BfMMVSjfe #
KOPER, 17. MARCA 1978
Na teme!ju ustave Socialistične republike S!ovenije in razprave v te-me!jnih organizacijah združenega de!a, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja v občini, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov dne 7. marca 1978 sprejela	+
STATUT OBČINE IZOLA
L TEMELJNA NAČELA
Občina Izola kot delavski center s stoletno tradicijo se je v pogojih svobodnega uresničevanja volje in teženj po napredku delavskega razreda razvila v celoto, v kateri delovni ljudje in občani samostojno in celovito odločajo o vseh vprašanjih svojega življenja in dela. Dosežena stopnja gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja daje trdno osnovo za nadaljnji še hitrejši napredek in za uresničevanje ustavne vloge delavcev. Temu cilju dajemo s tem statutom temelj in oblike doseganja.
Delovni ljudje in občani, organizirani in povezani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih organizacijah in skupnostih, zagotavljajo v svojih samoupravnih skupnostih in po delegacijah in delegatih odločanje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi ter odločajo v okviru ustave, zakonov in predpisov, ki jih sprejemajo.
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah ter društvih v enotni fronti organiziranih političnih si! — Socialistični zvezi delovnega ljudstva — se s pripravo, sprejemom in uresničevanjem tega statuta aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbenoekonomskega in političnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč ustave in zakona o združenem delu.
Socialistična zveza delovnega ljudstva kot najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi in občanov, ki se aktivno opredeljuje za socialistično samoupravljanje in neuvrščenost in kot enotna fronta vseh socialističih si! v občini, na čelu z zvezo komunistov, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobudo glede reševanja posameznih vprašanj, tako v občini kot širših družbenopolitičnih skupnostih.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in kohezivni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni de! delegatskega sistema v občini.
Splošna ljudska obramba kot redna in trajna funkcija samoupravnega socialističnega sistama v občini ter nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dožnost delovnih ljudi in občanov, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter organov v občini je v tem statutu opredeljena kot enoten sistem organiziranja in delovanja delovnih ljudi in občanov na obrambnih pripravah in njihovi udeležbi v splošnem ljudskem odporu.
Delovni ljudje in občani urejajo in organizirajo ljudsko obrambo ter izpolnjujejo svoje obveznosti, ki jih imajo do obrambe države in do varovanja njene neodvisnosti. V okviru enotnega sistema splošne ljudske obrambe zagotavljajo vsi dejavniki materialne in druge pogoje za izvrševanje nalog ljudske obrambe.
II.OBČINA IZOLA	i
Občina Izola (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda in italijanske narodnosti.
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ŠT. 5
V	občini delovni ljudje ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov pravic in dožnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Občina obsega mesto Izola in naselja Baredi, Dobrava pri Izoli, Dvori nad Izolo, Jagodje, Livade, Malija, Polje pri Izoli, Šared in Vinica nad Izolo.
Narodnostno mešano območje občine obsega mesto Izola in naselje Dobrava pri Izoli, Jagodje, Livade in Polje pri Izoli. Na tem območju je v javnem in družbenem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom. Vsi javni in drugi napisi na tem območju morajo biti napisani v obeh jezikih, upoštevajoč pravilno rabo obeh jezikov.
Meje občine so določene z zakonom. Območje občine se lahko spremeni z zakonom po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v socialistični zvezi delovnega ljudstva ter pogojih in po postopku v skladu z zakonom.
3.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. Na pečatu sta grb in imeni Socialistične republike Slovenije in občine, napisani v slovenskem in italijanskem jeziku.
Sedež občine je v Izoli, Nabrežje Borisa Kidriča št. 8.
4.	člen
Občina ima zastavo svetlomodre barve z grbom Izole v sredini. Grb je ovalne pokončne oblike v baročnem kolutastem okviru in predstavlja letečega goloba z oljčno vejico v kljunu z ozadjem modrega neba in vzhajajočim soncem v rumeni barvi.
5.	člen
Praznik občine je 11. julij, obletnica množičnega odhoda prebivalcev občine v partizane.
6.	člen
Občani občine so vsi državljani SFRJ, ki stalno prebivajo na njenem območju.
V	občini rešujejo svoje pravice in dožnosti tudi delovni ljudje, ki delajo na območju občine.
7.	člen
Občina je združena skupno z občinama Koper in Piran v obalno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost.
V	obalni skupnosti delovni ljudje in občani občine skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Koper in Piran uresničujejo skupne interese ter izvršujejo pravice in dolžnosti skupnega pomena, ki so v skladu z ustavo in sporazumom med občinami določene v tem statutu in statutu obalne skupnosti.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
8.	člen
Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko neposredno prek svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skupnih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti.
17. marco 1978-št. 5
9.	č!en
Družbenopolitične organizacije v občini na čelu z Zvezo komunistov kot vodilno, idejno in politično silo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini uresničujejo z ustavo in njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
10.	člen
Organizacija Zveze komunistov v občini kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
uresničevanje interesov, samoupravah -n drugih pravic deiavcev na vseh področjih deia in Rvijenja; za zagotavijanje enakopravnosti de-Javcev pri združevanju deia in sredstev, dobivanju m dei.tvi dohodka in pri doiočanju skupnih meri) za deiitev po rezuitatih deia; za samoupravno povezovanje in združevanje raziičnih področij družbenega deia; za razvijanje proizvajainih sii družbe m za večjo produktivnost deia; za samoupravno uskiajevanje posamičnih, skupnih in spiošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabtjanje deiavcev za opravijanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično prediaganje kandidatov za deiegate v organe upravijanja organi-zacij združenega deia ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za deiegacije teh organizacij in skupnosti ter deiegate v skupščine družbenopoiitičnih skupnosti; za najširšo udeiežbo deiavcev pri izvrševanju funkcij obiasti pri upravijanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov deiavcev; za zagotavijanje sociaine varnosti in razvoj živijenjskega standarda deiavcev kot tudi za razvijanje in krepitev soiidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samou-pravljalcev.
Sindikati dajejo pobude in predloge skupščini občine in ustreznim
11.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je kot prostovoljna demokratična in enotna fronta delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile, dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vprašanjih življenja in razvoja občine.
Delovni ljudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—	obravnavajo družbena vprašanja in idejnopolitične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
—	usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj, v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresničevanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja,
—	določajo osnove programov politične aktivnosti in skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	usklajujejo in zavzemajo politična stališča glede uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine,
—	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkcije,
—	skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
—	spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih pooblastil, dajejo mišljenja kritične ocene glede zagotavljanja družbenega nadzora in javnosti dela samoupravnih organov in organov oblasti,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in njihovih organizacij v celotnem družbenem in političnem življenju, za vzgojo mlade generacije v duhu tradicij NOV in socializma, zasnovanega na zgodovinski vlogi delavskega razreda in znanstvenih osnovah marksizma,
samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam v občini za reševanje posameznih vprašanj.
13.	člen
Organizacija Zveze socialistične mladine s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade ljudi v celotno družbenopolitično življenje občine in zagotavlja njihov vpliv na sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine v združenem delu in občini.
14.	člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo na mlade generacije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
15.	člen
Delovni ljudje in občapi se združujejo tudi v drugih družbenopolitičnih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih organizacije SZDL in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje.
Ib. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
—	soustvarjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najbolj neposredne oblike odločanja delovnih ljudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje delovnih ljudi in občanov,
—	oblikujejo ali usklajujejo politične osnove dogovarjanja, odločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane.
Delovni ljudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojno humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravi! socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih, samoupravnih in demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način ško-
i2.čien
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo:
za tak položaj delavskega razreda, kot ga določata ustava in zakon o združenem delu za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za
17. člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
IS. člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in ure* sničuje jo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini,se določijo s statutom občine v skladu z ustavo.
Delovni ljudje in občani zlasti:
ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in elo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese ins& hdarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, telesne kulturne i" ruge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in or* gamztrajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in ob*
17. marca 1978-Št. 5
URADNE OBJAVE
/
39
cane ter splošnega družbenega pomena in v ra namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
—	urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij,
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvòj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij, »grobišč, spomenikov in spominskih obeležij NOV ter za postavitev novih«,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb,
—	opravljajo skupne zadeve z drugimi občinami v obalni skupnosti kot posebni družbenopolitični skupnosti.
19. člen
V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da:
—	razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose; razširjajo in zbo! jšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese;
—	povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela;
—	družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom;
—	samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti;
—	samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.
Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se nepo-^ sredno ali pa v zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo v organi-^ zacijo združenega dela in z njo trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, ob-veznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.
Kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom popravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo 3f*na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v posnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z ^družbenimi sredstvi.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj, in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
L Uresničevanje posebnega družbenega interesa
20. člen
Organi občine zagotavljajo posebni družbeni interes v odnosu do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena in do organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljivi pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na območju občine ali obale s tem, da določijo pogoje in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev, zagotovijo soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov občine o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in razširjeni reprodukciji, o soglasju k posebnim odločbam, splošnih samoupravnih aktov takih organizacij, o spremembah predmeta poslovanja v takih organizacijah, o imenovanju in razrešitvi poslovnih organov ali z drugimi oblikami družbenega vpli-VR	21. člen
Organi občine imajo nasproti organizacijam združenega dela oziroma nasproti samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.
(e so v organizaciji združenega dela oziroma \ drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, sprejema začasne ukrepe.
3.	Samoupravne interesne skupnosti
22.	člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področjih iz prejšnjega odstavka, delovni ljudje in občani neposredno in po svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, svobodno oziroma na podlagi zakona ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih intresnih skupnostih delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve s področja teh dejavnosti.
Delovni ljudje in občani kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občini in katere v širših samoupravnih intresnih skupnostih oziroma zvezah teh skupnosti.
23.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varstvo vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
24.	člen
Delovni ljudje in občani skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževala	2$. člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese v raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, sodelujejo pri
40
URADNE OBJAVE
17. marca 1978-St. 5
oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v republiki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo skupne intrese v raziskovalni dejavnosti.
26.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti.
27.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana in v ta namen združujejo sredstva za delo teh organizacij in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
28.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za zdravstveno varstvo, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru obale in regije usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja v okviru obale in regije, politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
29.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje ter uresničujejo druge skupne interese.
30.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posebno skrbijo za udeležence narodnoosvobodilne vojne in člane njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo družbeno pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovo!jcem iz vojn 1912- ! 918 in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družneno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom napdlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcem in invalidom NOV ter ožjim članom njihovih družin.	^ ^	^
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi vzajemno in solidarno zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravnih stanovanjskih skupnostih.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne
družbene pomoči.	^ ..
32. člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.	33
Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe določenih uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezultatov dela, se organizacije združe-
nega deta ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne intresne skupnosti.
2.	Sodetovanje občine z organizacijami združenega deta
34. člen
Občina spremtja. usmerja in usktajuje razvoj gospodarskih dejavnosti spremlja in anaiizira postovanje organizacij združenega deta, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti deta, pri uvajanju sodobne tehnotogije in botjše organizacije deta ter ekonomičnosti postovanja.
Občina sodetuje pri zagotavtjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s potitiko razvoja teh dejavnosti, dotočeno v druž-benih planih.
^	35. člen
Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanju proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih intresnih skupnosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
4.	Oblike družbenega samoupravljanja
36.	člen
Delavci in občani opravljajo funkcije oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih intresnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnostih in organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
37.	člen
Občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občine morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in v občini.
- 38. člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in krajevni skupnosti, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese.
na zborih delovnih ljudi, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—	po delegacijah in delegatih v delavskih svetih, organih krajevnih skupnosti, delegatih v občinski skupščini, skupščini obalne skupnosti in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena.
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
prek SZDL, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij.
\ drugih oblikah na način, določen z ustavo s tem statutom in statutom obalne skupnosti.
5.	Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
^	39. čl
Delava, delovni ljudje in občani združenega dela, v krajevnih skup skupnostih in drugih samoupravnih
—	obravnavajo vprašanja, ki so skupnosti, kakor tudi vprašanja ki dajejo pobude, predloge in mnenja
na svojih zborih v organizacijah nostih, samoupravnih interesnih organizacijah in skupnostih: pomembna za te organizacije m ^o širšega družbenega pomena m za reševanje teh vprašanj,
17. marca 1978 - Št. 5
URADNE OBJAVE
41
—	obravnavajo poročita in predtoge svojih organov samoupravtja-nja,
—	obravnavajo poročita in predtoge detegacij in detegatov v občinski skupščini, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odtočajo oziroma dajejo mnenja in predtoge ter zavzemajo statišča,
—	predtagajo občinski skupščini in skupščini obatne skupnosti ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	samostojno odtočajo o zadevah, ki jih dotoča statut organizacije združenega deta, druge samoupravne organizacije ati skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
40.	čten
Zbori detavcev ter detovnih tjudi in občanov imajo pravico in dotž-nost razpravtjati o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu dotočeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
41.	čten
Statuti organizacij združenega deta ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti dotočajo način sktica in postopek za deto zborov detavcev ter detovnih tjudi in občanov.
Zbori detavcev ter detovnih tjudi in občanov se tahko skticujejo po interesnih področjih.
6.	Referendum	42
Detovni tjudje in občani v organizacijah združenega deta, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odtočajo neposredno o vprašanjih, ki imajo sptošen pomen za detavce ter detovne tjudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statuti organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti dotočajo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odtoča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma v sktadu z zakonom.
4.1. čten
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in z zakonom dotočenih primerih. Referendum se tahko razpiše tudi,kadar tako sktene občinska skupščina, da se detavci v združenem detu oziroma detovni tjudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predtogu odtoka ati drugega akta, da potrdijo že sprejet odtok ati drug akt, ati da neposredno odtočijo o posameznem vprašanju, ki ima sptošen pomen.
Odtočitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
44.	čten
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to to za odtočitev o dotočenih vprašanjih zahteva najmanj tretjina zborov detovffih tjudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ati organizacije sindikatov v občini oziroma SZDL v ob-
45.	čten
Krajevna skupnost mora razpisati referendum o posameznem vprašanju, kadar to zahtevajo vsi zbori detovnih tjudi in občanov z območja krajevne skupnosti ati SZDL v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost oziroma krajevne skupnosti morajo razpisati referendum v pobudi za ustanovitev, združitev ati izdvojitev krajevne skupnosti, kadar je pobuda podana s 100. čtenom statuta.
46.	čten
Pobudo za razpis referenduma v občini tahko podajo:
— temetjna ati druga organizacija združenega deta, krajevna skupnost, družbenopotitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in družbene organizacije.
Zbor občinske skupščine, v katerega detovno področje spada, za katero je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku tridesetih dni obravnavati pobudo, o njej odtočiti ter o svojem sktepu obvestiti 'pobudnika.	47
^ Občinska skupščina razpiše referendum s sktepom, ki ga objavi v -Uradnih objavah. V sktepu se dotočijo predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Odtočitev detovnih tjudi in občanov na referendumu je za občinsko skupščino obvezna. Eno teto po referendumu občinska skupščina ne nore sprejeti odtoka ati drugega akta, ki bi bi! v nasprotju z izidom referenduma.
^ Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
^	48. čten
%% Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
7.	Javne razprave
49. čten
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za potitični, gospodarski, družbeni, kutturni ati sociatni razvoj se zagotavtja neposredna in aktivna udetežba detavcev v združenem detu, detovnih tjudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanja njihovega odtoču-jočega vptiva v postopku priprav in sprejemanja odtočitev o vprašanjih, ki imajo skupen ati sptošen pomen.
50. čten
V javni razpravi sodetujejo detavci, detovni tjudje in občani/)rgani-zirani v temetjnih organizacijah združenega deta, drugih organizacijah združenega deta, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopotitičnih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter detovni tjudje in občani kot posamezniki.
51.	čten
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—	sprememb in dopotnitev statuta občine,
—	družbenih ptanov,
—	urbanističnih zadev in zazidatnih načrtov,
—	predpisov, ki natagajo detovnim tjudem in občanom nove materiale obveznosti,
—	razpisa občinskega posojita,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere to dotoča zakon.
52.	čten
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih detavcev, zborih detovnih tjudi in občanov, v samoupravnih organih, v detegacijah in konferencah detegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in porabnikov dptočenih dobrin in drugih storitev, v druibe-nopotitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
51. čten
Predtagatetj, oziroma organ, ki odtoča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dotžan:
—	osnutek akta ati gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se detovni tjudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predtog obraztožiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	dotočiti primeren rok za javno razpravo, ki ne sme biti krajši od 10 dni,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdetavo mnenj, statišč in predtogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaktjučkom javne razprave ne začne spreminjati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, statišča in predtoge iz javne razprave in se do njih opredetiti,
—	obvestiti udetežence javne razprave o statiščih, ki jih je zavzet do predtogov iz javne razprave.
8.	Družbeno dogovarjanje In samoupravno sporazumevanje
54.	čten
Z družbenimi dogovori detavci in drugi detovni tjudje zagotavtja jo in usktajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udetežence dogovora ati splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sktenejo občinska skupščina oziroma po poo-btastitu izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega deta, zbornice in druga sptošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopotitične organizacije in družbene organizacije.
55.	čten
Družbeni dogovor sktenejo v imenu udetežencev njihovi poobtaš-čeni organi. Udeteženci družbenega dogovora sporazumno dotočijo postopek za sktenitev družbenega dogovora.
56.	čten
Družbeni dogovor zavezuje udetežence, ki so ga skteniti ati k njemu pristopiti, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
57.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
58.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoeko nomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reproduk ciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
59.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar kot udeleženci sporazuma prevzemajo materialne obveznosti.
60.	člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
61.	člen
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji oziroma če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
62.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbornici.
63.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga da lahko sindikat ali občinska skupščina oziroma izvršni svet.
64.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravneg: sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnen sporazumu določeno drugače.
65.	člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo razpravljati delovni ljudje v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih) s področja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in po postopku, ki je določen s statutom teh organizacij in skupnosti.
66.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
67.	člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kje je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradni! objavah.
9.	Družbeno pbniranje
68.	člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizaci-jah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno politiko na podlag! samoupravnih sporazumov
in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem obale in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,	.v.
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka.
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih si! in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojčv ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
69.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
70.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje.
Razvoj obalnega območja se usmerja z dolgoročnimi programi za obalno območje kot celoto in občinskimi letnimi plani.
72.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj po enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega programa določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, katere je treba uresničevati v prihodnjem letnem obdobju^
73.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Plan občine pa na podlagi dogovora o temeljih plana občine.
74.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov
75.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma skupščine obalne skup* nosti določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega po* mena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod po* goji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega drui* benega interesa.
17. marca 1978-Št. 5
URADNE OBJAVE
43
76.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
77.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječem odlokom občinske skupščine oziroma skupščine obalne skupnosti določeno, da so posebnega družbenega pomena.
78.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih planov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
79.	člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutkov oziroma predloga družbenega plana.
80.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
81.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
82.	člen
Z letnim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih !e-ti odločajo v temeljih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Občina usklajuje plane z drugimi občinami obalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti.
Letni plan občine vsebuje zlasti:
—	temelje razvojne politike občine,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka za splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialneega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SRS in obalne skupnosti ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti sprejela občinska skupščina.
83.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
84.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 70. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
1
85.	člen
Izvršni svet občine Izola je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predloži poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
10.	Sredstva za skupne in spiošne družbene potrebe v občini
86.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje y krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drugi delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izvajanja določajo način porabe teh sredstev.
87.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
88.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter de-
URADNE OBJAVE
/
17. marca 1978 - $t. 5
44
lovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v obalni skupnosti in širših družbenopohtičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti od vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v obalni skupnosti in širših družbenopolitičnih skupnostih.
89.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin,^delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
90.	člen
Delovni ljudje in občani občine Izola združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju obalne skupnosti za financiranje splošnih družbenih potreb v tej skupnosti kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom zadev, ki so jih poverili obalni skupnosti.
Združevanje sredstev se opravi z dogovorom na podlagi bilance sredstev splošne porabe v občini in obalni skupnosti.
91.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
92.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, Višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razporeditev sredstev za posamezne namene mora biti usklajena s predvidenimi potrcbann in pt^Jvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
93.	člen
Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti istočasne in enkrat na leto dajejo delavcem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih na voljo najmanj trideset dni.
94.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati o porabi v proračunu zagotovljenih sredstev.
11.	Krajevna skupnost
95.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več posameznih naseljih, imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevn. skupnost., sodelu-ieio pr. opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skup. nega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
96.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in u'uničujejo na zborih in samoupravnih organih, v krajevni organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z relerendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini.
97.	člen
V krajevni skupnosti na narodnostno mešanem območju morajo organi krajevne skupnosti zagotoviti tudi zastopanost delovnih ljudi in občanov italijanske narodnosti.
98.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, v več naseljih, vaseh ali delu mesta, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, več naselij, vasi ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali de! krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji SZDL.
Pri tem upoštevajo geografsko zaokroženost, ekonomsko razvitost, možnost oblikovanja družbenega in kulturnega središča, možnosti organiziranosti ljudske obrambe in družbene samozaščite in število prebivalcev in zaposlenih.
99.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti dajo:
—	krajevna organizacija SZDL,
—	Najmanj dve tretjini vseh zborov občanov, na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti de! območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija SZDL mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
100.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba,
101.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave, izvršni organ krajevne skupnosti, na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi pred-log statuta krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti, sprejme najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če zanj glasuje najmanj dve tretjini vseh delegatov samoupravnega organa krajevne skupnosti.
102.	člen
Statut krajevne skupnosti na narodnostno mešanem območju
mora zagotoviti uresničevanje ustavnih in posebnih pravic italijanske narodnosti.
103.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini m načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih
17. marca 1978-Št. 5
URADNE OBJAVE
45
osebnih in skupnih potreb, interesov in na!og na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, urejanja naselij in drugega prostora otroškega in socialnega izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
104.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem okviru letno spremljajo uresničevanje planov in programov.
105.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi, iz proračuna občine predvsem za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	s samoprispevkom in
—	z drugimi sredstvi.
106.	člen
Občina odstopa krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog, določenih v planih in programih razvoja krajevne skupnosti in občine del dohodka od davkov, tn!:s in drugih davščin.
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina.
107.	člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine.
108.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom, s Namenska sredstva se razporejajo za namene,za katere so bila dana.
109.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ^ neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na
samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
12.	Kadrovska politika in zaposlovanje
110.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani usmerjajo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, s tem, da uresničujejo naslednje družbene cilje:
—	kadrovska in štipendijska politika je sestavni de! družbenega razvoja občine,
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov,
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v skladu s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin.
111.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrovski je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—	združujejo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za izbiro delavcev s poslovodnimi pooblastili,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevnimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnopolitičnimi kvalitetami,
—	sprejemajo uresničevanje kadrovske politike ter vršijo stalno evidentiranje kadrov.
112.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v SZDL in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za naloge, ki jih opravljajo delavci s poslovodnimi pooblastili v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
113.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
114.	člen
Delovni ljudje in občani v občin: ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
13.	Varstvo dobrin splošnega pomena in človekovega okolja
115.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo.
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo
46
URADNE OBJAVE
17. marca 1976-Št.5
pravico in doižnost preprečevati zdravju škodijive posiedice, ki nasta jajo v proizvodnji, porabi in prometu.
116.	č!en
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboijša-nje okoija deiovnega čioveka in občana in pri tem spremijajo in ohranjajo stanje in skrbijo za razvoj naravnih in z deiom pridobijenih vrednot čiovekovega okoija ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.	^	-,
117.	cien
Občinska skupščina in skupščina obaine skupnosti z družbenimi piani, prostorskimi piani in svojimi predpisi zagotavijata in doiočata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v spiošni rabi in pri tem posebno skrb posvečata ohranitvi naravnih vrednot čiovekovega okoija, nepremičnin in drugih stvari posebnega kuiturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z deiom pridobijenih vrednot čiovekovega okoija.
V DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAViC IN DRUŽBENE LASTNINE
118.	č!en
V občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic deiov-nih ijudi in družbene iastnine v skiadu z ustavo, zakonom in tem statutom, v TOZD, KS in SIS ter v organih:
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
2.	Temeijno sodišče, samoupravna sodišča in sodišče združenega deia
1. Temeijno javno tožiistvo
4.	Organi javne varnosti
5.	Organ za kaznovanje prekrškov
6.	Družbeni prnvobraniiec samoupravijanja
7.	Javno pravobraniistvo
Obiike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic deiovnih ijudi in družbene iastnine doiočata ustava, zakon in samoupravni spiošni akti.
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
119.	čien
V okviru pravic in doižnosti občine obravnava občinska skupščina pri samoupravijanju družbenega nadzorstva spiošna vprašanja giede izvajanja poiitike in zakonov ter drugih predpisov in aktov giede razpo-iaganja z družbenimi sredstvi in deiitvijo dohodka, kakor tudi giede načina uresničevanja pravic in doižnosti državnih organov, organizacij združenega deia in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravija družbeno nadzorstvo v sodeiovanju z organi upravijanja in organi samoupravne kontroie v organizacijah združenega deia in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpiiva na razvijanje odgovornosti in sociaiistične morate pri samoupravijanju, posiovanju in p/i razpoiaganju z družbenimi sredstvi.
120.	čien
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega deia bistvene motnje v samoupravnih odnosih aii so huje prizadeti družbeni interesi aii če organizacija združenega deia ne izpoi-njuje z zakonom doiočenih obveznosti.
Skupščina občine iahko nastopi zoper organizacijo združenega deia z nasiednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi posiovodni organ,
—	odstavi posamezne deiuvee s posebnimi poobiastiii in odgovornostmi,
—	razpusti deiavski svet,
—	razpusti izvršiini organ,
—	začasno omeji uresničevanje doiočenih samoupravnih pravir . iavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega
—	odreja še druge z zakonom doiočene ukrer
Preden odioči o začasnem ukrepu, iahko dr' ^upščina občine de-iavcem v organizaciji združenega deia „ odpravo raziogov, ki so podiaga za začasni ukrep.
2.	Temeljno sodišče, ^pravna sodišča in sodišče združenega dela
121.	čien
Temeijno ** .e kot organ državne obiasti in samoupravna sodišča ter sodi^* „,uženega deia kot samostojni družbeni organi varujejo
svoboščine in pravice občanov in samoupravni poiožaj deiovnih ijudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavijajo ustavnost in
zakonitost.
122.	čien
Temeijno sodišče ima pravico in doižnost, da v okviru svojega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o probiema-tiki svojega deia.
Sodnike in občane, ki sodeiujejo prt sojenju v temeijnem sodišču, voii občinska skupščina.
123.	čien
Samoupravna sodišča in sodišča združenega deia rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so doiočeni z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo deiovni ijudje v organizacijah združenega deia, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo aii ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpoiagajo, če ni z zakonom doiočeno, da doiočene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani iahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpoiagajo, poravnainim svetom, razsodiščem aii drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače doiočeno.
Sodnike sodišč združenega deia voii občinska skupščina.
124.	čien
Samoupravna sodišča se ustanavijajo kot sodišča združenega deia, poravnaini sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih obiikah samoupravnih sodišč.
3.	Temeljno javno tožilstvo
125.	čien
Temeijno javno tožiistvo je samostojen državni organ, ki preganja storiice kaznivih dejanj in drugih z zakonom doiočenih dejanj, ki so kazniva, uporabija z zakonom doiočene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter viaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Temeijno javno tožiistvo opravija svoje naioge na podiagi ustave in zakona in v skiadu s poiitiko občine, ki je izražena v spiošnih aktih občinske skupščine.
126.	čien
Temeijno javno tožiistvo ima pravico in doižnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega deiovnega področja o uporabi zakonov in spiošnih aktov ter o svojem deiu.
4.	Organi javne varnosti Postaja milice
127.	čien
Postaja miiice s spiošnim deiovnim področjem (v nadaijnjem besedi-!u: postaja miiice) je organ za neposredno opravijanje naiog s področja javne varnosti na območju občine.
128.	čien
Postajo miiice ustanovi in odpravi občinska skupščina v sogiasju z repubiiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje miiice iahko da občinska skupščina aii repubiiški sekretar za notranje zadeve.
129.	čien
Komandirja postaje miiice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v sogiasju z repubiiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje miiice iahko da občinska skupščina aii repubiiški sekretariat za notranje zadeve.
130.	čien
Komandir postaje miiice je odgovoren za svoje deio in deio postaje miiice občinski skupščini in repubiiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje miiice poroča občinski skupščini in njenemu izv ršnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, na njuno zahtevo aii z iastno pobudo o vprašanjih s področja organizacije in deia postaje miiice.
17.marca 1978-Št.5
URADNE OBJAVE
47
131.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje mi!ice se zagotovijo v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. in 155. čiena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
5.	Organ za vodenje postopka o prekršku
132.	člen
Organ za vodenje postopka o prekršku je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
133.	člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnik za prekrške se voli za dobo osmih let. Po preteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina organ za vodenje postopka o prekršku za več občin.
134.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških.
Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu. Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovi! pri svojem delu.
6.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
135.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan poročati občinski skupščini o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
136.	člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
7.	Javno pravobranilstvo
137.	člen
Javno pravobranilstvo je organ občine, ki je njen pravni zastopnik v premoženjsko-pravnih zadevah in opravlja druge z zakonom določene naloge.	;
Javni pravobranilec o svojem delu obvešča skupščino občine. Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
138.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela. družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščinam skladu z zakonom.
8.	Nadzorstvo nad zakonitostjo deta organizacij združenega deta in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
139.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi občinske skupščine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena za-t jema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov or-? ganizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samou-? pravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
140.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost, z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
141.	člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno usta-novsti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi mora! biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
142.	člen
Če občinska skupščina v osmih dneh od izdaje odločbe ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
143.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
144.	člen
Določbe členov 139. in 143. tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
V) POLOŽAJ !TAL!JANSKE NARODNOST!
145.	člen
Delovni ljudje in občani italijanske narodnosti uresničujejo svoje ustavne in posebne pravice, ki jim jih zagotavljata ustava in ta statut tako, da se povsod enakopravno vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje.
Delovnim ljudem in občanom italijanske narodnosti je v občini zajamčena pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik, izražajo in razvijajo svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljajo organizacije, uporabljajo svoje narodnostne simbole ter uresničujejo druge z ustavo in tem statutom določene pravice.
146.	člen
Pravice in dolžnosti, ki so posebnega pomena za italijansko narodnost, uresničujejo delovni ljudje in občani italijanske narodnosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom s tem, da:
1.	ustanovijo samoupravno interesno skupnost za prosveto in kulturo, v okviru katere:
—	dajejo pobude in skrbijo za razvijanje svoje nacionalne kulture
—	dajejo pobude in skrbijo za področje vzgoje, otroškega varstva in izobraževanja v svojem jeziku;
—	dajejo pobude in skrbijo za razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva;
—	sodelujejo z narodnostnimi skupnostmi v drugih občinati, republikah in avtonomnih pokrajinah;
—	razvijajo stike z matičnim narodom zaradi svojega kulturnega in jezikovnega razvoja;
—	spremljajo in obravnavajo vsa druga vprašanja, ki so pomembna za vsestranski razvoj italijanske narodnosti.
2.	Skupaj z drugimi delovnimi ljudmi in občani na narodnostno me-
šanem območju urejajo vprašanja, ki so temeljnega pomena za uveljavljanje njihovih ustavnih in statutarnih pravic.
147.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti italijanske skupnosti za prosveto in kulturo odloča enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine oziroma skupščinami ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti o vprašanjih, ki jih določata zakon in ta statut, ter delegira svoje delegate v komisijo občinske skupščine za narodnosti.
S statutom samoupravne interesne skupnosti italijanske narodnosti za prosveto in kulturo in s statuti drugih samoupravnih interesnih skupnosti se določijo zadeve, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti italijanske narodnosti za prosveto in kulturo odloča enakopravno s skupščinami ustreznih samoupravnih skupnosti.
148.	člen
Občanom italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju občine je zagotovljeno, da se v svojem jeziku enakopravno vključujejo v delo v občinski skupščini in njenih organih, opravljanje samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in pooblastil, uveljavljanju za; konitih pravic in pravnih koristi ter javnem in družbenem življenju sploh.
149.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti ter družbenopolitične organizacije in družbene organizacije, ki imajo svoj sedež na narodnostno mešanem območju oziroma se njihova dejavnost nanaša tudi na narodnostno mešano območje, so z občani italijanske narodnosti ter njihovimi organizacijami dolžni poslovati v italijanskem jeziku.
150.	člen
Občanom italijanske narodnosti na narodnostn mešanem območju je zagotovljeno osnovno šolanje v materinem jeziku.
V	sodelovanju z drugimi občinami, kjer živijo občani italijanske narodnosti, skrbi občina za njihovo izobraževanje v srednjih splošno izobraževalnih in strokovnih šolah ter drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah z italijanskim učnim jezikom.
151.	člen
Vzgojnoizobraževalne organizacije za občane italijanske narodnosti, v katerih se opravlja vzgojnoizobraževalno delo v italijanskem jeziku, so:
—	vzgojnovarstvena organizacija v Izoli,
—	osnovna šola z italijanskim učnim jezikom v Izoli,
—	ekonomska srednja šola z italijanskim učnim jezikom v Izoli in
—	poklicna oblačilna in kovinarska šola z italijanskim učnim jezikom v Izoli.
152.	člen
Občina skladno z zakonom ustanavlja vzgojnovarstvene organizacije za otroke italijanske narodnosti in po potrebi skrbi za ustanavljanje še drugih vzgojnoizobraževalnih organizacij z italijanskim učnim jezikom ter podpira šolanje občanov ita'ijanskc narodnosti na srednjih, višjih in visokih vzgojnoizobraževalnih organizacijah izven občine.
153.	člen
V	vseh šolah z italijanskim učnim jezikom na območju občine je slovenski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet.
V	vseh slovenskih šolah na narodnostno mešanem območju občine je italijanski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet.
154.	člen
Občina materialno podpira samoupravno interesno skupnost italijanske narodnosti za prosveto in kulturo in druge oblike kulturnega udejstvovanja, v katerih se združujejo in udejstvujejo občani italijanske narodnosti.
155.	člen
Na narodnostno mešanem območju občine se vodijo postopki za izdajo odločbe pri samoupravnih sodiščih, sodišču združenega dela, rednih sodiščih javnem tožilstvu in organu za kaznovanje prekrškov tudi v italijanskem jeziku, če stranka uporablja italijanski jezik.
Postopki, v katerih nastopa več strank obeh narodnosti, se vodijo v obeh jezikih.
Vsakdo ima v sktadu z zakonom pravico, v postopku pred organi iz prvega odstavka tega čiena, uporabijati svoj jezik. Organ ga je doižan seznaniti z gradivom in s svojim deiom v njegovem jeztku. Pri tem se organ posiužuje sodnih toimačev.
156.	člen
Upravni organi in organi iz predhodnega čiena in drugi organi, ki izdajajo uradne akte v zakonitih postopkih, morajo te akte izdajati občanom itaiijanske narodnosti v obeh jezikih, pri čemer se štejeta oba akta za izvirna.
157.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki poslujejo s strankami, so dolžni upoštevati in uporabljati izvirne priimke in imena občanov italijanske narodnosti.
158.	člen
V državnih organih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na narodnostno mešanem območju, ki pri svojem delu občujejo z občani, morajo imeti v delovnem razmerju tudi delavce z obveznim znanjem slovenskega in italijanskega jezika.
159.	člen
Zakonska zveza med občanoma italijanske narodnosti se sklepu v italijanskem jeziku.
Zakonska zveza med občanoma obeh narodnosti se sklepa v slovenskem in italijanskem jeziku, če se zaročenca ne sporazumeta za en sam jezik.
160.	člen
Na proslavah, zborovanjih in drugih javnih manifestacijah na narodnostno mešanem območju, ki so namenjeni vsem delovnim ljudem in občanom, morajo priti do izraza delovni ljudje in občani obeh narodnosti in oba jezika.
Napovedovanja in druga javna pooblastila na narodnostno mešanem območju se morajo opraviti v obeh jezikih.
Organ, ki skliče zbor delovnih ljudi in občanov na narodnostno mešanem območju, mora poskrbeti, da je gradivo za zbor pripravljeno v obeh jezikih.
161.	člen
Obrazci, ki so namenjeni delovnim ljudem in občanom na narodnostno mešanem območju, morajo biti dvojezični.
Uporaba dvojezičnih obrazcev je obvezna zlasti v matični službi, pri-javno-odjavni službi, davčni službi, zdravstveni službi, službi varstva pri delu in socialnega varstva, službi socialnega zavarovanja, pri samoupravnih sodiščih, sodišču združenega dela, rednih sodiščih, organu za vodenje postopka o prekršku ter v službah organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki redno občujejo z delovnimi ljudmi in občani.
162.	člen
Državni organi, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo svoj sedež na narodnostno mešanem območju, uporabljajo v svojem poslovanju z delovnimi ljudmi in občani z narodnostno mešanega območja v skladu s pozitivnimi predpisi dvojezične pečate.
163.	člen
Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični.
Dvojezični morajo biti tudi razglasi in obvestila na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi in naznanila krajevnih skupnost!, samoupravnih interesnih skupnosti in organizcij posebnega druž-
enega pomena ter družbenopolitičnih organizacij.
Dvojezični morajo biti tudi plakati in obvestila, s katerimi se vabi delovne ljudi in občane na kulturne, športne in druge prireditve, ne glede na to, kdo jih prireja.
164.	člen
Statut občine, njegove spremembe in dopolnitve ter odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov, se objavljajo v obeh jezikih.
17. marca 1978-Št.5
URADNE OBJAVE
49
165.	člen
Na narodnostno mešanem območju občine se na vseh mestih in ob vseh prilikah, ko se razobešajo državne zastave, enakopravno uporabljajo zastave italijanske narodnosti.
Zastava italijanske narodnosti je zeleno-belo-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo na belem polju in izhaja iz narodnoosvobodilnega boja.
166.	člen
V	skladu z ustavo, zakonom in tem statutom organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti na narodnostno mešanem območju občine, morajo v statutih in drugih samoupravnih splošnih aktih zagotoviti enakopravno vključevanje v delo samoupravnih organov ter način uresničevanja posebnih pravic delovnih ljudi in občanov italijanske narodnosti.
Vil. LJUDSKA OBRAMBA !N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
167.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V	skladu s prejšnjim odstavkom,do!oča občina svoj obrambni načrt.
168.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
169.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
170.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadevah v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke in druge akte s področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
171.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in obalno skupnostjo, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru obalne skupnosti.
172.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določi v skladu z zakonom občinska skupščina s svojimi predpisi.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
173.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo
delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadevah občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
174.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
175.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
176.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi za zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
177.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih si! in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako^kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacija in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti, in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom, s statutom krajevne skupnosti.	,
178.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti do-
ločajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih si! in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
179.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življanja.
V	neposredni vojni nevarnosti in vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo de'ovni ! judje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim načrtom.
^	180. člen
Delovni ljudje in občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi občinska skupščina z odlokom.
181.	člen
Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom, nesrečami in drugimi škodljivimi pojavi, družbeno premoženje in premoženje občanov.
V!!!. SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČIN!
182.	člen
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizacijo udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine, oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
181. člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
!. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
1. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih si! SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacije združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z manj kot trideset zaposlenimi opravljajo funkcije delegacije vsi delavci.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih si! SFRJ, lahko v skladu z samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo.
184.	člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
185.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom šfevilo članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
186.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavajo vprašanje iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
187.	člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
188.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo, se določi z odlokom občinske skupščine tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih področij.
189.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate, tako da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
190.	člen
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije za izvolitev v družbenopolitični zbor njihova izvoljena telesa, ki jih določa nihov statut oziroma drug splošni akt.
191.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in
17.marca 1978-Št.5
URADNE OBJAVE
51
splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
192.	člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerim se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
193.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru , katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
194.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
195.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
196.	člen
Delegat v skupščini ima imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je. in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija pristojnega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
IX.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
197.	člen
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi tega statuta, ustave SRS in zakonov.
198.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
— sprejema statut občine in daje soglasje k statutu obalne skupnosti,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine,
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov,
—	sprejema urbanistične rede in urbanistične načrte in daje soglasje k urbanističnim programom obalnega območja,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpisuje občinski referendum,
—	določa politiko izvrševanja predpisov ter skrbi za njihovo izvajanje,
—	voli sodnike sodišča združenega dela,
—	odloča o razpisu javnega posojila,
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—	določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—	opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov.
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	ustanavlja delovne organizacije,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta občinske skupščine ter predsednike družbenih svetov,
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov in predsednika kolegijskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, kadar tako določa zakon ali drug akt skupščine SRS,
—	imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca,
—	imenuje in razrešuje komandirja postaje milice,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, kadar tako določa zakon,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po drugih predpisih in s tem statutom.
2.	Sestava
199.	člen
Skupščino občine Izola sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
' '	i!'	.
200.	člen	"*
Zbor združenega dela skupščine občine ima 33 delegatskih mest. Sestavljajo ga delegati iz sledečih področij:
—	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja, kulture in telesne skulture,
—	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
—	delegati delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, delegati samostojnih poklicnih, obrtnih in drugih dejavnosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
52
URADNE OBJAVE
17. morca 1976-$t. 5
—	delegati de!ovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitič-nih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Število delegatov za posamezna področja določi občinska skupščina z odlokom.
Zbor krajevnih skupnosti ima 22 delegatskih mest. Sestavljajo ga delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v krajevnih skupnostih.
V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije krajevnih skupnosti najmanj enega delegata. Število delegatov za posamezno krajevno skupnost določi občinska skupščina z odlokom tako, da je glede na število prebivalcev zagotovljena ustrezna zastopanost krajevne skupnosti.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
3.	Pristojnosti in deio zborov
201.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
202.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
203.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
Odločajo:
—	o uvedbi postopka ?a spremembo statuta občine,
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta obalne skupnosti,
—	o razpisu referendumu,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o prenosu določenih nalog in pristojnosti občine v pristojnost obalne skupnosti,
—	o oblikovanju skupnih organov, organizacij in služb z drugimi občinami in o drugih oblikah medobčinskega sodelovanja,
—	o ustanavljanju občinskih upravnih organov in organizacijah, o njihovih pravicah, dolžnostih in pooblastilih,
—	o podelitvi domicila v občini in naziva častnega občana.
Dajejo soglasje:
—	k spremembi statuta obalne skupnosti,
—	k samoupravnim sporazumom temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim predpisom.
Sprejemajo:
—	spremembe statuta občine,
—	poslovnik občinske skupščine,
—	družbeni plan občine,
—	urbanistične rede in zazidalne načrte,
—	družbeni plan razvoja obale.
Sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	priznanja in nagrade občine,
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov občinske skupščine.
Volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednike občmske skupščme,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	sodnike sodišča združenega dela, predsednika in sodnike ter sodnike porotnike občinskega sodišča,
—	predsednika in člane komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine.
Imenujejo in razrešujejo:
—	občinskega javnega tožilca, javnega pravobranilca in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter njihove namestnike,
—	sekretarja občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je tako coločeno z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—	komandirja postaje milice,
—	poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
—	člane organov samoupravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom skupščine.
Dajejo soglasje k imenovanju:
—	tajnika samoupravne interesne skupnosti,
—	individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon.
Določajo delegate:
—	za zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	za skupščino obalne skupnosti.
Razpravljajo in odločajo o drugih zadevah, če tako določa zakon ali ta statut.
204.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor.
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premo-ženjsko-pravnih razmerjih v občini,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če za to ni pristojna skupščina obalne skupnosti,
opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
odpravljata in rrzveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
odločata o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega plamran ja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s sta\bnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora, oziroma v pristojnosti skupščine obalne skupnosti,
eta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih upnost! m statute teh skupnosti, če tako določa zakon, sprejemata predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri
— potrjuj interesnih sk
17. marca 1978 - Št. 5
URADNE OBJAVE
53
opravljanju posameznih dejavnosti, če za to ni pristojna skupščina oba!ne skupnosti,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno de!o samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
205.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo
na:
—	temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini,
—	samoupravne odnose v združenem delu,
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,
—	splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja v slovenskem in italijanskem jeziku,
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjene delitve dohodka,
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	skrb za udeležence NOV,
—	Pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
—	varstvo svoboščin in pravic človeka in občana,
—	prva pomoč,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
206.	člen
Zbor združenega dela sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
—	varstvo pri delu,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošni pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov,
—	sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—	začasno zadrži zakonite akte organizacij združenega dela,
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske in obalne skupščine določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata za zasedanja zbora združenega dela skupščine SRS.
207.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
208.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti stališča in predloge glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini.
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih m daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomenbni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine,
. — obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promet na njih,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnejšega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajujejo delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojilf ukrepih in sklepih.
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta.
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
209.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, z kopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe iz dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti ustanov in zavodov,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
2!0. člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti italijanske narodnosti za prosveto in kulturo odloča enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi o vprašanjih, ki se nanašajo na:
—	razvoj nacionalne kulture italijanske narodnosti,
—	razvoj vzgoje in izobraževanja v italijanskem jeziku,
—	razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja,
—	imenovanje naselij, ulic ter trgov in uporabe krajevnih imen na narodnostno mešanem območju,
—	sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	druga vprašanja s področja prosvete in kulture.
211.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
l?pr združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ena
17. marca 1978-št. 5
URADNE OBJAVE
—	volijo in odpokličejo delegate za zbor občin skupščine SRS,
—	volijo predsednika in člane predsedstva SRS,
—	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik o delu skupščine.
212.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zbora.
213.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
214.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
215.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
216.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančnejše določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njih zborov pomembne zadeve.
sečnikov, da ga nadomešča. Ce predsednik skupščine ne more dotočiti, kateri podpredsednik ga naj nadomešča, odtoči o tem predsedstvo
skupščine.
221.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika, kadar ie ta zadržan.
222.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
223.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bi! izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
224.	člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi predsednik izvršnega sveta.
Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s skupščino SRS in skupščino obalne skupnosti,
4.	Predsednik skupščine in predsedniki zborov
— skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine.
217.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vseh zborov skupščine.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to dolžnost.
218.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine,
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
219.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazzumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na katerih zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
5.	Sekretar skupščine
225.	člen	,
Občinska skupščina ima sekretarja, ki ga imenuje občinska skupščina za dobo 4 let in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar skupščine odgovarja za svoje delo skupščini.
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles terza sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij, ima občinska skupščina strokovno službo, ki jo vodi sekretar skupščine.
Organizacijo in delovno področje strokovne službe podrobneje ureja odlok občinske skupščine o organizaciji strokovne službe (upravnih organov).
6.	De!ovna te!esa občinske skupščine in njenih zborov
226.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
227.	člen
Komisije skupščine se ustanovijo za preučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine.
Odbori zborov se ustanovijo za preučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj, ali za preučevanje posameznih zadev.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
220.	člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njihovega delovnega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpred-
228.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
komisijo za družbeno nadzorstvo,
— komisijo za prošnje in pritožbe,
komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
17. marca 1978-Št. 5
URADNE OBJAVE
55
—	komisijo za italijansko narodnost,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade,
—	statutarno pravno komisijo.
229.	člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo tri do petnajst članov.
Predsednike in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa po predlogu družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij. Pri sestavi komisij morajo biti ustrezno zastopani tudi delovni ljudje in občani italijanske narodnosti.
230.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
231.	člen
Pri sestavi komisije za italijansko narodnost mora biti upoštevano načelo paritete in sicer tako, da imenuje v to komisijo občinska skupščina izmed delegatov polovico članov, drugo polovico članov pa delegira v komisijo občinska samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo italijanske narodnosti.
232.	člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
233.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja, določa poslovnik skupščine oziroma zborov.
7.	Družbeni sveti
234.	člen
Družbeni sveti kot sestavni de! delegatskega sistema so družbena telesa, v katerih delovni ljudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obvez in odgovornosti, uresničujejo družbenopolitično koordinacijo pri oblikovanju in izvajanju politike, pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine, kot tudi pri njihovem izvajanju in prispevanju k razvijanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne družbe.
235.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja med občinsko skupščino, njenim izvršnim svetom in drugimi organi v občini z družbenopolitičnimi organizacijami, se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo družbeno koordinacijo, dajejo politične iniciative za preučevanje posameznih vprašanj, vršijo družbeni vpliv na delo organov družbenopolitične skupnosti ter sodelujejo v pripravi splošnih aktov občinske skupščine in pri izvajanju politike ter opravljajo demokratično družbeno kontrolo nad delom izvršnega sveta.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi sestavo, področje in način njihovega dela.
236.	člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov ter spremljanja dela in izvrševanja družbenega nadzorstva v delu teh organov, se lahko ustanovijo družbeni sveti za posamezna področja uprave.
237.	člen
Družbeni sveti se v skladu z zakonom in predpisom občinske skupščine ustanovijo tudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
X.	IZVRŠNI SVET
238.	člen
Skupščina občine ima kot svoj zvršilni organ izvršni svet. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov skupščine ibčine.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in organizacij.
239.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani. V izvršnem svetu mora biti zastopana tudi italijanska narodnost.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta predstojnike občinskih upravnih organov praviloma izmed članov sveta.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni za štiri leta.
Člani izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi.
Občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva ter komisije za volitve in imenovanja odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev oziroma imenovanje, upravičeni.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
240.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali odstop predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima posledico odstop celotnega sveta.
Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji vlogi do izvolitve novega sveta.
241.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje politike,
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti,
—	predlaga občinski skupščini sprejem splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izvršuje občinski proračun,
—	izdaja predpise za izvrševanje splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, ter družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini,
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
17. marca 1978 - št. 5
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje na!og po obrambnem načrtu in za zagotovitve blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena.za ljudsko obrambo,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov občinske skupščine,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
242.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnimi sveti občinskih skupščin, ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skupnostmi ter drugimigamou-pravnimi organizacijami in skupnostmi v mestu.
Če izvršiti svet skupščine občine obravnava zadeve, ki jih predlože samoupravne interesne skupnosti v občini za sejo skupščine občine, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti.
243.	člen
Izvršni svet obravnava vprašanja iz svojega delovnega področja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
244.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo izvršnega sveta, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi.
24$. člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine občine na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvajanju splošnih aktov skupščine občine.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v skupščini občine.
Člani izvršnega sveta so dolžni izvajati sklepe sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
249. člen
Čl,ani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov ter mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
*	250. člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih potrebuje za nadzorstvo.
251.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloči izvršni svet.
252.	člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov, do organov samoupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov, se določijo z odlokom skupščine občine.
XI.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
253.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo samostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
254.	člen
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
246.	člen
Če izvršni svet pieni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja aktov skupščine občine, ki so predlagani za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drugi akt, ki je predlagan za sprejem, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina občine obravnavati. Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
247.	člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
248.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
255.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge splošne predpise in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta,
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni,
—	spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij,
predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte,
—	odločajo o upravnih stvareh,
—	opravljajo zadeve inšpekcije,
—	opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet,
opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, statutom in odloki skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in za izvršni svet.
* i
256.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
17.marca 1978-Št.5
URADNE OBJAVE
57
—	pravočasno spremtjanje stanja in obveščanje skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—	ustrezno in pravočasno posredovanje predtogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih pred-!ogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo a!i katerih izvajanje predtagajo.
257.	čten
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih poobtasti! in za svoje de!o odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
258.	čien
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega de!a in drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno od-točajo in spremtjajo družbena dogajanja, sodetujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi statišča in zagotav!jajo medsebojno obveščanje o de!u, skupno pripravtjajo predtoge, ukrepe, poro-či!a, informacije in podobno, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti sood!očajo s skupščino občine.
259.	č!en
Občinski upravni organi se !ahko ustanovijo kot individualo vodeni a!i kot kotegijski upravni organi.
Individuaci upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je izvrševanje pohtike, zakonov, drugih predpisov, odtokov in sptošnih aktov v znatnem obsegu ati v izktjučni pristojnosti skupščine občine.
Kotegijski organi se ustanovijo na področjih, na katerih je potrebno pri spremtjanju upravnih natog zagotoviti usktajevanje več družbenih dejavnosti oziroma statno in organizirano koordinacijo in sodetovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopotitičnimi organizacijami ati povezovanje in usktajevanje natog skupnega pomena za ožje in širše družbenopotitične skupnosti za zagotavtjanje enotnosti v izvajanju sprejete pohtike in v izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odtokov in sptošnih aktov v okviru pristojnosti občine.
260.	čten
Upravne organe in njihovo detovno področje dotoči občinska skupščina z odtokom.
261.	čten
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za zakonito, cetovito in pravočasno izvrševanje natog in opravit s svojega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dotžnost, da zborom skupščine občine predtagajo v preučitev posamezna pomembnejša vprašanja iz svojega področja in dajejo pobude ter predtagajo ukrepe v zvezi z izvajanjem pohtike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odtokov in drugih sptošnih aktov, kot tudi zaradi uresničevanja odgovornosti za stanje na dotočenem področju.
262.	čten
Občinski upravni organi so dotžni obveščati skupščino občine o svojem detu in na zahtevo skupščine poročati o svojem detu, stanju na dotočenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, odtokov in drugih sptošnih aktov o izvajanju sprejete pohtike.
Upravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgovarjajo detegaci-jam in detegatom v zborih skupščina na vprašanja iz svojega področja deta, kot tudi podatke in drugo dokumentacijo, ki je skupščini potrebna za njeno deto.
Na zahtevo skupščine upravni organi raziščejo zadevo na dotočenem področju iz svojega področja deta in o tem pripravijo poročito, kot tudi v sktadu s programom deta skupščine občine, oziroma po njenem naročitu pripravtjajo odtoke in druge sptošne akte ter druga gradiva in dokumentacijo.
Vprašanja in pobude iz drugega odstavka tega čtena upravni organi postavijo v zborih skupščine občine, ko so predhodno dobiti mnenje ati načetno stahšče izvršnega sveta. O sprejemanju oziroma izvrševanju natog od skupščine občin upravni organi obveščajo izvršni svet.
pojasnjevati vprašanja iz svojega detovnega področja, posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za deto izvršnega sveta.
264. čten
Upravni organi so dotžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, preučiti dotočena vprašanja in v dotočenem roku izvršiti posamezno natogo iz svojega detovnega področja ter o tem poročati.
265/čten
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzame načetno stahšče po posameznem vprašanju izvajanja pohtike in izvrševanju zakona in drugih predpisov, odtokov in drugih sptošnih aktov skupše ne, kot tudi predpisov in sptošnih aktov izvršnega sveta. Izvršni svet je dotžan zavzeti stahšče na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
266.	čten
Upravni organi sodetujejo s strokovnimi stužbami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročit, informacij, osnutkov predpisov in drugih gradiv za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odtoča z ustreznim zborom skupščine občine, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno interesno skupnost ati pa so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
Upravni organi sodetujejo tudi s strokovnimi oziroma drugimi ustreznimi stužbami krajevnih skupnosti, ki po skupnega pomena za krajevne skupnosti in organe občine ter jim v tej zvezi nudijo tudi ustrezno strokovno pomoč.
267.	čten
Upravni organi preučujejo pobude, mnenja, pripombe in predtoge družbenopohtičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezuttatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic in dotžnosti upravni organi obveščajo družbenopotitične organizacije, navedene v ustavi, o stanju, o pojavih in trendih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega živtjenja, ki so pomembna za uresničevanje vtoge teh organizacij.
268.	čten
Upravni organi sodetujejo z družbenimi orgamzucijami in združenji občanov v vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje citjev združevanja in za deto teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti de-tovnih tjudi in občanov, v okviru teh organizacij in združenj, kot za izvrševanje družbenih natog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
269.	čten
Upravni organi so dotžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih.
Upravni organi so dotžni, da preučijo pobude in predtoge, ki jih poši-tjajo občani in na njih odgovarjajo.
270.	čten
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine, na predtog predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju komisije za voti-tve in imenovanja.
271.	čten
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi deto organa ter je za njegovo deto in za izvrševanje natog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina detavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dotžnosti, dotočene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupščine občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o detu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupščine občine ati izvršnega sveta morajo dati obvestita in pojasnita o vprašanjih s področja organa, ki ga vidijo. Na vprašanja detegatov v zborih skupščine so dolžni dati odgovor.
272.	čten
263. čten	Predstojniki, ki vodijo deto občinskih upravnih organov, tahko iz-
Občinski upravni organi so dotžni pošitjati izvršnemu svetu poročita dajo navodita in odredbe za izvrševanje odtokov in drugih sptošnih o svojem detu, o stanju na posameznem področju uprave, obveščati in aktov skupščine občine.
URADNE OBJAVE
17 m orca !978	^
53
273.	čten
Deto občinskih upravnih organov je javno
Samo z zakonom ati s sptošnim aktom skupščine občine, izdanim na podtagi zakona, je tahko dotočeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti.
274.	čten
Detavci, ki opravtjajo natoge upravnih organov, sestavtjajo detovne skupnosti
Pravice, dotinosti in odgovornosti detavcev detovnih skupnosti upravnih organov so urejene s samoupravnimi akti teh skupnosti v sktadu z ustavo in zakonom.
Detavci pridobivajo v okviru dohodka detovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v sktadu s programom deta. S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v sktadu z zakonom je tahko dotočeno, da pridobivajo tudi sredstva za razrešitev materiatne osnove njenega deta.
273. čten
Podrobnejša organizacija upravnih organov in stuib, natoge upravnih organov in stuib, odnos upravnih organov in stuib do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, natoge in odgovornost detavcev, sredstva za deto upravnih organov, samoupravne pravice, dotinosti in odgovornosti detavcev v detovnih skupnostih se dotočijo z odtokom skupščine občine.
X!! AKT! OBČINSKE SKUPŠČ!NE !N NJEN!H ORGANOV
276.	čten
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise, sptošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dotinosti
1. Vrste aktov občinske skupščine in njenih organov
277.	čten
Akti občinske skupščine so:
—	odtoki,
—	družbeni ptan,
—	proračun,
—	zaktjučni račun,
—	dektaracije,
—	resotucije,
—	statišča,
—	priporočita,
—	sktepi,
—	obvezne raztage.
278.	čten
Akti izvršnega sveta so:
—	sktepi,
—	odredbe,
—	navodita,
—	smernice.
Akti upravnih organov so:
—	odredbe,
—	navodita,
—	odtočbe.
279.	čten
Sprejem predpisa ati sptošnega akta tahko predtaga vsak detegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega deta, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor tahko predtaga sprejem predpisa ati sptošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
280.	čten
Predtagatetj odtokov in drugih sptošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je pravitoma izvršni svet v okviru svojih pravic in dotž-nosti,
Če je predtagatetj odtoka oziroma drugega sptošnega akta drug poo-btaščeni predtagatetj, mora izvršni svet k predtogu podati svoje mnenje.
Občinska skupH.na )t pred spre)t')"" '"hega a*"" dotina obtavna-vati mnenje izvršnega sveta
28!. čten
Odtoke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ati enofaznem
^Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odtoke in druge akte. k. neposredno posegajo v pravice in dotžnosti detavcev.de-tovnih tjudi in občanov oziroma samoupravnth organizacij in skupno-sti, ati če jim nataga nove materiale obveznosti.
Dotočbe drugega odstavka tega čtena ne ve! ja jo za sprejemanje odtokov o začasnih ukrepih
282.	čten
Predpis ati sptošni akt. ki ga sprejema zbor. je spre jet, če zanj gtasuje večina vseh detegatov tega zbora Vse druge akte. razen prcdp!sov in sptošnih aktov, sprejemajo občmska skupščina m njem orgahi z večino gtasov navzočih detegatov oziroma čtanov. če s posebnimi predpisi m drugače dotočeno.
283.	čten
Predpis ati drugi akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodetu jejo zbori ati zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopotitični zbor dotian sprejeti statišča, je sprejet, če ga zbori ati zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem beseditu ter v sktadu s statišči druibenopotitičnega zbora
Če se zbori ati zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo gtede besedita predtoga predpisa ati drugega akta ati če predtog predpisa oziroma drugega akta ni bi! sprejet v enem ati več zborih ati v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma m bit sprejet v sktadu s sta-tišči druibenopotitičnega zbora, izvotijo skupno komisijo, v katero izvoti vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako števito čtanov. Skupna komisija pripravi predtog za usktaditev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ati če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predtoga, se predtog odtoii z dnevnega reda Predtog sc tahko ponovno da na dnevni red na predtog enega zbora ati skupščine samoupravne interesne skupnosti ati izvršnega sveta.
Če ostane usktajevatni postopek brez uspeha, tahko izvršni svet predtaga izdajo odtoka o začasnih ukrepih in izdeta predtog takšnega odtoka, če meni, da bi tahko zaradi tega. ker akt ni bi! sprejet, nastata za družbeno skupnost občutna škoda ati bi bito ogroženo nemoteno opravtjanje dejavnosti ati zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odtok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj gtasovata večina navzočih detegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odtoka o začasnih ukrepih v enakem beseditu, tahko izvršni svet predtaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji vetjavno sktepajo o odtoku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina detegatov vsakega zbora. Odtok o začasnih ukrepih vetja, če je bi! sprejet z večino gtasov navzočih detegatov.
Odtok o začasnih ukrepih ostane v vetjavi do sprejema dokončnega akta. vendar najdatj eno teto od dneva, ko je bi! sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi morat začet vetjati. ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temetju proračuna iz prejšnjega teta
Postopek za aktov občinske stovnikom.
284.	čten
sprejemanje predpisov in sptošnih aktov ter drugih skupščine in njenih organov se natančneje dotoči s po-
285. čten
Predpis ati sptošni akt se objavi v stovenskem in itati janskem jeziku v Uradnih objavah občin Hirska Bistrica. Izota. Koper, Piran. Postojna in Sežana in začne vetjati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače dotočeno. Le iz posebnih uteme!jenih raztogov se tahko dotoči, da začne predpis vetjati prej kot osmi dan po objavi ati tistega dne. ko j< bitobjavtjen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega ptana. se uporab-jajo za as, za katerega vetjata družbeni ptan oziroma proračun.
17. marca 1978-Št. 5
URADNE OBJAVE
59
286.	čten
Predpis a!i drugi sptošni akt občinske skupščine vetja za območje občine, če ni v predpisu ati spiošnem aktu doiočeno, da ve! ja !e za de! območja občine.
XIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
287.	č!en
De!o občinske skupščine in njenih organov, organov upravtjanja organizacij združenega de!a, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopoiitičnih organizacij in društev je javno.
288.	č!en
Občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega de!a posebnega družbenega pomena so do!žne pravočasno in pravdno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov a!i ukrepov ter izvrševanju na!og iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov a!i samoupravnih sporazumov ter o predtogih od!očitev, ki zadevajo najširši krog de!ovnih !judi in občanov.
Organizacije združenega deta, krajevne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti so dotžne objektivno, popotno in pravočasno seznanjati detovne tjudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega deta ter krajevnih skupnostih in družbenem živtjenju v občini.
289.	čten
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega deta, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo detovne tjudi in občane na zborih, s posebnimi poročiti, pubtikacijami in podobno, prek internih gtasit, občinskega gtasita in prek drugih sredstev obveščanja.
Pri seznanjanju delovnih tjudi in občanov mora biti zagotovtjeno tudi seznanjanje delovnih tjudi in občanov itatijanske narodnosti v njihovem jeziku.
290.	čten
O detu občinske skupščine in njenih organov obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega čtena tahko poobtastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
291.	čten
S področja deta občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov deta teritoriatne obrambe,
—	podatki o organizaciji civitne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi tjudske obrambe.
292.	čten
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega deta, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v sktadu s postovnikom tahko sodetujejo v detu skupščine.
293.	čten
Uresničevanje načeta javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN JAVNIH FUNKCIJ
294*čten
Vsi organi in organizacije in drugi nositci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podtagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastit.
Vsi nositci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem detu in opravtjanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato občinska skupščina na način, dotočen v postovniku, obravnava njihovo deto.
295.	čten
Vsak nositec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ati imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kotek-tivno odgovorni izvršni svet in detovna tetesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
296.	čten
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravtja-nje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dotžnosti in poobtastit. V okviru potitične odgovornosti tahko občinska skupščina funkcionarja od-poktiče ati razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega deta ati mu izreče javni opomin.
Občinska skupščina s komisijo za votitve in imenovanja redno spremlja deto funkcionarjev.
Način in postopek izvajanja potitične odgovornosti funkcionarjev podrobneje dotoča poslovnik.
297.	čten
Organizacije združenega deta, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnost!, družbenopotitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev potitične in detovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in detavcev občinskih upravnih organov.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dotžni obravnavati pobudo, preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dotžni obvestiti pobudnike.
298.	čten
Izvotjeni ati imenovani nositec samoupravne, javne ati druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obraztožiti.
XV.	SODELOVANJE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
299.	čten
Zaradi uresničevanja natog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodetuje občina Izota z Obatno skupnostjo, drugimi občinami, s SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v sktadu z ustavo, tem statutom, statutom obatne skupnosti, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodetovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega deta, samoupravne interesne skupnosti, družbenopotitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
300.	čten
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v sktadu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodetuje s temetjnimi in drugimi organizacijami združenega deta, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopotitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
*	301. čten
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot sociatistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina navezuje prijatetjske stike z drugimi občinami v Jugoslaviji na tastno pobudo ati pobudo občine, s katero naj bi sodetovata.
Gtede na svoj obmejni potožaj, občina navezuje prijatetjske stike tudi z tokatnimi skupnostmi, kjer žive Slovenci v zamejstvu in z tokat-nimi skupnostmi drugih držav, kakor tudi z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi organi in organizacijami.
O pobudi za vzpostavitev prijateljskih stikov za sodelovanje in pro-gtasitev druge občine za bratsko, sktepa skupščina občine.
1. Sodelovanje občine z obalno skupnostjo
302.	čten
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dotžnosti, ki so skupnega pomena za detovne tjudi in občane na območju obate, se ob-
17. marca 1978-št. 5
čina Izola z občinama Koper in Piran združi v posebno družbenopolitično skupnost — obalno skupnost.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v obalni skupnosti kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določeni v statutu obalne skupnosti, ki ga kot skupni dogovor občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih sprejme skupščina obalne skupnosti v soglasju z občinskimi skupščinami na območju obale.
303.	člen
Občinska skupščina deluje s skupščino obalne skupnosti po svojih delegatih v zboru krajevnih skupnosti in v zboru združenega dela skupščine obalne skupnosti.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine obalne skupnosti.
Občinska skupščina v skladu s statutom obalne skupnosti in s tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine obalne skupnosti, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
304.	člen
Pri uresničevanju sodelovanja občine in obalne skupnosti občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj na obali in v občini,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti obalne skupnosti ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela skupščine obalne skupnosti in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in obalno skupnost, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino obalne skupnosti in njenimi organi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določajo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
XVI.	PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE
307.	člen
Občina lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom podeljuje priznanja in nagrade.
Priznanja in nagrade občine podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika.
Podeljevanje priznanj in nagrad uredi skupščina občine z odlokom.
308.	člen
Priznanja in nagrade se podeljujejo za posamezne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti.
Občina Izola lahko podeljuje domicil partizanskim enotam in organizacijam.
XVII.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
309.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
2. Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
305.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delega anje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, način njihovega povezovanja, z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
310.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta določa občinska skupščina na seji vseh zborov.
311.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno-pravna komisija osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarno-pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVIII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
312.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti s tem statutom do 31. 12. 1978.
3.	Medobčinsko sodelovanje
306.	člen,
Občina Izola sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravfjanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
313.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Izola, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji 12. marca 1974 in je objavljen v Uradnih objavah, št. 7-74.
314.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 011-2-78 Izola, 7. marca 1978
Predsednik
JOŽE BOLJE, !.'r.