PRISPEVEK K ZGODOVINI USTANOVNEGA KONGRESA KPS ALENKA NEDOG Članek je odlomek iz poglavja Na- stanek in razvoj ljudske fronte na Slovenskem elaborata Razvoj Ijudsko- frontnega gibanja na Slovenskem 1935 do 1941 (393 strani tipkopisa), ki je zadnje veliko delo pokojne Alenke Ne~ dog. Rokopis je v pripravi za izdajo pri založbi Borec in je bil letos nagra- jen s prvo Kajuhovo nagrado. Stro- kovni svetnik na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja Alenka Nedog je v svoji študiji uvodoma osvetlila evrop- ski okvir ljudskojrontnega gibanja, v šestih poglavjih pa posamezna obdobja v razvoju ljudskofrontnega gibanja v jugoslovanskem delu Slovenije v drugi polovici 30. let. V delu je osvetlila vlogo KPJ — KPS pri povezovanju demokratičnih in protifašističnih sil na Slovenskem »na vrhu« in »na terenu« prav tako pa tudi reagiranje slovenskih revolucionarnih sil na uspešen prodor partije med široke ljudske množice. Nedogova je v delu o Ijudskofrontnem, gibanju na Slovenskem obdelala enega ključnih problemov iz raziskovalnega načria Zgodovine Slovencev 1918 do 1945 Nova politična usmeritev komunistične stranke, zajeta v izrazu ljudska fronta, je, kakor povsod drugod tudi na Slovenskem po- menila velikanski preobrat ne le v načinu njenega delovanja, temveč tudi v vlogi, ki jo je dobila v političnem in družbenem živ- ljenju svojega naroda. Čeprav so se vidiki delovanja komunistov že med obnavljanjem partijske organizacije in zlasti po četrti kon- ferenci začeli zlagoma širiti, lahko vendarle rečemo, da komunistična stranka na to per- spektivo, ki se ji je odpirala, še ni bila dovolj, pripravljena. Njena preobrazba v tej smeri je potekala sočasno z razvijanjem Ijudsiko- frontnega gibanja. Za to nalogo se je morala šele usposobiti, prebiti okove ilegalnosti, pre- iti iz zaprtega podtalnega dela v legalno in se uveljaviti v političnem življenju na Slo- venskem. Hkrati s tem pa je morala še na- prej utrjevati svojo ilegalno organizacijo. To je bil zamotan in težak proces. Treba je bilo spremeniti dotedanjo taktiko in v celoti re- organizirati že ustaljeni sistem ilegalnega de- la.i Junijski plenum CK KPJ leta 1936 je zato vprašanju reorganizacije in novega sistema dela posvetil posebno pozornost. Da bi se 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 izognili kompromitiranju, naj bi tudi notra- nje organizacijsko partijsko delo potekalo čimbolj legalno. Napotki in poročila naj bi se pošiljali v čimvečjil meri v legalni obliki. V ilegalnih poročilih bi morali strogo paziti, da ne bi kompromitirali ljudi, a katerimi so komunisti sodelovali, in akcij., ki so jih pri- pravljali, če bi prišla v roke policije. Partij- ska stališča in navodila naj bi se populari- zirala prek legalnih člankov, brošur in le- galnih letakov. Zato pa bi se morali partij- ski delavci usposobiti in pisati v »legalnem jeziku«. Tudi podtalni sestanki partijskih or- ganizacij in vodstev bi morali imeti zmeraj pripravljeno legalno opravičilo.^ Slo je v bi- stvu za to, da se delo komunistov kar naj- bolj legalizira, ne da bi s tem zvodenela ile- galna partijska organizacija in njen ilegalni tehnični aparat. Najtežja zavora pri novem načinu dela je bilo dejistivo, da so komunisti zelo neradi opuščali staro prakso konspirativnega pod- talnega dela, še težje pa so se otresalli tesno- srčnih stališč, zlasti do socialistov in katoli- čanov.^ Zato je bilo> treba poiskati najustrez- nejše poti do ljudstva, si pridobiti zaupanje pri zaveznikih v boju in podpreti vse tiste ljudi, gibanja in struje, ki so bili za akcijo. Za!kaj posebne organizacijske tvorbe za zbi- ranje različnih plasti prebivalstva, ki so si jih zamišljali v partijskem vrhu, na primer Slovenski narodni revolucionarji. Rdeča sin- dikalna opozicija. Zveza delovne mladine, Enotna delavska stranka itd., so se izkazali za neučinkovite, ker je bilo treba upoštevati tradicionalne slovenske borbene oblike in or- ganizacije. Legalno delovanje komunistov je prinaša- lo s seboj tudi nevarnost, da organizacije, društva in akcije, ki so v njih nastopali ali delovali komunisti, dobe preveč komunisti- čen pečat in s tem dajo režimu povod, da udari po njih. Taki so bili na primer celjski izlet društev Svobod, Španski teden in izleti ljudsike fronte leta 1937. Hkrati is tem pa so lahko pred oblastjo po neprevidnem kompro- mitirali privrženci ljudskofrontnega gibanja, ki so sodelovali s partijo. Zaradi strahu pred preganjanjem so se začeli umikati od dela. Zato je dkušala partija izrabiti vse možnosti za legalizacijo sivojih članov. Spričo tega, da je policija poznala skoraj devetdeset odstot- kov slovenskih komunistov in jih nadzoro- vala, pa si je partija hkrati tudi prizadevala, da bi pritegnila v svoje vrste nove ljudi, ki so se uveljavili v javnem življenju, in varo- vala njihova legalnost.** Raznovrstni problemi, ki so nastajali ob preusmerjanju ilegalne partijsike taktike v javno delovanje, so sredi leta 1936 povzročili dokaj ostro nesoglasje med pokrajinskim ko- mitejem KPJ za Slovenijo in osrednjim, vod- stvom v tujini. Ta pojav ni zavzel večjih raz- sežnosti in zato tudi ni imel vidnejših posle- dic v slovenskem revolucionarnem gibanju, ki se je prav takrat močno razmahnilo. Naj omenimo samo stavkovni val leta 1936, akci- je ljudske fronte, mladinsko mirovno gibanje itd. Toda čeprav je imel spor ra2llična izho- dišča, je v osnovi vendarle pokazal, da v no- vih razmerah množičnega delovanja komu- nistov ni bilo več mogoče od zunaj' usmerjati partijske dejavnosti, ko se je bilo treba spret- no prilagajati spreminjajočim se političnim razmeram. Prepletanje ilegalnega dela z le- galnim je terjalo iznajdljivih kadrov, ne- obremenjenih s sektaškimi naziranji in pred- sodki. Zato se je v pokrajinskem komiteju močno občutila odsotnost tistih, ki so v letih 1931—1934 obnavljali partijo in bili sedaj v zaporih ali v politični emigraciji. V začetku leta 1936 je zadnji obširnejši vdor policije v partijsko organizacijo močno dkrnil tudi, poikrajinsko vodstvo, ki takšno ni bilo po- vsem kos zapleteni problematiki legalnega delovanja. Ko iso nekateri inštruktorji in čla- ni centralnega komiteja, ki so leta 1936 pri- hajali v Slovenijo, kršili konspiracijo in po- vzročili nove aretacije ter s tem zavrli dobro zastavljene legalne akcije, na primer gibanje okrog Mladih potov, je vodstvo sklenilo, da je nesmiselno še naprej vzdrževati stike s CK KPJ v tujini. Centralno vodstvo so obtožili tudi teoretične in politične nesposobnosti, lahkomiselnosti pri vzdrževanju stikov z or- ganizacijami v domovini pa tudi dajanje pre- majhne finančne ipomoči organizacijam v do- movini. Nezaupanje v osrednje vodstvo so še poglabljala nasprotujoča si navodila Oi nači- nu izvajanja smernic VII. kongresa Komin- teme, ki so vnašala zmedo v partijski aktiv. Zato je 'skupina dkrog sekretarja Mirka Ko- širja sredi leta 1936 poslala izvršnemu komi- teju Kominterne v Moskvi pismo, v katerem so izrekli vse omenjene pritožbe in hkrati nezauipnico centralnemu komiteju. Predlagali so ustanovitev samostojnih nacionalnih ko- munističnih strank, nekakšno konfederacijo komimiističnih strank v Jugoslaviji. Te bi bi- le povezane neposredno s Komintemo, cen- tralni komite KPJ pa bi ostal le koordinator med nacionalnimi strankami.^ Do kolikšne mere je botroval tem zamislim nacionalizem njenih avtorjev — česar jih je takrat obto- ževal centralni komite — je danes težko reči. Kaže pa opozoriti, da se je že leta 1934 po- kazala potreba ustanoviti nacionalne komu- nistične stranke v okviru KPJ. In siklep če^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 3 trte državne konference KPJ o tem se več kot dve leti ni uresničil. Druga teza, ki jo je zastopala ta skupina in je pomenila v končnih posledicah tudi li- kvidacijo partije, pa je bila, da bi zaradi po- licijskega nasilja opustili organizacijske sti- ke med člani, češ da bo zadostovala samo idejna povezava. Partijski člani bi delali le v legalnih organizacijah na temelju svojega osebnega prepričanja. Ta misel je lahko iz- virala iz opartunizma in malomeščanstva, lahko pa je bila tudi posledica napačno poj- movanega legalnega delovanja komunistov. Podobne tendence so se namreč pojavile leta 1939 v zvezi s Stranko delovnega ljudstva tu- di v Dalmaciji. Te separatistične in likvidatorske zamisli ter vedenje nekaterih članov in inštruktorjev med obiskom v Sloveniji so napravile zme- do tudi med delom intelektualne komunistič- ne mladine, ki je na pokrajinski konferenci SKOJ jeseni 1936 pri Ptuju s^klenila, da se slovensika komuniistična mladinska organiza- cija odcepi od SKOJ in je odbila vsako sode- lovanje in zveze z osrednjim vodstvom. To je povzročilo razcep tudi v študentski levi- ci na univerzi.^ Tito je pozneje poročal, da. je bila separatistična akcija med mladina še nevarnejša. »Medtem ko so stari (PK KPJ — op.) samo grozili, so mladi šli na delo, skli- cali konferenco in sprejeli ostre sklepe proti onim zunaj. Kaže pa, da je imel pri tem prste vmes nekdo od zunaj.« Med svojim bivanjem v domovini konec leta 1936 je Tito tudi spo- znal, da je celotna komunistična mladinska organizacija v Jugoslaviji v hudi krizi zaradi nepravilnega tolmačenja nove smeri v mla- dinskem delovanju, ki je pripeljalo celo do razpuščanja skojevskih vodstev in organiza- cij.' Ta pojav v slovenskem komunističnem gi- banju, ki je objektivno pomenil razbijanje enotnosti partije in bi bil lahko imel hude posledice, če ga ne bi hitro zavrli, je vendar- le koreninil tudi v napakah, ki so izhajale iz vodenja partije iz tujine. Na to je opozoril že Rudi-R. Colakovic, ki je po pogovoru z Marijo Vilfanovo v Parizu septembra 1936 poročal o stališčih slovenske »opozicijske sku- pine« centralnemu komiteju na Dunaj. »Nji- hova kritika, čeprav se ne more v celoti sprejeti, je signal, da je treba menjati sistem dela, izvršiti organizacijske spremembe v duhu odlokov 17. III. 1935, v vodstvo je tre- ba pritegniti nove mlade ljudi iz domovi- ne.«* Prvi je razčiščeval ta vprašanja na kraju samem Tito, ko je bil oktobra 1936 in v zai- četku 1937 v Ljubljani. Februarja 1937 je po- ročal, da je imel s petimi člani pokrajinske- ga vodstva posvet o že omenjenih spornih vprašanjih in »pri tem popolnoma uspel«. Se nadrobneje je poročal o tem aprila: »Ze v predhodnih pogovorih s posameznimi tovari- ši iz Slovenije sem opazil, da so začeli uvide- vati, da so šli po napačni poti, kair se je zla- sti izrazilo na posvetovanju.« Terjal je, naj. odkrito povedo svoje pripombe na delo cen- tralnega komiteja. Svojo kritiko so osredoto- čili na dve vprašanji: CK KPJ je zaradi ne- konspiracije nekaterih svojih članov odgovo- ren za aretacije, razni inštruktorji, ki so pri- hajali v Slovenijo, so različno pojasnjevali partijske sklepe in linijo sedmega kongresa kominteme in s tem povzročili zmedo med partijskimi in mladinskimi kadri. »Ko sem jim v glavnih potezah pojasnil vsebino nove resolucije in proglasa CK KPJ, organizacij- ske predloge, način vodenja in sklep, da bo vodstvo KPJ v domovini,« piše v omenjenem poročilu Tito, »so vse pozdravili in sprejeli z obema rdkama. Dobil sem vtis, da želijo čimprej navezati normalne odnose s central- nim komitejem. Izjavili so, da do takih po- javov ne bo več prišlo. Jasno je, da sem tudi jaz brez obotavljanja samokritično priznal napake, ki so jih storui člani CK KPJ in po- udaril odgovornost, ki jo ima centralni ko- mite za nepravilnosti, ki so jih ipovzročili njegovi člani.«' Centralni komite je zaradi reševanja teh vprašanj' sestavil posebno komisijo v sestavi Birk (E. Kardelj), Rudi (R. Colakovic) in Je- rom (Prežih?). To zahtevo je v imenu sloven- skega aktiva navedla tudi M. Vilfanova Co- lako'vicu ob njunem pogovoru v Parizu. Ko- misija je na temelju pogovorov z dvema ose- bama, ki sta prišli iz Ljubljane (eden član KP, drugi ljudskofrontovec), izdelala predlog nalog, ki naj bi jih opravil E. Kardelj, po pri- hodu v Slovenijo. Ko so ugotavljali vzroke spora so ugotovili, da med drugim temelje v mnogočem tudi na nesporazumih in napač- nem obveščanju. Tako so na primer očitali, da v centralnem vodstvu ni Slovencev, da so provale povzročili inštruktorji in člani, ki niso Slovenci in podobno. Toda nevarnejša se zde sumničenja v vse, »kar je prihajalo iz centra«, celo v Tita. Analiza vzrokov pa je tudi pokazala, da so nosilci opozicije malo- meščanski elementi, ki so bili malo časa v stranki, ki ne ipoznajo dovolj delavskega gi- banja in so padli pod vpliv slovenskega na- cionalizma. To ugotovitev ilustrira na pri- mer vprašanje, ki ga je eden od dvojice, ki je prišla iz Slovenije, zastavil Birku —• Kar- delju: »Kakšno zagotovilo imamo mi, sloven- 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 ski komunisti, da KPJ, ko bo reševala držav- nopravna vprašanja, ne bo oškodovala inte- resov slovenskega naroda.« Centralni komite sicer ugotavlja, da stoji za tem razipolože- njem roka razrednega sovražnika.*" Kazalo pa bi vendarle pri iskanju vzrokov za ta po- jav razmišljati tudi v tej smeri, ali so na ko- muniste, ki 30 se angažirali pri sporazume- vanjih z vodstvi opozicijskih skupin za Ijud- skofrontno gibanje, vplivali malomeščanski elementi s svojim älovensikim nacionalizmom oziroma samoslovenstvom. Vprašanje se lah- ko zastavi tudi z drugega zornega kota. Ali so komunisti, ki so se rekrutirali iz meščan- skih krogov na temelju delovanja v sloven- skem ljudskem gibanju, vnašali tovrstne po- glede in ideje tudi v komunistično stranko. Tej nevarnosti je bila namreč izpostavljena komunistična stranka tem bolj, čim širše se je odpirala navzven. Na ta problem opozarja tudi pismo iz Ljubljane februarja 1937, ki govori o silni preiplašenccti malomeščansikih elementov zaradi aretacij. »Nekateri iso se celo odvrnili od nas in vidijo v Ljudski fron- ti začetek in konec delovanja v današnji do- bi.« Dalje ugotavlja pismo, da je Korošcu z nasiljem uspelo dezorganizirati komunistično stranko, »ki je zabredla v legaiizem v zvezi z Ljudsko fronto. Prenehala je skoraj s sa- mostojnim nastopanjem kot KP, ni izdajala svojega lista, tako da je velik del inteligen- ce, ki je videl same provale in razbitje ko- munistične organizacije, odšel od stranke in zapadel v ozek slovenski nacionalni reformi- zem v okviru ljudske fronte.«'* Konec februarja 1937 je Kardelj odšel v Slovenijo z nalogo, da dokončno reši vpraša- nje slovenske opozicije proti centralnemu ko- miteju, ki ga je načel že Tito, da dzipelje le- galno posvetovanje in da pripravi ustanovni kongres KPS. Predtem so na podlagi dela slovensike komisije »v centralnem komiteju sestavili dva dokumenta, ki naj bi bila Kar- delju osnovna orientacija pri delu. To sta bi- la projekt skupnega pisma centralnega komi- teja in pokrajinskega komiteja KPJ za Slo- venijo slovenskemu partijskemu članstvu in drugi dokument, ki je vseboval stališča cen- tralnega komiteja do slovenskega ljudsko- frontnega gibanja in do enotne delavske fronte. Kardelj je že sredi marca poročal, da je spor končan in da slovenski tovariši sogla- šajo z obema dokumentoma centralnega ko- miteja in tudi s predloženimi odloki, progla- som in resolucijami za kongres.To vpraša- nje so pretresali potem še na sestanku ple- numa PK KPJ, kjer je bil »spor definitivno likvidiran v duhu pisem centralnega komi- teja.« Tudi projekt skupnega pisma obeh vodstev partijskemu članstvu je bil sprejet potem, ko so tekst spremenili v tem smislu, da se je v Sloveniji formiral nezdrav frak- cijBki center in da je imel PK KPJ do njega pomirljiv odnos.'' To pomeni, da v pokrajin- skem vodstvu v tem sporu ni büo enotnih stališč. S tem se je v pripravah na ustanovni kon- gres KPS partija v Sloveniji povsem konso- lidirala. Nosilci separatistične akcije niso imeU več vpliva v centralnem komiteju KPS, izvoljenem na kongresu. V času, ko so se re- ševala ta vprašanja in se je pripravljal kon- gres, so sprejeli tudi precej novih članov v sicer maloštevilno partijo. Marca 1937 so imeli v evidenci 198 organiziranih članov, v (aprilu v čcsu kongresa pa ^ih je bilo že 250.»^ Glavna vrednota ustanovnega kongresa KPS pa je v programu, ki ga je sprejel v ob- liki manifesta. S tem, da se je KPS V njem zavezala, da se bo bojevala za življenjske ko- risti vsega slovenskega naroda, za njegovo zedinjenje, svobodo in napredek je bila za- stavljena izhodiščna točka za tisto pot, ki jo je pripeljala do voditeljice narodnoosvobo- dilnega boja in ljudske revolucije. Manifest ustanovnega kongresa je 'pomenil po eni strani potrditev smeri, sprejete že na četrti konferenci, ki se je v ljudskofrontnem gibanju v letih 1935—1936 že uveljavljala, po drugi strani pa se je ipoglobil v razčleni- tev takratnega položaja slovenskega naroda. Zato je izhajal iz ugotovitve, da je nevarnost fašističnega imperializma za slovenski narod smrtna nevarnost, kajti, če ne bi bil sposoben dajati odpor temu pritisku, bi izgubu osnovo za svoj obstoj. Spričo tega je kongres nasto- pil z geslom pobratenja slovenskega ljud- stva, to je, združitve vsega, kar je priprav- ljeno braniti obstoj slovenskega naroda 'Od proletariata do patriotičnega dela buržoazi- 15 pj.j oblikovanju bodoče partijske politi- ke, izražene v manifestu, je kongresni refe- rat »Zakaj ustanavljamo slovensko komuni- stično stranko« izhajal iz naslednjih glavnih vidikov: Nevarnost, ki grozi slovenskemu na- rodu od nemškega in italijanskega fašizma, postavlja slovenski delavski razred pred zgo- dovinsko nalogo, da sam prevzame obrambo svojega naroda. Slovenski komunisti, ki so se dotlej ukvar- jali predvsem z vprašanji razredne ^politike delavstva, se morajo zavzeti za problem vse- ga slovenskega naroda. Ustanovitev KPS bo izpodbijala trditev sovražnikov, da komunisti niso resnični bra- nilci svojega naroda in da je njihova ipolitdka KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 5 glede narodnega vprašanja zgolj propagand- ni manever. Ustanovitev KPS bo pospeševala rast slo- venskega partijskega kadra in ga tesneje po- vezala s slovenskim narodom. Komunisti morajo biti ravno zato, ker so dobri inter- nacionalisti tudi dobri Slovenci. Poznati mo- rajo svoj narod, njegovo preteklost in njego- ve posebnosti, ker jim bo le-to dajalo legiti- macijo za delo med ljudskimi množicami. Ustanovitev KPS bo okrepila tudi enotnost KPJ. Zato se je treba bojevati proti separa- tističnim in nacionalističnim tendencam znot- raj slovenskega komunističnega in delavske- ga gibanja, ki ne slabijo le skupnega boja jugoslovanskih narodov, temveč tudi in celo v prvi vrsti boj slovensikega naroda in slo- venskega delavskega razreda.'* Konfkretizacijo usmeritve ustanovnega kongresa je pomenila prva konferenca KPS aprila 1938, ki je sprejela nadroben program politične akcije na vseh področjih družbene- ga življenja s poudarkom na združitvi vseh sil, ki so pripravljene braniti eksistenco slo- venskega ljudstva in se boriti za njegovo osamosvojitev od velesrbske hegemonije, za demokratizacijo Jugoslavije in predvsem za obrambo pred fašistično nevarnostjo." Za sestavni del te usmeritve in razmišljanj je imeti tudi Speransiovo knjigo o razvoju slo- venskega narodnega vprašanja. Kardelj sam pravi, da je od ustanovnega kongresa do prve konference dozorevala v njem misel, da, je potrebno globlje obdelati stališče komuni- stov do narodnega vprašanja, do vprašanja slovenstva, do zgodovinskih nalog, ki jih mo- ra prevzeti na sebe delavski razred zaradi zaščite, obstanka in svobode slovenskega na- roda. OPOMBE 1. Arhiv CK. ZKS (ACK ZKS), Komintema, pismo KPJ za Slovenijo »O reorganizaciji par- tije« z dne 22. I. 1935; pismo CK KPJ pokrajin- skemu komiteju KPJ za Slovenijo 1. IX. 1935. — 2. ACK ZKS, Komintema, reorganizacija i novi sdisitem rada (odluke plenuma CK KPJ) 1. VII. 1936. — 3. ACK ZKS, Komintema, pismi Sommerja Fleischerju z dne 7. II. in 1. VI. 1937, povzetki poročil iz Slovenije. — 4. ACK ZKS, Kominitema, poročila PK KPJ za Slovenijo v le- tih 1935—1937. — 5. ACK ZKS, Komintema, iz- veštaj Djina o provali u Sloveniji 4. VIII. 1936, izveštaj Rudija Zechnerju 21. IX. 1936. — 6. ACK ZKS, prim, poročila PK KPJ za Slovenijo od poletja 1936 do sredine 1937; kazenski spis Ante Novak 1936, Arhiv TNZ, spomini Mirka Koširja. — 7. ACK ZKS, Komimterna, izveštaj Tita iz oktobra 1936. — 8. ACK ZKS, izveštaj Rudija Zechnerju 21. IX. 1937. — 9. Prav tam. — 10. ACK ZKS, Komintema, pismo Sommerja Fleischerju 7. II. 1937. — 11. ACK ZKS, Komin- tema, izvleček pisma ^iz Ljubljane 26. II. 1937. — 12. ACK ZKS, Komintema, pismo Sommerja Fleischerju 27. II. 1937 in 26. III. 1937 (izvlečki iz poročila Beuca). — 13. ACK ZKS, Kominter- na, pismo Sommerja Fleischerju 12. IV. 1937 (iz- vlečke iz pisma Beuca 6. IV. 19.37). — 14. ACK ZKS, Komintema, pismo Sommerja Fleischerju 1. VI. 1937 (izvleček iz poročila iz Slovenije). — 15. Ustanovni kongres KPS, Ljubljana 1967. — 16. ACK ZKS, Komintema^ Poročilo Goikiča o ustanovnem kongresu v Sloveniji. — 17. Sklepi I. konference KPS 27. IV. 1938. Obzornik delav. ske politike.