nmecka irgovina Vprašan|e prehrane revnih krajev se je razmotrivalo na sestanku ravnateljstva za prehrano dne 10. aprila v Beogradu. Na sestanku so bili predstavnikl Prizada, kmetijskih zadrug in Kmetijskih zbornic. Večina prisotnih je obsojala sedanji način trgovanja s kmetijskimi pridelki ter zato delala odgovorne ne samo trgovce, temveč tudi Prizad. Sestanek se je končal z zahtevo, da ravnateljatvo za prehrano s pomočjo države, Prizada in zadrug v predelih države, kl morajo živež kupovati, vzdržuje cene, ki odgovarjajo nakupni moči prebivalstva. V teh krajih se naj začno Izvajati javna dela, posebno taka, kl so potrebna za varstvo države, da tako revno prebivalstvo pride do primernega zaslužka in 3 tem do možnostl nakupa potrebnega živeža. Nam Slovencem politika dviganja cen pšenice v aplošnem zelo škoduje. Isto je na Hrvatskem, saj je ravnatelj Zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva dr. Rudolf Bičanič dognal, da znaša potreba banovine Hrvatske po hrani 23.000 vagonov, kar značl, da mora dva mllijona Hrvatov živež kupovati. Dobiček od visokih cen p".nice Ima le Vojvodina, Slavonija in delno seveii- del Srbije. Ostali pretežni del države, kjer se prejemki niso dvignili, pa mora živež kupovati. Ko je lani postal Hrvat dr. Dragotin Toth ravnatelj Prizada, se je pričakovalo, da bo v tem ozlru nastopilo izboljšanje. Toda reorganizacija Prizada je ostala samo na papirju (namesto Srba je prišel Hrvat), kar je najboljši dokaz v tem, da so se cene pšenici, ki so se prve tri mesece letosnjega leta gibale v vlšini nekaj čez 200 din za bačko In banatsko blago, dvignile v zaCetku aprila v Novem Sadu na 239 do 241 din stot in sploh ni upanja, da bl se ta cena znižala. Vzrok za tako visoko ceno pšenice upravi- čujejo pridelovalci psenice v Vojvodini s tern. da bo zaradi povodnjl in letošnje hude zime pridelek pšenice dosti manjši kot lani in da iz istega vzroka tudl ni misliti, da bl bila pšenica cenejša. Položaj revnih krajev Slovenije in slovensksga delavatva sploh pa zahteva, da se na žitnem trgu naredi red, tako da bodo cene pSenlce v skladu z zaslužkom, kl se, kakor rečeno, ni nič dvignil. Da so tudi Hrvatje primorani zsistopati isto stališCe kot Slovenci, pa kaže dejstvo, da mora dva milljona Hrvatov živež kupovati. Nujno je torej, da oblast cene žitu uredi tako, da bodo vsl naši državljani preskrbljeni z zadostnimi količinaml žita, In to po primernih cenah, ki bodo odgovarjale njihovemu zaslužku! Cena cementu naj se zniža! že dolgo je pri nas vprašanje pocenitve cementa na dnevnem redu. Naši politični voditeiji se zavzemajo za to, da se cement, uporabljen prl gradnji kmečkih zgradb (gnojnične jame itd.) oprosti vsake trošarine, kajti tovarnarjl cementa, združeni v kartelu, zastopajo mnenje, da je edino trošartna vzrok tako visoke cene cementa. Proti temu stališCu tovarnarjev cementa je nastopila z dokazi inženirska zbornica v Beogradu, ki je ugotovila. da je v Jugoslavlji tovarniška cena cementa brez trošarine za 90% viSja kot v Nemčiji, Ceški, Belgiji, Franciji in Italiji in da torej nl edini vzrok tako visoke cene cementa le v trošartni. Inženirska zbornica v BeogradU poudarja, da je pravi vzrok visokih cen le v kartelu tovarnarjev cementa, katerih interea je, da gredo ogromne vsote denarja v žepe tujih kapltalistov, delničarjev tovarn cementa. Torej pri cementu ne igra glavne vloge le odprava trošarine (davkov), ampak v prvi vrsti zmanjšanje visokih dobičkov. Cene lesa in drv Na ljubljanskem blagovnem tržišču (blagovni Dorzi) se je les ponujal in povpraševal po aledečih cenah za kubični meter v dinarjih in v vagonskih pošiljkah na železniški postaji v Sloveniji: Smreka, jelka. Hlodi I., II. 240—310, brzojavni drogovi 190—220, merkantilni bordonali 295 do 355, filerji do 5/6 260—290, trami ostalih mer 260—320, konične škorete od 16 cm dalje 560 do 600, paralelne škorete od 16 cm dalje 630—700, podmerne škorete od 10—15 cm 595—665, konične deske-plohi od 16 cm dalje 485—545, paralelne deske-plohi od 16 cm dalje 550—600. Bukev. Hlodi I., II. od 30 cm dalje 110-140, tisti hlodi za furnir od 40 cm dalje 250—290, naravne neobrobljene deske-plohi 300—350, naravne ostrorobe deske-plohi I., n. 525—605, parjene neobrobljene deske-plohi 425—475, parjene ostrorobe deske-plohi I., II. 590—700. Hrast. Hlodi I., II. premera od 30 cm dalje 210—330, bordonali 800—900, deske-plohi boules 850—950, neobrobljene deske-plohi I., II. 700 do 800, frizi I./n. širine 5, 6 ln 7 cm 750—820, Sirine 8—12 cm 850—950. Ostali les. Ostrorobe macesnove deske-plohi 1000—1050, neobrobljeni brestovi plohi 680 do 760, neobrobljeni javorjevi plohi 670—750, neobroblieni jesenovi plohi 710—760, neobrobljeni lipovi plohi 610—660. Drva. Bukova 15—18.50 din, hrastova 13 do 16.50 din 100 kg. — Trda drva Ljubljana 125 do l?0 din. Slovenjgradec 75—100 din, Celje 140, Krško 70—90 din, Laško 70—80 din, Lendava 120 din, Dolenji Logatec 80—100 din, Kranj 115 do 125 din, Maribor 120 dtn, Novo mesto 70 din, KoCevje 70—90 din kubični meter. Stanjo in povpraševanje po k»u. Stanje za mehki les je čvrsto, za trdi les pa stalno. Povprašuje se po smrekovih in jelovih deskah, plohih in moralih v vseh obiCajnih debelinah. Dobava stalna. I./II. a hrastovi frizi v debellni 5, 6, 7, 8, 9. 10 cm v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Deske smreka-jelka v III. in rv. kakovosti 18'24 mm debeline, dolžine 4 m, širine od 16 cm naprej. Trami »uso Trieste«, pretežno 4/5 in 5'6 od 4 m dalje. Bukova drva za Izvoz, lepo očiščena, vsaka količina. Deželni pridelki žito. času primerno sušena koruza 185—187, južnobanatska pšenica 232—235, gornjebačka pšer.ica 242—245, bački in sremski jeCmen 205 do 210, bački, sremski in slavonski oves 190 do 192. bačka rž 192—195, slovenska ajda 170-175, prekmursko proso 245—250 din 100 kg. Mlevski Izdelki. Banatska pšenična moka Og 370—380, bačka pšenična moka Og 370—380, bačka pšenična št. 2 350—360, bačka pšenična št. 5 330—340, št. 6 310—320 din 100 kg. Debeli pSenični otrobi 165—170, drotoni pšenični otrobi 155—160 din stot. Flžol ribničan 500—550, prepeličar 550-600 din 100 kg. Krompir oneida (kranjski) 175—180, rožnik pozni 175—180, rani 170—180, kresnik 175—180, industrijski (ela, voltman) 115—125 din 100 kg. Seno prešano v bale: sladko 100—110, polsladko 95—105, kislo 80—90 din 100 kg. Slama prešana v bale 65—75 din 100 kg. Mast svinjska domača v zabojih po 25 kg netto 1850—1950 din 100 kg. Siaro železo, cunje in guma ima velfavo! Odkar ao ae v Evropi začele resne priprave ea vojno, ao bile vse industrijske aurovine zelo iskane. Od tega časa tudi cene starih industrijakih aurovin beležijo nov dvig. To je bil primer tudi s starim železom. Od 7000 din za vagon je cena porasla na 18.000 in tudi 20.000 din. Cene litega železa so bile prvotno 10.000 vagon, a so poskočile na 22 do 25 tisoč din vagon. Ta cena ae je aedaj ustalila. Za starim železom je nastalo tako povpraševanje, da ni skoraj kraja, v katerem bi se staro železo ne zbiralo (v Mariboru Sluga, Gustinčič po 1.50 din kg, pločevina nekaj manj, medenina 7—8 din kg). Dovoz starega železa v topilnice je že tako ogromen, da ao topilnice v akrbeh, kam s tem železom, aaj so naše domače topilnice v zadnjem času prejele okrog 5000 vagonov starega železa. Radi tega ae že slišijo glaaovi, da ae staro železo ne bo več kupovalo v taki množini. Prav tako je pričakovati, da bo v kratkem uveljavljena uredba za zblranje atarega železa. Vsak, kdor bo hotel zbirati ataro železo, bo moral dobiti predhodno dovoljenje. Nadalje bodo odrejene najnižje cene za staro železo, katere bodo plačevala podjetja, ki bodo organizirala zbiranje starega železa. Tudi bodo doloCene cene, po katerih bo induatrija kupovala staro železo. — Iato kot s starim železom je a cunjami, kajti naša tekstilna industrija zelo težko dobavlja surovine iz tujine. Stare cunje sedaj predstavljajo veliko vrednost. Računajo, da lahko letno pri nas zberejo par tisoč vagonov starih cunj. Cene starih cunj se aučejo od 2 do 15 din kilogram; odvisno je od tega, kakšne kakovosti so cunje. — Poleg1 železa in cunj se zbira tudi stara guma in dobro plačuje. Kilogram stare gume se plača 2—3 dtn. Tovarne, ki ae bavijo z izdelovanjem gumijastih predmetov, danes zelo težko dobe kavčuk za izdelovanje gume, radi česar a hvaležnostjo sprejemajo vsako ponujeno količino stare gnme. Povpraševanje po starem, zavrženem materialu je torej zelo veliko, kajti stari material je za našo induatrijo velikega pomena. Zbiranje starega materiala ne predstavlja samo lepega zaslužka za posameznika, ampak tudi zelo veliko korist za »plošen narodni položaj. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor poldebeli 5—6.50 din, plemeneki 5.75—7 din, Ptuj 4—7 din, Celje I. 7—7.50 din, n. 6.50—7 din, III. 6—6.50 din, Slovenjgradec I. 7—8 din, II. 6 din, Laško I. 7.50 din, II 6 din, m. 5.50 din, Krsko I. 6—6.50 din, II. 5—6 din, Ljubijana .1 7—7.50 din, II. 6—6.50 din, III. 6, Kranj I. 8 dln, II. 7 din, III. 6.25 din, Novo mesto I. 6.50 din, II. 5.50—6 din, III. 5 din kg žive teže. Blki za klanje. Maribor 4.50—5.50 din, Lendava I. 6.25—6.50 din, II. 4.50—5.50 din kg živc teže. Krave. Maribor debele za zakol 4.50—5.75 din, plemenske 4.25—5.25 din, klobasarice 3—4 din, molzne 4—6 din, breje 4—5 din, Ptuj 3—6 din, Celje I. 6 din, H. 5.50 din, III. 3.50—i din, Lendava 3—4 din, Laško 5—6 dtn, Ljubljana I. 5.50 do 6 din, II. 4—5 din, Kranj I. 6 din, II. 5.75, III. 5.50 din, Novo mesto 4.50--5 din kg žive teže. Telice. Maribor (mlada živtna) 5—7 din, Ptuj 4—6.50 din, Celje I. 7—7.50 din, II. 6.50 din, III. 6 din, Lendava 5—6.50 din, Slovenjgradec 5—6 din, Laško I. 7.50 din, II. 6 din, III. 5.50, Krško 5—5.50 din, Ljubljana I. 7—7.50 din, II. 6 do 6.50 din, m. 6 din, Kranj I. 8 din, II. 7 din, m. 6.25 din kg žive teže. Teleta. Maribor 5.50—6.50 din, Ptuj 5.75 din, Celje 7 din, Lendava 6 din, Slovenjgradec 6—7, Laško I. 7—8 din, II. 6 din, Krško 6—7 din, Ljubljana I. 8—9 din, n. 7—8 din, Kranj I. 8.50. II. 7.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—120 din, 7—9 tednov 130—145 din, 3—4 mesece 210 do 240 din. 5—7 mesecev 310—370 dln, 8—10 mesecev 470—540 din, eno leto stare 795—860 din komad; 1 kg žive teže 7—10 din. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 70—150 din komad; Kranj 7—8 tednov stari pujski 175—300 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 8—9 din, Celje 9 do 10 din, Lendava 8 din, Slovenjgradec 8 din, Laško 10 din, Dol. Logatec 9—10 din, Ljubljana 9—9.50 din, Kranj 10.50—11.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 9.50—10 din, Celje 10—11 din, Lendava 10—11 din, Laško 13 din, Krško 10 din, Dol. Logatec 10—12 din, Ljubljana domači 10—10.50 din, sremskl 12—13 din, Kranj 12—13.50 din kg žive teže. Sejmi 22. aprila avinjski: Središče; živinski in kramarski: JmrovBki dol — 23. aprila svinjski: Ormož; trzni dan: Dolnja Lendava; živinski in konjski: Maribor — 24. aprila svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; žlvtnaki in kramarski (Jurjev): Guštanj, Mozirje, Sv. Jurij na Zdoleh, Sv. Jurij pri Celju — 25. aprila tržni dan: TurnišCe; živinski in kramarski (Markov): Beltinci, Dobova, Vuzenica — 26. aprila avinjski: Maribor — 27. aprila svinjaki: Brežice, Celje, Trbovlje. Mariborski trg Meso. Salo 18 din, slanina 16 din, avinjsko meso 14—16 din, pljuča 7—8 din. jetra 10—14 din, reberca 14 din, ribe 18 din, zajec 15 din kg. Mlečni izdelkl. Mleko 2—2.50 din, ametana 10 do 12 din liter, surovo maslo 32—36 din, domači air 10 din kg, jajce 0.60—1 din. žito. Pšenica 2 din, rž 2 din, ječmen 1.75 din, koruza 1.50—2 din, ovea 1.25 din, proso 2.25 din, ajda 1.50 din, proseno pšeno 4—5 din, ajciovo pšeno 4^—5 din, fižol 4—6 din Hter. Sadje. Jabolka. 5—9 din, hruške 6—9 din, suhe slive 6—10 din, celi orehi 8—9 din, luščeni 24 do 28 din kg. Perutnina. Kokoš 25—38 din, par piščancev 25 do 78 din, puran 60—65 din, raca 25 din, domači zajec 8—25 din, kozlič 60—95 din. Krma. Sladko seno 170—175 din, kislo 160 din, pšenična alama 75 din 100 kg. Zelenjad. Krompir 2—2.25 din, čebula 3—4 din, česen 8—10 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 2 din, karfijola 10—12 din, hren 7—9 din, glavnata solata 18—20 din, grah v stročju 16—18 dtn 1 kg; liter luščenega graha 20 din, glava zelja 0.50—6 din, ohrovta 0.50—5 din, zelene 0.50 do 3 din, solate 1—4 din, pora 0.25—1 din komad. Zelenjad v kupčkih 1 din. Drobne gospodarske vesti Izvoz vlna v Nemfeijo. Vinogradniki v Halozah se zelo zanimajo za napovedani izvoz vina v Nemčijo, kjer ga potrebuje vojaštvo v veUkih množinah. Kakor se čuje, je zaenkrat dovoljen izvoz v vrednosti 22 milijonov dinarjev. Ce se bo to vino v Nemčijo res prodalo, bo to za vinogradnike, zlasti v Halozah, velika olajšava. 120 vagonov vina In 80 vagonov žganja je pokupil Prizad v glavnih vinorodnih in sadjarskih okrajih Srbije in Hrvatske. žganje je bilo odkupljeno predvsem na področju predvojne Srblje, kjer ga je bilo najvefi. V Sloveniji Prizad vina in žganja ni kupoval z izgovorom, da je nase vino in žganie predrago. Za Slovenijo pride nakup vina in žganja po Prizadu le toliko v dobro, ker ni več tolikšnega uvoza v Slovenijo z juga. 500 vagonov konzerviranih kož imajo v zalogl nasi trgovci. Tako velike količine so se nabrale radi tega, ker je bii izvoz kož prepovedan radi zagotovitve zadostne količine kož za potrebe naše vojake. Te potrebe ao sedaj zagotovljene, radl česar se bodo najbrž kože jele izvažati, saj tujina zelo povprašuje po njih. S tem se bo cena kož, ki je že začela padati, zopet dvignila. Dinar v razmerju s tujim denarjem v aprilu. Razmerje s pribitkom je predpisano po finančnem ministru in znasa: Angleški funt 195 din, ameriški dolar 55 din, nemška marka 14.80 din, francoski frank 1.10 din, italijanska lira 2.28 din, madžarski pengo 8.70 din, turška lira 34 din, bolgarski lev 45 par, romunski lej 25 par, grška drahma 40 par, finska marka 86 par, češka krona 1.50 din. Gospodarska posvefovalnica J. P., Roj;atec. Ce ste vino že pretočili, pa še kljub temu ni či»tx), ga očistite z želatino in taninom. Na 1 hl vzamete okrog 15 g zelatine, 12 g tanina in 5 g eponita, kar vse dobite v drogeriji, kjer si pustite tudi točno odtehtati. Odtehtano želattno kuhajte v vinu, ki ga boste čistili, do 60 stopinj Celzija. Po kuhanju jo ohladite na 20 stopinj, nakar jo vlijte v vrč vina in dobro mešajte. Med mesanjem dodajte eponit. Tanin pa dajte naravnost v aod. Zmešano želatino in eponit prav tako vlijete v sod, dobro premešajte z vinom, čez 14 dni pa vino odtoCite iz čisLila. Pripominjamo, da smo o tem načinu čiščenja vin obširno pisali v marčevi številki >Kmečkega dela« 1938. — V primeru, da imate rdeče vino, je pa bolje, da ga čistite z jajčnim beljakom. Na 100 litrov vina vzemite 2—4 popolnoma aveža kurja jajca, jih ubijete ter zelo previdno ločitt beljak od rumenjaka, kajti rumenjak ne sme prltl v vino. Beljak nato precedite skozi čisto domače platno ter mu dodajte nekoliko vina, nakar vae skupaj v škafu vina dobro zmeSajte in to mešanioo vlijte v aod. Nadaljnl postopek je iartl kot pri čiščenju vin z želatino.