
Starec seje oklenil njegove roke in proseče zrl vanj.
Ljutomir je omalovaževan je zamahnil z roko.
»Pomiri se, spoštovani župan! Kaj hoče biti? Saj vendar ni nikjer nič posebnega! Kar je preveč vode, odteče jutri ali pojutrišnjem kakor vselej, in jutri bomo imeli najlepše vreme. Glej, že sije sonce!«
In res, zmagoslavno nebeško svetilo je pretrgalo tenke megle popolnoma, razgnalo jih na vse štiri vetrove ter posijalo na mokro zemljo. Vsepovsod se je zabliskalo in zadivljenim očem se je dozdevalo, da se je vžgalo na travah in cveticah brezštevilno majhnih srebrnih plamenčkov, ki so hrepeneč čebljali s soncem, rednikom svojim.
»In vendar te prosim, da ne odideš! Bodi nocoj gost naše zadruge!«
Ljutomir je odkimal in smehljaje odgovoril: »Sprejmi zahvalo za povabilo, ali iti moram. Sicer pa bodi brez vsake skrbi! Ne vozim se prvič v takem, in če dado Svarog in drugi dobri bogovi, tudi ne poslednjič. Iti pa moram: skrbi me, kako je z zadrugo, če je ni morda naklestila toča ali pa se odtrgal kak plaz. ..«
Županje sklonil glavo in brezupno vzdihnil.
»S silo te ne morem ustavljati, Ljutomir! Pojdi torej, če res moraš in hočeš! Ali zlokobni glasovi naj bi pomenili svarilo tudi tebi. Še nikoli niso povedali kaj dobrega . . . Vidiš, Ljutomire, starec sem — Zalesje nima starejšega — in stari ljudje imamo čudne oči in poseben sluh. Česar drugi ne morejo videti in slišati, slutimo mi. Moje hude slutnje me doslej še nikoli niso varale .. . Ostani, Ljutomire!«
Starejšina je omahoval, toda ponos je bil v njem večji in mu ni pripuščal, da bi le količkaj kazal strahu.
»Ne morem, ne morem, toda bodi brez vsake skrbi!« je ponovil in se skoro nestrpno poslavljal. »Pozneje bi šlo nemara še teže, če bo jezero naraščalo kakor dozdaj. In kar je glavno: na
Gittav Šiih
(Dolinska b
večer vržemo mreže; po takih nevihtah daje jezero obilo rib. Premisel, ti ostaneš tukaj? Torej na svidenje! Oglas i se, ko te bo vodila pot spet mimo Gorice!«
»Oglasim se!« je obljubil trgovec »Pa bi res še ti ostal nocoj
tu!«
»Drugič,« je klical Ljutomir že spotoma. Naglih korakov je pohitel k pristanišču, kjer se je zibal njegov brod na nemirnih, lahno pljuskajočih valovih.
»Naj te čuvajo bogovi!« je zavpil Dobrogoj s tresočim se glasom za njim.
Nebo se je bilo povsem iznebilo oblakov, brezmadežna vedrina se je z modrim sijajem razpenjala nad zemljo. Jezero samo se v svojih najskrivnostnejših globočinah ni še povsem pomirilo. Bilo je, kakor da se je nekje v sivih gorah odjezilo zaprto vodovje, metanje neizmerne množine vode iz sebe. Va-lovje sicer ni več kazalo take togote kakor poprej, ali vsa prostrana jezerska površina je plesala čuden trepetajoč ples, kakor bi nekje globoko spodaj neprenehoma prihajali krčeviti sunki in jo potresali. Nenadoma seje pomirila in pogladila, potem pa se je začelo iznova.
Brod je poskakoval in se dvakrat, trikrat zasukal pred skalskim pristanom, a vešča Ljutomirova roka gaje s krepkimi udarci vesel naravnala proti Gorici. In vetrovi so mu bili uslužni. Zaleteli so se v močna platnena jadra, beleča se na visokih kolih, gnali brod s svojimi širokimi prsmi od obrežja stran in ga z veliko brzino tiščali na jezersko sredino. Ljudje, ki so bili spremili starejšino do pristanišča, so se oddahnili in priznavalno poki-mavali z glavami: »Veščak je Ljutomir! Brez nezgode pribrodi domov ...«
V poševni črti je oral čoln vodo. Ko je bil komaj za dober streljaj oddaljen od malega otoka pri Zalesku ter je s spretnim gibom krenil baš na levo, so gledalci na skalskem pristanu nenadoma zavpili z glasovi, polnimi silnega strahu in brezkončne groze. Priklicali so Dobrogoja. Županove stare, trpljenja vajene oči, razširjene po zlem pričakovanju, so se z brezupnim izrazom vprle v daljavo in s topo nemočjo strmele v strašni prizor, ki se je kazal Zalesju. Ljutomirov brod je obstal, brodar je bil zgrnil jadra. Naravnost pred njim seje prikazala iz valovja neznana pošast ogromnega telesa strahotnih oblik, odsevajočega v zelenkastem blesku. Odpirala je široko žrelo. Zateglo rjovenje, kije malo poprej zvenelo z zamolklimi zvoki s strmin, je preletelo jezero z zlokobno jasnim glasom. Voda naokrog seje penila pod nabijajočim, v vodi potopljenim repom in obdajala siloviti nestvor z belim svitom.
Dobrogoj je kriknil, zakrilil z rokami in se brez moči zrušil, iz prsi pa se mu je utrgalo: »Pozoj, jezerski pozoj .. . Gorje Ljutomiru, gorje nam ...«
Besede so se glasile kakor grom. Ljudje so od strahu prebledeli, se sključili in brez moči čakali, kakor se završi usodna vožnja Ljutomirova. Vedeli so, daje izročen milosti bogov ali pa pogubi. Poln je stal na mestu kakor pribit, iz njega pa je rasla visoko vzravnana postava osamljenega brodnika. Roke so se dvigale v nemi prošnji proti svetemu Velesovemu hramu.
Gledalci na obrežju so čuli, čutili brezupni krik njegov: »Pomozi, pomozi, Veles! . ..«
Srca so se jim krčila, žuljave pesti stisnile tako trdo, da so se zarezali nohtovi globoko v meso. Vse prsi so se napenjale, hropele v velikem naporu, se burno gibale, dvigale in padale, oči pa so se vsesale tja v izgubljenega trpečega brata.
Pošast se ni še genila. S požrešno odprtim žrelom je zapirala brodniku pot in s potuhnjeno potrpežljivostjo čakala gotovega plena. Ljutomir je stal kakor okamenel z visoko
razprtimi rokami v slabotnem čolnu. ki seje čisto polahno zibal" na veselih jezerskih valovih, bodro pljuskajočih krog njega. Veter je bil ponehal, bela jadra so visela ohlapno navzdol. Opazujočim Zaleščanom seje ulival smrtni pot po čelu in licih. Vse, vse, kar je moral pretrpeti in prebiti Ljutomir tam na jezeru pred grozno pošastjo, ves sam in brez pomoči, vse so čutili z njim obenem njegovi bratje na obrežju. Nad množico je legla odrevenelost. Niti eden ni razmišljal, kako bi mu pohitel na pomoč ... morda v gotovo smrt... Minute so tekle počasi kakor večnost, po rebrih so nabijala srca, žile razbijale kožo, noge so se vkopale v zemljo. Pozoj se ni ganil, žrelo se ni zaprlo in Ljutomir je bil podoben nepremičnemu kipu sredi vodovja. Na zapadu so gorele planine in Velesov hram je zaplamtel v rožnatih plamenih ter se s tihim smehljajem nasmihal zaleščan-skemu jezeru. Večerne sence so neizmerno rahlo in lahno padale navzdol in črtale s svojimi nežnimi prsti mračne lise po zemlji. Lep večer seje storil in vsenaokrog je bilo mirno.
A ob otoku še vedno oči v oči: človek in pozoj ...
Od zapada je potegnil veter, zdajci zapihal močneje, se uprl v polzastrta jadra in pognal čolnič z enim samim sunkom nenadoma dalje. Ljutomir je omahnil in padel.
Zdaj, zdaj... Zaleščanom je stala sapa.
Pošast se je zdrznila in zarjovela, da je voda peneč se poskočila; nato se je v besnem navalu pognala proti brodu in butnila vanj s tako silo. da seje v hipu razdrobil in izginil pod vodo. Za trenutek seje zasvetil pozojev široki luskinasti hrbet v zelenkastem blesku in izginil pod vodo. Čez nekaj časa je priplavalo na površje nekaj desk in tramovja, ostanki razbitega vozila, zasukljal se majhen vrtinec in spet je bilo vse mirno. Brodarja ni bilo ...
Soham podobni so stali ljudje na obrežju. Brez misli, s topimi pogledi so strmeli na kraj groze, kjer so se izprehajali po trepetajočih valčkih poedini deli Ljutomirovega broda. Oči so čakale kakor začarane, da se pošast spet pojavi in prinese novo nesrečo. Bilo je, kakor da si nihče ne upa premakniti se z mesta.
Županje zastokal. Hotel seje dvigniti s tal in je s tresočimi se rokami iskal opore. Šele zdaj so se zdramili ljudje iz morečih sanj, ki so jih bili sanjali z odprtimi očmi. ne verujoč resnico.
»Pozoj, jezerski pozoj . ..»
Kakor en sam grozen krik je zajeknilo med jezerskimi hribovi. Med narod je udarila zmeda. Poedinci so tekali po obrežju, bili so po glavi, rvali si lase in kričali, drugi pa so še nadalje strmeli proti otoku.
Trgovec Premisel je bil edini, kije ostal miren. Stopil je h gruči mož in velel z glasom, ki ni trpel ugovora: »Pomagajte županu! Bolan je . . . Nesite ga v gradišče in pošljite po vrača! Z gledanjem, postajanjem in kričanjem ne odpodite nesreče!«
Te odločne besede so pomagale. Zaleščanski možje so se zgenili. Sramovali so se trenutne malodušnosti in hitro izvršili pametno zapoved. Stokajočega župana so prenesli v gradišče, kjer so ga položili na mehko ležišče. Na pristanišču pa so med tem drugi zakurili visoko plapolajoč ogenj, ki je oznanjeval vsem Zaleščanom, da je prišla huda nevarnost nad domačijo. Zalesje je razumelo in odgovatjalo. Na višjih objezerskih hribovih so se po vrsti vžigali plameneči poročevalci, se nanizali krog jezera liki orjaška zapestnica, sestavljena iz krvavoble-stečih biserov, in prenašli novico o nevarnosti dalje, vse dalje. Proti polnoči je zagorel na oddaljeni Okrogli gori silen kres. Niže ob jezeru je vsepovsod vrelo zbegano ljudstvo k obrežju in strahoma ogledovalo temno vodovje, pljuskajoče od bele skale.
»Pozoj, jezerski pozoj . . .«
Neizmerno hitro so preletele usodne beseda vsa zaleščan-ska sela in vse zadruge ter ledenile kri vsem jezerčanom ki so jih začuli prvič. Kakor mora so legale na pokrajino. Zene, dekleta in otroci so jokali, prežeti groze, možje pa so z mrkimi očmi zrli predse, čakali poročil in navodil svojih velmož.
»Pozoj, jezerski pozoj . . .«
Sivolasi župan zaleščanski Dobrogoj je počasi in pretrgano izrekal groze polne besede, oznanjevalke propasti in pogube, če se Veles ne usmili Zalesja, če ga ne reši, kakor gaje rešil nekoč pred davnimi časi. ..
Z veliko muko se je dvignil bolnik na ležišču, zakrilil z rokami in prosil z bolestno stisnjenimi ustnicami: »Veles, Veles, gospodar naših čred, množilec blaginje naše, pomozi! Otmi nas pozoja! Udari ga s svojo sveto palico, da nam ne ugonobi mile domačije! Ti edini ga zmoreš, ti edini imaš toliko sile... Vzemi mene! Glej star sem, ničesar več nimam iskati na svetu .. . Vzemi me. toda ščiti moj rod! Obvaruj Zalesje!«
(Se nadaljuje)
Dr. Ivan Stopar
"•v
i:

ŠOŠTANJ — TURN (SCHONSTEIN — TURN), KASČA, GRAŠČINA
Ohranjena stavba na položni ravnici v pobočju hriba severno od naselja Šoštanj, pod razvalinami starega gradu, Cesta talcev 15. Stanovanja.
Graščina Turn je bila od kraja le shramba za desetino
—	kašča. Viri ne poročajo, kdaj so jo pozidali. Starejša literatura se sklicuje na podatek, da je nadvojvoda Karel dovolil porabiti za zidavo stolpa v Šoštanju 2.000 fl. — bewilliget, 2.000 fl. am Thur-me zu Schonstein zu verbauen
—	in vidi v stolpu zaradi sinonimnosti besede zametek poznejše graščine Turn. Vendar pa je taka interpretacija vira napačna. Z oznako Turm je lahko mišljen le zametek ttške graščine. Ko je ta 1734 pogorela, so tedanji lastniki šoštanjske gospoščine Thurni, po rodu z bližnjega gradu Turn v Hrastovcu pri Velenju, prenesli sedež gospoščine v poslopje nekdanje kašče, ki so jo preuredili v plemiško prebivališče. Tako preurejena stavba je po svojih lastnikih dobila tudi ime. Last-
niki Turna in trške graščine so bili ves čas isti (prim. Šoštanj, trška graščina). Pozneje so rodovini grofov Thurnov sletiili 1802 Jožef Franc Bayer, 1806 Pompej grof Brigido in še istega leta spet J. Baver, 1807 Franc del Negro, 1812 njegov istoimenski sin, 1832 njegovi dediči Jožefa, Franc in Moritz del Negro, 1834 Jožef Mayr, 1849 Ferdinand Ernst Kari Leopold Viktor grof pl. Rothkirch — Panthen, po 1875 Herman Schnitzer Edler pl. Lindenstam in njegova soproga Jožefa roj. Pigl. 1900 je bila graščina v posesti rodo-vine Gunther iz Konstanze, 1916 pa sta jo kupila lastnika šoštanjske tovarne usnja Franc in Marjana Woschnagg (nemška veja .Vošnjakov). V njej so bili proti koncu prve svetovne vojne nastanjeni ruski vojni ujetniki, ki so delali v usnjarni, ko pa so ti odšli, so se v njej naselili drugi tovarniški delavci. Po Vošnja-kih je stavba dobila svoje še danes udomačeno ime.
Janisch opisuje graščino kot kompleks, sestavljen iz dveh traktov. V gosposkem je bilo takrat 12 sob, jedilnica, kuhi-
nja, kapela itn., v stranskem
traktu pa je bilo 9 sob, izba za kočijaža, hlevi za 8 konj, shramba za kočije, skladišče za les in še ena kuhinja. V kleti pod velikim traktom je bilo prostora za o. 2.000 veder vina. H gosposkemu traktu sta bila prizidana kegljišče in veranda.
Graščina je pozidana na tlorisni ploskvi, ki ima obliko močno potegnjenega pravokotnika. Je devetosna, v celoti podkletena ter obsega poleg kleti in pritličja še tri nadstropja. Na dvoriščni strani so k temeljnemu kubusu prizi-dane arkade (na obeh ožjih fasadah je v zidu vidna cezu-ra), katerih ločne odprtine so v pritličju in nadstropju zazidane, polnila pa so prebita z okni. Ločne odprtine so vpete med masivne slope, ki plastično izstopajo iz fasadne površine in segajo do vrha stavbe. Okna so na arkadni dvoriščni fasadi graščine stilno indiferentna, le na zunanji, proti trgu obrnjeni fasadi naletimo na ostanke renesančno-baročnih profiliranih kamni-tnih okvirov. Ta fasada je tudi členjena. Plitke lizene in
podobni, a tanjši, neprofilirani venci, jo delijo v enakomerna pravokotna polja.
K dvoriščni fasadi sta prislo-njena stopniščni stolpič, ki sega do vrha objekta, in manjši, enonadstropni stopniščni prizidek. Arkadni hodnik je v pritličju križnogrebenasto obokan, posamične pole oboka so ločene s širokimi oprogami. Arkadni hodniki v nadstropjih imajo ravne strope. Notranji prostori se v pritličju in nadstropjih nizajo drug za drugim ob dolgih hodnikih. V obokano klet drži polkrožno sklenjen
portal iz peščenjaka, ki ima delno še posnet rob; nekaj sestavnih kamnov je ostro-robih, sekundarno vstavljenih. Graščina je bila nekdaj poslikana — izpod ometa se kažejo ostanki arhitekturne poslikave.
Nasproti graščine, onkraj dvorišča, je enonadstropni gospodarski trakt, ki ga odlikuje kaninitni, rusticirani portal s potlačenim lokom, v vogalih okrašen z rožama. Portal drži skozi obokano vežo na grajsko dvorišče.
Datacija nenavadno velikega graščinskega kubusa (v dolžino
ŠoStanj, graščina Tum 1. 1840

meri malone 50 m — merjeno
s koraki) je zaradi pomanjkanja avtentičnih členov precej težka, čeprav se zdi — če odštejemo elemente, o katerih bo beseda — da je iz enega liva. Okvirno se pri dataciji stavbe lahko opremo le na kletni portal, ki je nastal v 2. pol. 16. ali na zač. 17. stol., ter na istočasno podolgovato kletno okno na zunanji fasadi graščine, ki ima okvir iz peščenjaka, profiliran z zobom za zunanjo loputo. Okno nima več posnetega roba in je opremljeno z železnim križem. Mogoče je, da vrhnje, polman-sardno nadstropje graščine ni iz časa njenega nastanka, vsekakor pa je istodobno z arkadnimi hodniki in stopnišči. Ta so verjetno pozidali šele po požaru trške graščine 1734, ko se je sem preselila uprava gospoščine. Prav tej prvotni funkciji graščine je pač pripisati njeno utilitarno podobo, ki spominja malone na kasarno. Ko so nekdanjo kaščo preuredili v gosposko prebivališče, o pozidali tudi gospodarski trakt, ki ga stilni značaj vhodnega portala postavlja v ia čas.
VELENJE
ODKUPUJE
ČASOPIS IN REVIJE PO 1,80 din za kg OSTALI PAPIR PO 1 dinar za kg.
VEPLAS VELENJE TOZD GALIP
Celjska c. 35 VELENJE
Ker pripravljamo novo izbiro proizvodnih programov in razmišljamo o novih tehnoloških rešitvah, vabimo k sodelovanju delavce, ki se želijo strokovno izpolnjevati in osebnostno bogatiti.
K sodelovanju vabimo delavce z visoko, višjo ter srednješolsko izobrazbo s področij:
—	strojništva
—	kemije
—	elektrotehnike
—	organizacije dela
—	ekonomije
Pismene prijave naj zainteresirani kandidati pošljejo na naslov Veplas Velenje, Celjska c. 35, Velenje v roku 15 dni ali pa se osebno javijo v kadrovski službi.
gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE VAS VABI
—	na teraso bifeja BAZEN v Velenju
—	v videoteko HOTELA PAKA in na
—	odprto belo vino v gostilno STARA POŠTA ŠOŠTANJU.
RUDARSKI SOLSKI CENTER
V E L E N JI
neomejen« (ubeldltrni odgovornost JUGOSLAVIJA
S3320 Velenje. Preilhove 3. telefon: 850-422
Kadrovsko-socialni sektor
Na podlagi 22. čl. TZDR (Ur. list SRS št. 24/77) določil samoupravnega sporazuma o združevanju dela in delavcev in sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja z dne 4. 9. 1980 v TOZD Inženiring
OGLAŠAMO naslednja prosta dela in naloge »
J. PRAVNIKA — enega izvršitelja
Pogoj: diplomiran pravnik, 2 leti delovnih izkušenj
2.	VODJA PROJEKTA - tri izvršitelje Pogoj: profil inženir, 3 leta delovnih izkušenj
3.	TEHNOLOGA KALKULANTA - enega izvršitelja Pogoj: strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj
4.	PLANERJA PROJEKTA - enega izvršitelja Pogoj: strojni inženir, 2 leti delovnih izkušenj
5.	REFERENTA ZA GRADBENI NADZOR - enega izvrši telja
Pogoj: gradbeni inženir, 2 leti delovnih izkušenj
6.	KONTROLORJA - enega izvršitelja Pogoj: strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj
7.	PROJEKTANTA II - enega izvršitelja Pogoj: profil tehnik, 1 leto delovnih izkušenj
8.	PRODAJNEGA INŽENIRJA - dva izvršitelja Pogoj: ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj
9.	RAZPISOVALCA TRŽIŠČA - enega izvršitelja Pogoj: ekonomist, 2 leti delovnih izkušenj
10.	REFERENTA ZA DOMAČE KOOPERACIJE - enega izvršitelja
Pogoj: strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj
11.	VODJA SKLADIŠČA - enega izvršitelja
Pogoj: široki profil kovinarske ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj
12.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA - dva izvršitelja Pogoj: delavec brez poklica
13.	VOZNIKA KATEGORIJE „C" - enega izvršitelja Pogoj: voznik kategorije C, 1 leto delovnih izkušenj
14.	VOZNIKA VILIČARJA - enega izvršitelja
Pogoj: tečaj za voznika viličarja, 1 leto delovnih izkušenj
15.	SERVISERJA - enega izvršitelja
Pogoj: široki profil elektro smeri — (KV elektrikar, jaki tok)
2 leti delovnih izkušenj
16.	SERVISERJA — enega izvršitelja
Pogoj: široki profil strojne smeri (KV ključavničar), 2 leti delovnih izkušenj
17.	ADMINISTRATORJA - dva izvršitelja
Pogoj: administrativna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj
18.	VODJA SEKTORJA RAZVOJA PROGRAMSKE USMERITVE - enega izvršitelja
Pogoj: profil inženir II. stopnje, 4 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Osebni dohodek se določi v skladu z razvidom del in nalog TOZD INŽENIRING. Kandidati naj pošljejo vloge s potrebno dokumentacijo o izobrazbi na naslov Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3, kadrovsko-socialni sektor. Rok objave je 15 dni do zasedenosti del in nalog.
koledar
kino
Za lepo okolje
Pelek, 12. septembra — Gvido Sobota, 13. septembra — Janez Nedelja, 14. septembra — Milan Ponedeljek, 15. septembra — Melita
Torek, 16. septembra — Ljudmila
Sreda, 17. septembra — Robert Četrtek, 18. septembra — Irena
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
12.	9. 1980 — dr. Prenc (dnevni), dr. Kralj (nočni)
13.	9,—14. 9. 1980 — dr. Hribar (dežurni), dr. Kosi (pom. dežurni)
15. 9. 1980 — dr. Natek (dnevni), dr. Kopitar (nočni)
zdravniki v zdravstveni postaji Šoštanj
12.	9.—14. 9. 1980 — dr. Lazar 15. 9,—16. 9. 1980 —dr. Menih 17. 9.—18. 9. 1980 — dr. Stupar
veterinarji v veterinarski postaji velenje
Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7 — telefon 852-381.
zobozdravniki v zdravstvenem domu velenje
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
13.	9,—14. 9. 1980 — dr. Aleksander URŠ1Č, Kidričeva 3, Velenje
mali oglasi
PRODAM enodružinsko hišo. Žalec center, telefon 710-389, popoldan.
ZAMENJAM novo hišo s centralno in vrtom v okolici Šentjurja z enako v Velenju ali bližnji okolici. Telefon 28-611.
MLAD PAR išče sobo v Velenju, Šoštanju ali Pesju. Ponudbe na uredništvu lista.
ZELO so me razveselili, ko so se odzvali mojemu vabilu za moj rojstni dan. Nečakinje in nečaki z družinami, Cevzarjevi, sin Oto z družino ter prijateljice in prijatelji. Hvala vsem za darila. Hvala za solidno postrežbo gostilni ERŽEN. AVGUST FIŠER. PRODAM FORD CAPRI 1300, letnik 1970. Naslov v uredništvu. KUPIM enodružinsko hišo z vrtom, po možnosti v okolici Velenja ali Šoštanja. Naslov na upravi lista.
UGODNO PRODAM športno kolo na 3 prestave (še skoraj novo) primerno za fante od 10—16 let. Telefon 852-087. SOBO oddam dvema tovarišicama ali tovarišema. Graškogorska 43, Velenje.
PRODAM gradbeno parcelo z zgrajeno kletjo in vso dokumentacijo v Mislinji — pod posebnimi pogoji. Naslov v upravi jista.
VRTNARSTVO BORIS KUMER Metleče 8 ŠOŠTANJ (pod Vilo Široko), obvešča cenjene stranke, da imajo na zalogi velikocvetne mačehe, marjetke mešane sorte Marg-haritte, temno rdeče sorta Strombolli, mešano sorte Super Enorma, bele sorta With Bali. Delovni čas vsak dan razen nedelje od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Hkrati priporočamo rezervacijo kri-zantem. Se priporočamo!
OZD Lesno industrijsko podjetje
KONJICE
Slovenske Konjice
PROIZVAJA — žagan les vseh vrst, stavbeno pohištvo, leseno in kartonsko embalažo,
otroške posteljice in zibelke,
jedilne garniture iz borovega lesa
ter razne druge finalne izdelke. Za naročila se priporočal
REDNI KINO VELENJE
12. 9. — petek ob 18. in 20. uri POLICAJ, KI JE LJUBIL ŽENSKE — italijanska kriminalka; režija: Franco Prosperi; igrata: Luc Marenda, Janet Agren.
13.	9. — sobota ob 18. in 20. uri VRNITEV TIGRA - hongkongški karate; režija: Jimi Shou; igrata: Bruce Lee, Paul Smith.
14.	9. — nedelja ob 18, in 20. uri VRNITEV TIGRA - hongkongški karate.
15.	9. — ponedeljek ob 18. in 20. uri CARRIE — ameriška srhljivka režija: Brian De Palma; igrata: Si-ssy Spaček, Piper Laurie.
16.	9. — torek ob 18. in 20. uri MODRI OVRATNIK — ameriški akcijski; režija: Paul Schrader; igra: Richard Pryor.
17.	9. — sreda ob 18. in 20. uri SMRT KORUPCIJSKIH PODGAN — francoski triler; režija:' Georges Lotner; igrata: Alain De-lon, Ornela Mutti.
18.	9. — četrtek ob 18. in 20. uri SMRT KORUPCIJSKIH PODGAN — francoski triler
KINO DOM KULTURE VELENJE
15. 9. — jjonedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE MODRI OVRATNIK — ameriški akcijski
18. 9. — četrtek ob 20. uri AF-RICA EXPRES — italijanski avanturistični
KINO ŠOŠTANJ
13.	9. — sobota ob 19.30 POLICAJ, KI JE LJUBIL ŽENSKE — italijanska kriminalka.
14.	9. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri SMRT KORUPCIJSKIH PODGAN — francoski triler.
15.	9. — ponedeljek ob 19.30 uri VRNITEV TIGRA — hongkongški karate.
17. 9. — sreda ob 19.30 MODRI OVRATNIK — ameriški akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
12. 9. — petek ob 20. uri VRNITEV TIGRA — hongkongški karate.
16.	9! — torek ob -20. uri SMRT KORUPCIJSKIH PODGAN — francoski triler.
petkov večer
Prva petkova prireditev v sezoni 1980/81 bo nocoj (petek), ob 19. uri. Člani Planinskega društva Velenje bodo pripravili PLANINSKI VEČER. Razstavili bodo zbirko pisem in znamk od Triglava do Himalaje, člani fotosekcije planinskega društva bodo prikazali svoje fotografije, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi zbirko planinske literature.
Otvoritev razstave bo obogatena s prikazom idiličnih barvnih diapozitivov ob glasbi in vezani besedi.
gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE Poroke:
Zdravko KOTNIK, roj. 1958, obrtnik iz Velenja in Marjana VOLK, roj. 1961, gostinska delavka iz Plešivca; Darko KOŽELJ, roj. 1958, gasilec iz Velenja in Cvetka KOPRIVC, roj. 1961, medicinska sestra iz Velenja; Franc LESNJAK, roj. 1953, absolv. biol. fakultete iz Gavc in Dragica VOLK, roj. 1958, višja-medicinska
Akcija .vredna posnemanja
V preteklem tednu je podjetje za vzdrževanje stanovanjskih hiš DOM Velenje organiziralo tudi akcijo čiščenja kletnih prostorov v eni največjih stanovanjskih hiš v Velenju — 182. stanovanjski zgradbi na Šaleški cesti 2.
Akcija je naletela med stanovalci na odobravanje, saj so se lahko le tako rešili odvečne krame v kleteh. V kleteh je že od vsega začetka prihajalo do vlomov in tatvin, zato so nekateri stanovalci vrednejše stvari spravili tudi drugam. Ostajala pa je razna navlaka in temu naj bi naredili konec z akcijo čiščenja kletnih prostorov.
Naš posnetek kaže prepolna kesona pred stopniščem Šaleške 2/D, kjer so se v akciji izkazali nekateri stanovalci.
Seveda je ob vsem tem treba povedati tudi naslednje: Živimo v času pomanjkanja surovin in v kesonih so se
na Kupu znašli izdelki iz bele tehnike, do keramike, železa, papirja in lesa. Verjetno je vse skupaj odšlo na »odpad«. Kazalo pa bi ob teh akcijah res organizirano spravljati odpadke tako, da bi jih nekaj ostalo tudi industriji.
Tako smo opazili, da se je na kupu znašel tudi pralni stroj candy.jPrvanoč je preždel nedotaknjen! V dopoldanskih urah mu je nekdo strokovno »snel« motor. Naslednji dan je dočakal brez programatorja, nakar je v dopoldanskih urah končno dobil »noge«!
Komentar bi bil verjetno odveč. Čudi nas le to, da je tako ohranjen stroj našel svoj »prostor pod soncem« na kupu smeti. Zanj je moral nekdo prav ;otovo odšteti dragocene devize, 'pamo lahko le, da se je na koncu koncev le našel nekdo in bo še spravil stroj v red.
j. h.
go
Ui
V kleteh se je nabralo precej krame
Nogometaši velenjskega Rudarja so v sredo, 3. septembra dosegli velik uspeh v pokalnem tekmovanju na območju Slovenije. V finalni tekmi so v Žalcu premagali moštvo republiškega ligaša ljubljanskega Slovana z rezultatom 6:5. V rednem času se je srečanje končalo neodločeno
2:2, v streljanju enajstmetrovk pa so bili Velenjčani nato boljši. S to zmago so se igralci Rudaija uvrstili med 32 moštev, ki se bodo potegovala za jugoslovanskega pokalnega zmagovalca. Pokal je kapetanu Rusmiiju izročil Miro Samardžtja, predsednik nogometne zveze Slovenije.
sestra iz Rečice; Peter BEZ-GOVSEK, roj. 1952, dipl. inženir strojništva iz Ljubljane in Breda ARLIČ, t*oj. 1951, dipl. inženir kemije iz Velenja; Anton SMON-KAR, roj. 1949, ključavničar iz Plešivca in Štefka PEČEČNIK, roj. 1955, delavka iz Plešivca; Veljko VLAHOVIČ, roj. 1952, profesor iz Velenja in Cecilija DONOŠA, roj. 1958, natakarica iz Šoštanja. Smrti:
Ivan POVŠE, ključavničar iz Brnice 72, roj. 1929; Pavla FRI-ŠKOVEC, gospodinja iz Velenja, Vodovodna U, roj. 1908; Adolf PIRNAT, kmetovalec, iz Plešivca 37, roj. 1914; Ludvik TAMŠE,
upokojenec iz Velenja, Bračičeva 1, roj. 1897; Frančiška KRAJNC, delavka iz Velenja, Kidričeva 3, roj. 1933.
matični urad šoštanj Poroke:
Vladimir GREGORIČ, roj. 1950, strojnik, Florjan pri Šoštanju 14 in Ljubica GOSTENČNIK, roj. 1953, delavka, Florjan pri Šoštanju 14;
Smrti:
Zdravko GORIŠEK, inv. upokojenec, Doropolje 12, star 55 let; lulijana LESJAK, gospodinja, Šoštanj, Koroška 3, stara 77; Terezija BRATUŠA, upokojenka, Šoštanj, Koroška 3, stara 76 let.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Jožeta Casla
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo DO RŠC — TOZD RPP, društvu upokojencev Velenje, ZB Velenje, REK TOZD Klasirnica, Gorenju— TOZD Plastika, občinski SIS, VVZ Andersen Ljubljana, pevcem', godbi na pihala, govorniku za poslovilni govor, stanovalcem Tomšičeve 1-3 za iskazano pomoč in
župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Terezija, sin Tone z ženo, hčerka Zora z možem, hčerka Jelka, vnuki: Boštjan, Matija,
Katarina ter bratje in sestre.
Velenje, Homec, Brdo
.. . nI .
Glavni trg želijo asfaltirati do občinskega praznika
Srečanje mladih iz pobratenih občin
Izboljšati trenutno sodelovanje
V nedeljo se je končalo trodnevno srečanje mladih iz pobratenih občin Vrnjačka Banja, Split, Pucarjevo, Ormož, Subotica in Velenje. To že tradicionalno delovno srečanje mladih je bilo tokrat v Velenju, udeležili pa so se ga predstavniki občinskih konferenc ZSM iz omenjenih občin.
Mladi so se na tem srečanju dogovorili o nadalnjem sodelovanju in skupnih akcijah. V prihodnjem obdobju želijo bolj obogatiti medsebojno informiranje ter razvijati sodelovanje na področju mladinskega prostovoljnega dela, kulture in rekreacije. Na skupnem srečanju pa so mladi funkcionarji spregovorili tudi o družbenoekonomskih odnosih, idejno političnem delu, splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti ter ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB.
O svojem trodnevnem delovnem obisku pa so nekateri med njimi takole pripovedovali: MAKSIM SEDLAR: »V naši delegaciji, ki je prišla iz Subotice, smo trije člani. Zelo smo navdušeni nad delom in organizacijo, ki je tokrat resnično vzorna. Menimo, da so takšna srečanja potrebna, saj prispevajo k zbližanju občin, omogočajo pa tudi, da spoznamo težave in rešitve, s katerimi se srečujejo različne mladinske organizacije. Upamo, da bomo uspešno uresničili naloge in dosegli cilje, ki smo si jih začrtali na srečanju v
Velenju.«
LILJANA FE-RENČIČ: »Iz Pucarjevega smo prišli štirje. Pohvaliti moramo prijazen sprejem, lepo Velenje in pa dobro organizacijo. Sreča-
Delavcem RLV največ prvih mest
nje v Velenju je še posebno pomembno ker dobiva naše sodelovanje z zaključki, ki smo jih sprejeli, novo vrednost. Seveda bomo morali v občinskih konferencah še marsikaj storiti, da bodo skupne ideje tudi uresničene.«
fMARKOVIČ:
šest mladincev.
nja tako uspešno zaživela in da smo jih letos uspeli obogatiti z novimi pomembnimi usmeritvami, ki naj bi pripomogle k nadalnjemu sodelovanju. Bolj kot doslej bomo sodelovali po posameznih komisijah. V letošnjem letu smo pri nas uspešno realizirali lokalno delovno akcijo, ki so se je udeležili tudi mladi iz pobratenih občin. S to obliko sodelovanja in drugimi oblikami nameravamo nadaljevati. Želimo pa jih seveda še izpopolniti in razširiti.«
^^E^6- v cev. Navdušeni
tudi, ker je srečanje nadvse uspelo. Za to gre vsekakor pohvala organizatorjem. Smernice, ki smo jih za nadalnje delo potrdili v Velenju, bi morale prispevati k boljšemu in pestrejšemu sodelovanju med mladimi iz pobratenih občin. Naše srečanje pa je tudi dokaz uspešnega razvijanja bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije.«
B. Z.
V soboto, 6. septembra je bilo na igrišču Široko v Šoštanju že 24. športno srečanje delavcev sestavljene organizacije združenega dela Elektrogospodarstvo Slovenije.
Dvajset ekip, v katerih je sodelovalo nad 600 športnic in športnikov, se je pomerilo v malem nogometu, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju, krosu ter v dveh družabnih disciplinah — vlečenju vrvi in plezanju na drog. Vreme je bilo športnikom naklonjeno le v dopoldanskem času, kar pa ni presenetilo prireditelje — Termoelektrarne Šoštanj, ki so vsa zunanja tekmovanja organizirano izvedli že dopoldan, obe družabni igri — vlečenje vrvi in plezanje na drog pa proti večeru, ko se je vreme nekoliko izboljšalo.
Največ športne sreče je imela ekipa Rudnika lignita Velenje, ki je zmagala v malem nogometu, krosu in odbojki, za druge boljše izide pa je dobila še dve srebrni in tri bronaste plakete. V vlečenju vrvi so bili najboljši predstavniki Elektro Primorske in ženska vrsta Elektrotehne iz Ljubljane, pri plezanju na drog pa so
najboljši čas dosegli tekmovalci delovne organizacije Elektro Ljubljana.
Drugi rezultati: mali nogomet: 1. RL Velenje, 2. Elektro Gorenjska, 3. Elektro Maribor; namizni tenis: — ženske: 1. Elektro Maribor, 2. RL Velenje, 3. Dravske elektrarne; namizni tenis — moški: 1. TE Trbovlje, 2. Soške elektrarne, 3. Elektro Ljubljana; streljanje: 1. Zasavski premogovniki, 2. Dravske elektrarne, 3. RL Velenje; kegljanje — ženske: 1. Elektrotehna Ljubljana, 2. TE Šoštanj, 3. Elektro Primorska; kegljanje — moški: 1. TE Trbovlje, 2. Elektro Gorenjska, 3. RL Velenje; odbojka — moški: 1. RL Velenje, 2. Elektro Primorska, 3. Elektro Maribor; odbojka — ženske: 1. TE Šoštanj, 2. Elektro Maribor, 3. elektro Gorenjska; ekipni tek: dve prvi mesti za moške RL Velenje, in sicer pod in nad 30 let ter tretje mesto za moške nad 40 let.
Na svečani razglasitvi rezultatov so prizadevni organizatorji podelili posebno priznanje tudi najstarešemu tekmovalcu, in sicer 57-letnemu Jožetu Marčanu iz ljubljanske Elektrotehne.
B. O.
Na štartu se je zbralo 20 tekmovalcev
Zmaga Mayerja
V Šentvidu pri Stični pa so se preteklo nedeljo zbrali najboljši jugoslovanski motokrosisti I. in- II: lige na tekmovanju za državno in republiško prvenstvo v razredu do 250 kubičnih centimetrov. Med motokrosisti druge lige je v obeh vožnjah zmagal Velenjčan Andrej Mayer. Vrstni red za državno prvenstvo po petih dirkah je v drugi lin sedaj naslednji: 1. Hranič (Zabok) 153 točk, 2. Mayer (Velenje) 152, 3. Novak (Sarajevo) 125 točk.
Lovska družina Mozirje
Zanimiva pridobitev
Člani lovske družine iz Mozirja so v nedeljo na Zagarjevem vrhu nad Nazarjami otvorili strelišče za streljanje na glinaste golobe, ki bo vsekakor močno spodbudilo razvoj te zvrsti športnega udejstvovanja v Gornji Savinjski dolini. S pomočjo lovske družine je strelišče zgradilo nekaj zanesenjakov s svojim delom in prispevki, saj so med drugim sami izdelali tudi napravo za metanje. golobov. Premostili so vrsto težav in si takoj ob otvoritvi že zastavljajo nove, še bolj obetavne načrte.
Ob otvoritvi in v počastitev praznika občine Mozirje so pripra-
vili tudi tekmovanje na katerem je nastopilo 12 ekip iz celjske regije, štelo pa se je tudi za letošnje občinsko prvenstvo. Tega so osvojili strelci LD Mozirje, pred LuSani in Gornjegrajci, v skupnem seštevku pa so bili prvi Mozirjani, pred škalčani in Lučani. Med posamezniki je bil najboljši Usar, drugi je bil Fužir (oba LD Mozirje), tretji pa je bil Miklavžina (LD škale). Na koncu se je 28 tekmovalcev pomerilo še v streljanju na izpadanje, kjer je bil najboljši Finkšt (LD Mozirje). Vsem najboljšim so podelili pokale in praktične nagra-de.
Iger se je udeležilo nad 600 delavcev
Za najboljšega športnika
Združenje obrtnikov občine Moziije bo v nedeljo pripravilo množično športno tekmovanje za najboljšega športnika in športnico med obrtniki in pri njih zaposlenih delavcih. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri zjutraj na prostoru ob „ ■ ■ i------.,	, i,., r, 11 n 'i h na «/*hr»Hn tekmovalci nomerilitudina
Streljanje na glinaste golobe je
dolini, z novim streliščem pa se
skoraj novost v Gornji Savtajdd
bo zagotovo močno razmahnilo.
z zračno pusno, namuncui icmau, s«uu, odbojki in treh atletskih discipli-----
(krogla, tek in skok v daljavo). Poleg tega pripravljajo še zabavne igre v malem nogometu, pomerili se bodo debeli in suhi ter stari in mladi, na koncu pa bodo vleldi še vrv.
S pošto čez jezero
Plavalni klub Velenje je v okviru priprav na splošno obrambno sposobnost organiziral preteklo soboto prenos pošte s plavanjem čaz Plevelovo jezero. V tet zanimivi akciji je sodelovalo osem mladih plavalcev, kiso v štafeti preplavali 2.500 metrov. Plavali so Jani Gorjanc, Džoko Vejnovič, Dušan Vejnovič, Gabi Gaber-šek, Boško Vučina, Ervin Brelih, Stane Gradnik in Rednik.
Manifestativni pohod v Mozirju
Športne igre delavcev sozd EGS
Motokros
Prijetno popoldne za gledalce
Avto moto društvo Šaleška dolina Velenje je preteklo nedeljo organiziralo na motokros progi na Trebeliškem 4. dirko za državno prvenstvo v razredu motorjev do 125 ccm. Ob lepem sončnem vremenu si je prireditev ogledalo več tisoč gledalcev. Z uvodne slovesnosti so poslali tudi pozdravno čestitko revolucionarju Mihi Marinku ob njegovem življenjskem jubileju.
Potem ko je na ciljno ravnino skočil padalec celjskega aerokluba, je štarter dal znak za začetek prve vožnje. Favorit Drago Predan, ki je po treh dirkah vodil z maksimalnim številom točk—120, je na startu zelo zaostal, povedel pa je Tine Mulej iz Radovoljice, ki je tudi zmagal v prvi vožnji. Predan
pa je nato vozil zelo drzno in prišel na cilj kot drugi. V prvi vožnji se je izkazal tudi Janko Strafela, član velenjskega avtomo-to društva, saj je bU četrti. V drugi vožnji pa je Predan vozil odlično od vsega začetka in zmagal z veliko prednostjo. Mulej, ki je v četrtem krogu padel pa je skozi cilj pripeljal kot četrti. V tej vožnji se je nadvse izkazal drugi Velenjčan — Drago Štrafela, saj je bil drugi.
Skupni zmagovalec je bil Drago Predan (Orehova vas) 39 točk, 2. Tine Mulej (Radovljica) 37 točk, 6. Janko Štrafela 30, 11. Drago Štrafela (oba Velenje) 19 točk. Po štirih dirkah je v vodstvu Drago Predan s 159. točkami, 6. Janko Štrafela 100 in 8. Drago Štrafela 83 točk.
Plan uspešno uresničujejo
V krajevni skupnosti Šoštanj zelo uspešno uresničujejo plan, ki so si ga zastavili za letošnje leto. Večino nalog so doslej že uspeli opraviti. Tako so uredili parkirni prostor pred hotelom Kajuh, ki je že dolgo čakal asfaltno prevleko. Za ta dela so porabili 876 tisoč din. Del potrebnih sredstev so dobili iz samoprispevka, ostala pa so dali komunalna skupnost, gasilsko društvo in ERA Velenje. V preteklih mesecih so v Šoštanju asfaltirali tudi cesto Heroja Rozmana in uredili kanalizacijo. Ta dela so stala 312 tisoč dinarjev, pokrili pa so jih s sredstvi iz samoprispevka ' in komunalne skupnosti. Po dolgih letih čakanja so letos uredili tudi dovozne ceste k blokom v Metlečah. Investitor je bil DOM Velenje, del sredstev pa je dala tudi krajevna skupnost iz samoprispevka.
Večjih del so se lotili še na Koroški cesti, kjer so urejali kanalizacijo. Sredstva v višini milijon in 60 tisoč so dobili od komunalne skupnosti in iz samoprispevka občanov. Zaradi izgradnje kolektorja pa so se morali lotiti tudi urejanja kanalizacije na cesti heroja Gašperja. Ta dela so stala 280 tisoč dinarjev. Sredstva pa so tako kot v večini primerov zagotovili iz samoprispevka in od komunalne skupnosti. Poleg omenjenih del so v krajevni skupnosti uredili tudi Šlandrovo cesto ter popravili ograjo na enem od mostov.
Večina zastavljenih del je torej opravljenih, v krajevni skupnosti pa naj bi do konca leta asfaltirali še Glavni trg, ki je pokrit z neprimernimi kockami, ter naredili načrt za toplifikacijo celotnega levega brega Šoštanja.
B. Z.
Tudi letošnji pohod je v celoti uspel
Množično in sproščeno
Občinska konferenca ZRVS Mozirje je v nedeljo pripravila manifestativni pohod, ki je sodil v splet prireditev ob prazniku občine Mozirje. Pohod je bil razdeljen na množični in tekmovalni del, vsi pohodniki pa so prehodili pot iz Mozirja skozi Savinjski gaj do Nazanj in od tod po okoliških gozdovih nazaj do občinskega strelišča v Mozirju. Na strelišču so se udeleženci pomerili še v streljanju z malokalibrsko puško. Pohoda se je udeležilo skupno preko 150 rezervnih vojaških starešin, borcev, mladincev, planincev, strelcev, tabornikov in drugih krajanov Moziija in sosednjih krajev, vsi skupaj pa so se na koncu zbrali na tovariškem srečanju. Poleg zaključne slovesnosti so pripravili še žrebanje in na njem razdelili vrsto praktičnih nagrad, ki so jih prispevale delovne organizacije, ki so pohod in srečanje tudi omogočile.
V tekmovalnem deluje nastopilo 12 ekip. Najboljša je bila druga ekipa ZRVS Mozirje, drugo mesto je pripadlo ekipi hišnega sveta stanovanjskega bloka Mozirje 272 (sestavljali so jo člani družine Pla-znik), na tretje mesto pa so se uvrstili strelci z Rečice ob Savinji, j. p.
VELEBLAGOVNICA
Velenje
Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom.
Vse blago v eni hiši!