POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 5. JUNIJA 1958 Leto X — Štev. 22 Cena din 10-
LJUTOMER
V ZNAMENJU PROSLAVE
SVEČANE PROSLAVE 90-LETNICE PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA V LJUTOMERU SE JE UDELEŽILO VEČ TISO C LJUDI. MED GOSTI SO BILI: ČLANA IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE VLADKO MAJHEN IN JOŽE INGOLIČ, DRŽAVNI SEKRETAR V ZIS DR. ANTON VRATUŠA. PREDSEDNIK ZVEZE KONJSKIH ŠPORTOV SLOVENIJE REZERVNI GENERALNI PODPOLKOVNIK JAKA AVŠIČ, ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC IVAN KREFT, MIŠKO KRANJEC. SEKRETAR OK ZKS JAN ROS, PREDSEDNIK OO SZDL IVAN HORVAT. PREDSEDNIK OLO RUDI ČAČINOVIČ, ZASTOPNIKI MARIBORSKEGA. CAKOVSKEGA IN VARAŽDINSKEGA OKRAJA TER ZASTOPNIKI POMURSKIH IN SOSEDNIM OBČIN. PROSLAVO JE OTVORIL PREDSEDNIK OBC. ODBORA SZDL ALEKSANDER PIRHER.
O pomenu prvega slovenskega tabora v Ljutomeru je govoril predsednik OLO RUDI ČAČINOVIČ. Ko je orisal politične im splošne družbene razmere v času taborov, je dejal: O »Dolga je bila pot pomurskega ljudstva od ljutomerskega tabora do naslednjih skupnih političnih manifestacij Po-murcev, kot so izhajanje »Ljudske pravice« in ljutomerski dogodki 1. septemra 1935. Ko so si nekaj let pozneje nemške in madžarske imperialistične sile hotele ponovno razdeliti pomursko zemljo na razpostavljenih mejah nekdanjega dualizma, je pomursko ljudstvo že poznalo pot k dokončni rešitvi. To je bila pot. ki so jo določili septembrski dogodki v Ljutomeru do odpora v Logarevcih. Preizkušnja za ljudstvo na obeh
bregovih Mure je bila težka. Vendar pa meja ob Muri ni bila več meja v zavesti pomurskih množic. Mura je prvič v zgodovini povezala ljudstvo obeh bregov za popolno in dosledno narodno in socialno osvobojen je.«
Tov. Čačinovič jeza tem omenil. da ljutomerska proslava ne pomeni le formalno počastitev žrtev in naporov preteklosti. temveč tudi osveščanje delovnih zmag po vojni. Govoreč o razvoju gospodarstva v Pomurju je dejal, da dosegajo že sedaj viški kmetijskih pridelkov pomurskega kmetijstva eno petino tržnih viškov v republiškem merilu. Da pa bo gospodarstvo Pomurja res lahko napredovalo, je potrebno, da tako pot v celoti podprejo predvsem občine.
Ko je .govoril o perspektivnem načrtu, je poudaril, da bodo naše občine razdelile do leta 1961 v razne sklade skoraj 3 milijarde dinarjev za gospodarstvo in potrošnjo komunalnega značaja. Gospodarske organizacije pa bodo razpolagale v skladih s približno 8 milijardami dinarjev. Zategadelj so delovni ljudje naših občin tudi neposredno odgovorni za gospodar-jenjez ustvarjenimi sredstvi. V
našem splošnem razvoju zaostaja še kmetijstvo. To je bil do-sedaj tudi poglavitni vzrok, da je bilo Pomurje relativno, kljub napredku, nezadostno gospodarsko razvito. Napredek pa ni mogoč, če bomo ostali le pri starih metodah, pri starem na-
činu pospeševanja. Če hočemo doseči ostala razvita kmetijska področja doma in v svetu, moramo vpreči vse svoje sile, da bomo za tak razvoj ustvarili predpogoje. Ta pot nam je danes že znana, to je pot, ki bo privedla do dviga produktivnosti tudi na vasi, povečala hektarske donose, koristila proizvajalcu in skupnosti, zadrugi in kmetovalcu.
Tov. Čačinovič je za tem govoril o razvoju industrije ter pri tem dejal, da moramo razviti tako industrijo, ki bo pospeševala prav kmetijstvo. To je predelovalna industrija poljedelskih, sadjarskih ki živinorejskih proizvodov.
Ob koncu svojega govora je tov. Čačinovič zborovalcem zaželel, da bi bila proslava v Ljutomeru vzpodbuda za še tesnejše sodelovanje med prebivalci Prlekije in Prekmurja
več sredstev za hitrejši razvoj kmetijstva. Medtem ko je bila osnovna oblika dela kmetijskih zadrug v preteklih letih oskrba zadružnikov z reprodukcijskim materialom, so se razvili danes boljši proizvodni odnosi med zadružniki in zadrugami na osnovi sodelovanja in kreditiranja zadružnikov.
Ko je govoril tov. Ingolič o perspektivnem razvoju kmetijstva, je dejal, da je izvajanje perspektivnega načrta naj večja naloga tako občinskih ljudskih odborov kot kmetijskih zadrug in zadružnikov
Član Izvršnega sveta LS LRS Jože Ingolič:
Perspektivni plan -naša glavna naloga
Tovariš INGOLIČ je v svojem govoru dejal, da moremo ob 90-letnici ljutomerskega tabora ugotoviti, da slovensko ljudstvo ni doseglo samo tistih ciljev, za katere je manifestira-
lo na ljutomerskem in drugih taborih, ampak smo si priborili mnogo več. namreč tak družbeni red, na katerega smo lahko prav zaradi njegovih specifičnosti ponosni. Za tem je tov. Ingolič navajal gospodarske uspehe v povojnih letih. Pri tem je dejal, da smo dosegli take uspehe z izrednimi napori in tudi zato. ker so se morali naši ljudje v povojnih letih marsičemu odpovedati. Kako si-
lovit pa je bil naš gospodarski razvoj v povojnih letih — je dejal govornik — kaže to, da smo po vojni vsako leto investirali v Sloveniji čez 43,5 milijard dinarjev. Te investicije so vplivale na blagovni promet v kmetijstvu, ki se je povečal predvsem v letu 1957. Že lani, predvsem pa letos, daje družba
IZ DOMAČIH VIROV
Razvojne možnosti industrije v Pomurju
V razpravi o petletnem perspektivnem planu industrije se izražajo nekatera mnenja, ki so pomembna za osnovno usmerjenost v izpolnjevanju plana, ko bo sprejet. Poudarjena je predvsem potreba po iskanju surovin iz domačiji virov, kar pomeni dopolnitev kmetijske proizvodnje. Poraba mleka ob povečani ponudbi ne predstavlja problema. Problematična je proizvodnja sadja (transport in drugo), zaradi česar prevladuje težnja po sušilnicah kot edinem načinu predelave, kar ni prav.
Pri organizaciji industrijske proizvodnje terjajo spremenljive zahteve potrošnikov večjo komercialno gibčnost. Zelo rentabilno podjetje predstavlja predelava plina zaradi novih surovin, ki jih daje našemu gospodarstvu in predvsem zaradi nadpovprečne rentabilnosti. Tudi opekarništvo pri nas še ni dovolj razvito in ne zadošča potrebam. Zlasti zanimiva pa je za nas konfekcija tekstila, za kar je zanimanje v vsem okraju. Osnova je vsekakor v širjenju obrtnih podjetij. Kvalificirane delovne sile je tudi dovolj. Govorilno lahko le o pomanjkanju vodstvenega kadra. Možnosti v tekstilni panogi, kaže, še niso dovolj razjasnjene in je mogoče proizvodnjo te stroke še razširiti. Ne gre za visoke dohodke od nove proizvodnje, ker je to delno tudi reševanje socialnega problema. Osnova pa je vsekakor rentabilnost.
Tudi pri kovinski industriji kaže najti še nove možnosti proizvodnje. Najvažnejša pa je ustalitev teh podjetij in zavarovanje pred presenečenji trga. Aktualno je tudi vprašanje uporabe novih materialov, zla-
sti sintetičnih mas. Predelava lesa pa je še najmanj razčlenjeno področje. Iz Pomurja gre mnogo lesa, ki bi ga lahko doma predelovali, čeprav Pomurje ni gozdarsko področje. Sodelovanje med proizvodnjo surovin in potrošnjo je nujno. Gre za visoko ovrednotenje si-rovin, kar je v tem primeru pomembno. Najpomembnejša področja so tukaj Goričko in Radgona.
V industriji je na splošno potrebno še več sistematičnega študijskega dela. Kadri in organizacija sta sicer aktualni in pomembni področji, toda pomembna so tudi vsa ostala področja. Razna združenja sicer razpravljajo o problemih te in one industrijske panoge, vendar včasih enostransko in ne dovolj o tistem, kar je prav za naše področje najbolj zanimivo. Občine in svet za industrijo in obrt bodo morale še več razpravljati o perspektivnih nalogah, ki presegajo interese posameznih gospodarskih organizacij. Skrbeti bo potrebno predvsem za področje, kjer ni lastnih kadrov, da ne bomo le predelovalci surovin.
Letos: Omogočen cenen oddih
na morju za delovne ljudi Pomurja — Koristna in hvalevredna pobuda okrajnega sindikalnega sveta — Camping v Baški bo stalen
Okrajni sindikalni svet v Soboti je letos osnoval komisijo za oddih, ki jo vodi tov. Drago Beloglavec. Od njega smo zvedeli, da ho letos prvič omogočen delovnim ljudem Pomurja cenen oddih na morju. Delovni ljudje Pomurja bodo ta ukrep okrajnega sindikalnega sveta nedvomno toplo pozdravili.
Zvedeli smo. da je omenjena komisija že nabavila potrebne šotore za 40 oseb in najela šest sob v domu v Baški. V sobah bo prostora za štiri osebe. Pen-sion v sobah bo znašal 350 dinarjev, v šotorih 500, za otroke do 14 let pa 210 dinarjev dnevno. Šotori bodo opremljeni z modernimi ležalniki, sam cam-ping pa leži v neposredni bli-zmi doma. Zagotovili so nam. da bo dobil vsak letoviščar dnevno pet obrokov hrane, ki bo okusna in krepilna. Kuharice bo odstopil Zavod za napredek gospodinjstva, na razpolago pa bo tudi domači zdravnik.
To ceneno letovanje je namenjeno predvsem članom sindikata iz Pomurja, v kolikor pa no bodo vsa mesta zasedena, pa tudi drugim. Tabor bo odprt
od 1. julija do 51. avgusta, če bo lepo vreme in dovolj interesentov, pa tudi prvih deset dni v septembru. Vsaka izmena bo trajala deset dni, v kolikor pa bo tabor pripravljen že pred 1. julijem, bo komisija objavila v časnikih. Interesenti naj se prijavijo preko svojega sindikati ali pa OSS. komisiji za oddih (kakor tudi tov. Drago Belo-glavcu. Murska Sobota. Miloša
Kuzmiča ul. 21.) 1 udi vsa pojasnila je moči dobiti pri njem.
O Prav bi bilo. če bi večja podjetja Pomurja podprla napore komisije z denarnimi prispevki, hkrati pa imajo pod-jetja priložnost, da pošlejo svoje najboljše delavce na cenen oddih v Baško in jih s tem nagradijo. Canping v Baški bo stalen, prometne zveze z Baško pa ugodne.
PO LJUTOMERSKEM SLAVJU UGOTAVLJAMO:
Ljutomer se je častno oddolžil spominu velike obletnice
Ne kaže razmejiti slavnostnega in zabavnega dela dvojnega ljutomerskega praznovanja. Posamezne točke so se prijetno dopolnjevale in zlivule v eno samo strnjeno reloto ter združevale v številna prizorišča dvodnevnega praznovanja. Vse je potekalo v najlepšem redu. Zares, vsa čast prirediteljem, ki so v relativno kratkem času mobilizirali nepregledne vrste mladih ljudi, katerih parada je bila krona vsega ljutomerskega slavja. Okrajna zveza TVD "Partizan" je na čelu s svojini neumornim predsednikom Jožetom Vel-narjem v mogočnem mimohodu mladosti in zdravja svojih članov demonstrirala vse to, čemur posvečamo največ pozornosti in kar imenujemo — množičnost.
Kot smo že omenili, zaslužijo organizacijske sposobnosti prirediteljev v Ljutomeru vse priznnnje, saj
je v »mogočem bilo prav od rednega poteka prireditev odvisno tudi razpoloženje množic iz vseh delov našega in sosednjih okrajev.
Ce omenimo budnico, je bila uradna otvoritev praznovanja 90. obletnice I. slovenskega tabora v soboto ob 9. uri dopoldne v občinski hiši, kjer so se zbrali na slavnostni seji ObLO Ljutomer predstavniki političnih. množičnih in družbenih organizacij ljutomerske občine ter gostje, med njimi predsednik OLO M. Sobota Rudi Čačinovič, sekretar OK ZKS Jan Ros, predsednik OO SZDL Ivan Horvat in drugi ugledni gostje.
Po odhodu putrol, ki so ponesle z motornimi kolesi vence nu prizorišča slavnih dogodkov iz NOB. so pohiteli številni gostje na vinsko pokušnjo, kjer so imeli priliko oceniti v dobro založenem bifeju najboljša vina ljutomerskih vinogradniških posestev. Sicer pa je bila kvaliteta rujnega ljutonierčana najboljše jamstvo za nadvse prijptno vzdušje. Vendar je dober opazovalee lahko zasledil, da je večina prvih obiskovalcev precej previdno naskočila prostor vinske pokušnje. Glas: šte-diino moči, pred nami je še dva dni praznovanja! je bil marsikomu vodilo in dovršen recept zoper mačka.
Kdor so je hotel prepričati, da stoji ljutomerska »Konfekcija« na »trdnih nogah« in da ima vse pogoje, da bo po predvideni rekonstrukciji prevzela vlogo že večkrat omenjene tovarne težke konfekcije, se je lahko udeležil slavnostnega razvitja prapora, ki ga krasijo številni zlati žebljički - darilo 1jutomerskih podjetij in posameznikov. V nič manj prijetnem vzdušju ni potekala veselica udeležencev tega podjetja, ki so se po razvitju praporu zbrali na hipodromu ter prebili ob zvokih
harmonike in obilne zakuske nekaj prijetnih uric. Naj omenimo še »tekmo leta , ki je prireditelji sicer niso imeli nu sporedu, ko je na progi 100 metrov tekmoval v teku 50-letni in 115 kg težki Lojze Zavratnik z vitko uslužbenko »Konfekcije«. 18-letno Albino Gajškovo. Izid tekme je bil tak. da je pritekel nu cilj prvi — Lojze.
Uspela popoldanska demonstracija gasilske tehnike gasilskih enot iz Pomurju, Ptuja. Maribora in Čakovca je bila krepki revanž obilni popoldanski moči (no žalost tudi v obliki ledenih zrnc), ki je napojila izsušeno zemljo, ohladila razpaljeno
ozračje ter zavarovala udeležence iz vseh koncev in krajev pred cestnim prahom.
K nadvse uspelim prireditvam lahko nedvomno prištejemo tudi gostovanje mariborskih gledališčnikov, ki so z dramo »Dnevnik Ane Frank« prijetno presenetili slednjega, še tako razvajenega obiskovalca Tnlijine-ga doma. Kljub temu. da so številni udeleženci ostali brez vstopnic, ni bil nihče prikrajšan, saj je bilo napovedano ljudsko rajanje huda skušnjava celo za tiste, ki so sklenili. da se bodo udeležili osrednje-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naser pride v Jugoslavijo
O Predstavnik državnega sekretariata za zu-naje zadeve Jakša Petrič je na sestanku z novinarji izjavil, da pride predstavnik Združene a-rabske republike Naser julija v Jugoslavijo in da bo gost predsednika Tita. Na vprašanje, ali lahko potrdi vesti nekaterih zahodnih časnikov, da ho tudi predsednik indijske vlade Nehru oh tej priložnosti obiskal FLRJ. je Jakša Petrič odgovoril: "O tem ničesar ne vem. lahko pa rečem, da hi bil predsednik Nehru pri nas dobrodošel gost in da hi sestanek Nehruja s predsednikom Titom po našem mnenju tudi kjerkoli drugod bil zelo koristen.«
Predsednik Naser
Pomoč izseljencev
pri gradnji gasilskega doma v Vučji Gomili
O Vaščani Vuče Gomile so postavili lep gasilski dom. Pri postavitvi tega doma so finančno pomagali tudi oni rojaki, ki že dolgo časa živijo v Združenih državah Amerike. Čeprav jih je samo še »malo živih«, kot pišejo in niso mogli zbrati večje vsote, je n jihovo darilo vendarle potrdilo povezanost z rodno grudo. Tako so njihovo skromno darilo okrog 50 dolarjev — sprejeli tudi hjihovi sorojaki v Vuči Gomili in se jim za izkazano pozornost prisrčno zahvalili.
O Zbiranje prispevkov v Betlehemu, v ZDA. je organiziral rojak Jožef Horvath. Darovalci pa so razen zbiralca in njegove žene še naslednji izseljenci: Jožef Kerčmar. .Štefan Ku-toš, Maričika Akov, Louis Franko, Ana Grabar, Frank Antalič in žena, Peter Poučič, Roza Matuš, Adam Gaber in žena Ma-rika (iz Bridgeporta). Terezija Gomboc-Domitric, Terezija Ci-pot-Lepoša. A. Gasparič, Ana Kolar. Jožef in Ana Santos-Lipaj.
O Izseljenci-rojaki iz Vuče Gomile so v svojem pozdravnem pismu zaželeli domačemu kraju nadaljnji napredek. Vaščani Vuče Gomile zato tudi ne bodo pozabili svojih sorojakov preko morja.
Manifestacija mladih: pred množico gledalcev ze bila veličastna povorka 1700 nastopajočih
4.
JUNIJ-DAN Ljutomer se je častno oddolžil...
prostovoljnih darovalcev krvi
Letos proslavljamo prvič po ustanovitvi transfuzijskih postaj pri splošnih bolnišnicah po vsej republiki dan prostovoljnih darovalcev krvi. Ta dan se v okviru manjše svečanosti zberejo osi oni požrtvovalni ljudje, ki so največkrat darovali svojo kri in pomagali pri zdravljenju bolnikov, mladih mater oz. nosečnic. V imenu vseh onih. ki so to kri pre-
jeli. se hočemo oddolžiti darovalcem z majhnim, skromnim priznanjem, s podelitvijo Tatih in srebrnih značk. Taka svečanost je bila včeraj tudi v naši bolnišnici, ko so prejeli značke oni. ki so darovali svojo kri več kot 9 krat. oz. več kot 4 krat. V resnici zaslužijo več skromnega priznanja, toda to so v večini primerov ljudje, ki so vajeni v žrtvovanju.
Danes si več ne moremo predstavljati uspehe zdravljenja brez transfužije krvi. Razumljivo torej, da brez takega zdravljenja ni mogoč strokovni razvoj naših bolnišnic. Naštevanje indikacije za transfuzijo krvi ali plazme bi zavzeto preveč prostora; drži pa dejstvo, da se danes kri daje in ne več pušča, kakor so to delali zdravniki, ki so zdravili pred nedavnim. Tudi pri soboški bolnici smo morali zaradi tega ustanoviti transfuzijsko postajo, še preden se je lahko naprej razvijala v obliki novih oddelkov — ginekolo-ško-porodniškega. pa tudi otroškega, ki ga bomo odprli v bližnji bodočnosti.
Z ustanovitvijo transfuzijske postaje smo morali organizirati transfuzijsko službo. Ljudi smo bili dolžni prepričevati o nujnosti prostovolj-
nega darovanja krvi, da smo v svojem delu lahko napredovali. V sicer majhnih, toda primernih, sodobno urejenih prostorih naše transfuzijske postaje je delo steklo. Na terenu so odbori RK dobili veliko konkretno nalogo — zbirati je prostovoljnih darovalcev krvi. Brez večjih izkušenj za tako delo, toda z veliko razumevanja in ljubezni do bol-
nika. srno tukaj že v začetku dosegli, da naša transfuzijska postaja in bolniki o naši bolnici niso pogrešali potrebni življenjski eliksir, pa tudi ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane je pri odvzemih na terenu v letih 1956 in 1957 uspela.
Vsem prostovoljnim darovalcem krvi zato ob njihovem dnevu iskreno čestitamo in se v imenu bolnikov v naši bolnici ter ostalih bolnikov zahvaljujemo. Hvala za pomoč vsem organizatorjem krvodajalske službe pri nas v Pomurju. pohvala pa posebno še organizatorjem	krvoda jalske
službe občine Beltinci, kjer so v minulem polletju zbrali največ krvodajalcev.
Naj nam 4. junij, dan prostovoljnih darovalcev krvi, od letos naprej postane vsako leto dan, ko se oddolžimo osem onim, ki so vajeni po svojem prepričanju darovati kri za bolnika, dan za pridobivanje čim širšega kroga še več darovalcev krvi. Tako bomo obenem in na resnično oprijemljiv način vzgajali čut za socialistično — kulturno misel in prispevali k nadalnjemu vzponu socialistične družbe sploh.
Dr. Nikolaj Lanščak
(Nadaljevanje s 1. strani) ga nedeljskega praznovanja čili in prespani.
Lepo nedeljsko jutro 1. junija. 2e pred napovedano uro se je zgrinjala množica v Sršenov log, prizorišče I. slovenskega tabora. Naši delovni ljudje so se zares častno oddolžili spominu te velike obletnice. Slavnostni govori visokih predstavnikov ljudske oblasti so se veličastno prepletali s petjem združenih pevskih zborov Pomurja. Velika slavnost je dosegla višek, ko je odkril tov. Ivan Horvat spomenik, ki stoji na samem prizorišču zgodovinskega dogodka in bo pričal številnim novim generacijam o velikem boju naših prednikov za pravico in resnico. Spomenik je sprejel v varstvo v imenu delovnih ljudi Pomurja predsednik ObLO Tone Truden. S tem je bil nekaj po 11. uri dopoldne končan slavnostni del programa praznovanju v Ljutomeru.
Prireditelji so poskrbeli, da med dopoldanskim in popoldanskim sporedom prireditev ni bilo praznine. Vrvež množice na hipodromu je umiril nastop folklornih skupin iz Beltince in Lendnve. Pisane narodne noše in temperamentno izvajanje ljudskih plesov so bili paša za oči številnih občudovalcev. Za dobro voljo po je poskrbela prlešku Micka, ki je v osebi Janje Baukartove v pristnem prleškem narečju »guča-lu« dobre pol ure iz vzbujala s svojim domiselnim humorjem salve smeha.
Kmalu za tem je razgibal množico val navdušenjn. 2100 pripadni-
kov TVD »Partizan« iz Pomurja od članskih vrst do cicibanov, šport-pikov in tabornikov, gasilcev in kolesarjev je defiliralo mimo slav-
nostne tribune. Stotine živordečih praporov in zastav se je zlivalo s kroji in paradnimi uniformami v čudovito hurmonijo barv. Zares prizor. ki zlepa ne bo utonil v pozabi, posebno če še omenimo odlično izvajanje prostih vaj, ki so dopolnjevale nadvse uspeli miting naših najboljših kasačev. Z vajami na orodju so občinstvo prijetno presenetili tu-
di domači telovadci in člani — reprezentanti republiške orodne vrste Maribora in Ljubljane. Če za zaključek omenimo še kolesarske dirke beltinških kolesarjev in tekmovanje mopedistov, pa smo v glavnem našteli vse člene dolge verige ljutomerskih prireditev.
In kaj naj napišemo še o velikem ljutomerskem slavju? Vsi tisti, ki so se vključili vanj, lahko potrdijo našo ugotovitev: prijazni in gostoljubni Ljutomer je ob praznovanju 90. obletnice I. slovenskega tabora dostojno počastil tudi velike spomine iz NOV in večino doseženih uspehov naše povojne izgradnje.
In to je tudi bil glavni namen velikega ljudskega slavja.
Bb
Novi predsednik šolskega sveta 0L0
Zaradi odhoda iz Pomurja se je tovariš Franc Rogi odpovedal dolžnosti predsednika šolskega sveta OLO. Okrajni ljudski odbor je izvolil za novega predsednika tega sveta tov. Aleksandra Pirherja.
*
Za vršilca dolžnosti upravnika počitniškega doma v Baški je okrajni ljudski odbor imenoval tovariša Draga Mohorja.
SPOMINSKA SVEČANOST V LOGAROVCIH
V okviru proslav 90-letnice ljutomerskega tabora so odkrili preteklo soboto v Logarovcih pri Žalikovih spominsko ploščo v spomin na dogodke dne 3. februarja 1945. Tega dne je bila pri Ža-likovih huda borba meri partizani in Vlasovci. Žrtve tega spopada so bili: Branko Bernot-Aljaž. Joško Berden-Rastko. Ciril Jureš-Maks, Vida Petje in oba Zalikova.
Spominske svečanosti se je udeležilo okrog 500 ljudi. O borbi v Loga-rovcih je govoril preživeli udeleženec tega spopada Rado Pušenjak.
Prva skupina
darovalcev
krvi ob
otvoritvi
transfuzijske
postaje
v Soboti
Štirje udeleženci ljutomerske proslave. V ozadju slavnostno okrašeno mesto.	Foto Trsten jak
PRIJETEN
NEDELJSKI VEČER
Združena godba na pihala, v kateri bo 76 godbenikov iz Ljutomera. G. Radgone in Murske Sobote. bo v nedeljo zvečer ob 20. uri priredila samostojen koncert pred avtobusnim postajališčem v Murski Soboti. Svojim poslušalcem, gostom soboške »Zvezde«, za katere bodo v ta namen pripravljena omizja vzdolž vsega posta jališča, bo zaigrala priljubljene skladbe znanih avtorjev. Torej : prijetno razvedrilo ob dobri postrežbi!
Godba, ki bo v nedeljo zvečer gost Sobočanov, je že uspešno nastopila na proslavi 90-letnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru.
Najmanj gozdov v Jugoslaviji ima Pomurje
TUDI STANJE GOZDOV SLABO
V Pomurju imamo najmanj gozdov v Jugoslaviji. Skupna površina gozdov v okraju znaša 53.874 ha, torej 25 odst površine okraja. Gozdov splošnega ljudskega premoženja je le 967C. V gozdovih ne gospodarimo intenzivno, čeprav to že poskušamo. Stanje gozdov je slabo zlasti zaradi pretiranega steljarjenja v zasebnih gozdovih. ki jih je skoraj tričetrt od vseh gozdnih površin. Prirastek na ha znaša le 1.92 m3. Torej le 40 odst. dosegljivega prirastka (3—5 m3).
Takšne razmere v gozdovih Pomurja so nastale zaradi pretiranega izsekovanja, drobljenja zemljiške posesti in drugih vzrokov. Na Goričkem je kot posledica širjenje iglavcev v mesto listavcev, v ravninskih predelih Pomurja pa širjenje
hitreje rastočih vret namesto počasneje rastočih. Zmanjšuje se povprečni premer in sečna starost. Zaloga po ha je zelo nizka (77 m3).
V	interesu boljšega gospodarjenja z gozdovi bi bilo potrebno doseči na zelo razdrobljenih gospodarstvih skupni način gospodarjenja, zlasti kar zadeva strokovnih ukrepov in mer.
Celotna zaloga lesa je ocenjena na 2,570.700 m3. Zaloga na ha državnih gozdov je 99 m3, zaloga privatnih gozdov pa le 68 m3. Upoštevati je še dejstvo, da je stanje v gozdovih splošnega ljudskega premoženja boljše, kot kažejo zaloge, ker so ti gozdovi večinoma mladi.
Kljub povečani skrbi za gozdove po predvidevanjih perspektivnega plana bo sečnja vedno večja od prirastka. Zlasti v zasebnih gozdovih bo še vedno občutno izpostavljanje izčrpavanju. Kmečka gospodarstva porabijo letno 8 m3 lesa. Če bi to potrošnjo znižali na 5 m3. da to še vedno preveliko količino. Porabo drv je potrebno vsekakor nadomeščati z drugimi viri energije, zlasti z elektriko, ki je najcenejša.
V	perspektivnem planu je predvideno pogozdovanje na površinah 860 ha. Med iglavce bomo sadili listavce, zlasti kostanj, gaber, bukev in hrast. Za celotno področje okraja je predvideno pogozdovanje s 60°/o listavcev. Na Goričkem se bo ta odstotek znižal za polovico. Vso skrb pa bo potrebno
posvetiti topoli, ki najboljše uspeva med jelšo in jesenom. Za tako pogozdovanje bo treba najprej opraviti analizo tal in rastišč. Pogozdovanje s topolo je predvideno v perspektivi petih let na 50 ha. Nega gozdov pa je predvidena na blizu 2500 hektarih. Za varstvena dela ,i predvidenih 2.760.000 din. Preventiva je vsekakor zelo važna. Več kot škodljivci pa škoduje gozdovom steljarjenje. Iz pomurskih gozdov odnašamo letno 71 ton stelje. Zaradi steljarjenja izgubimo letno okrog 19.000 m3 lesa.
Plan obnove gozdov zahteva za pogozdovanje pet in pol milijonov sadik. Lanska proizvodnja sadik zadostuje, če jo ohranimo v prihodnjih letih na enaki ravni. Poleg obnove pa so potrebna še druga dela. Skrb za gozdne ceste, zmanjševanje sečnje lesa za kurivo in za tehnični les ter podobno.
Obvestilo!
Naročnike »Pomurskega vestnika« ponovno obveščamo, da smo s 1. januarjem prešli na sistem predplačila naročnine!
Naročnike, ki so v zaostanku za prvo polletje vljudno prosimo, da naročnino takoj poravnajo.
Da si pa zagotovite še nadalnje redno prejemanje lista, Vas prosimo, da obnovite naročnino tudi vnaprej za drugo polletje.
V prihodnjih dneh bodo tudi poštarji pobirali zaostalo naročnino in pa naročnino za drugo polletje 1958.
Prosimo, da z razumevanjem vzamete na znanje to obvestilo, ker nam boste s tem olajšali poslovanje, sebi pa zagotovili redno dostavo.
Uprava
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI pregled
Minili četrtek je general De Ganile sprejel ponudbo predsednika francoske republike, da sestavi, novo vlado. Nato je predsednik republike seznanil stranke z De Gaullovim programom.
V nedeljo se je general De Gaulle predstavil skupščini. Njegov govor je trajal 10 minul. Preden je govoril De Gaulle, je predsednik skupščine Le Troquer prebral seznam članov nove vlade. Za državne ministre so bili imenovani llouphouet Boigny (Črnska demokratska unija). lacquinot (Stranka neodvisnih). Guy Mol-let (socialist), Pierre Pflimlin (katolik). Za nove ministre so bdi imenovani: Michel Debre za sodstvo (degolovec), Couve de Murv lle za zunanje zadeve (funkcionar). Pelletier za notranje zadeve (funkcionar). An-toine Pinav za finance (neodvisni) in Bertom za prosveto (neodvisni). V š r.šo vlado je bilo imenovanih še šest državnih sekretarjev: dva katolika, socialist Max Lejeine in trije strokovnjaki. Naposled se je zgodilo to. kar je bilo pričakovati: De Gaullova vlada je dobila investituro skupščine in De Gaulle ie uradno tudi prevzel oblast. Skupščina je za nedoločen čas odgodena.
ODMEVI V SVETU
Medtem ko je francoski radikalni prvak in nekdanji predsednik vlade Mendes France izjavil, da bo njegova opozicija proti De Gaullu konstruktivna ne pa avtomatična, je sporočil predsednik angleške vlade Macmillan v svoji poslanici De Gaullu svoje veselje, »la bosta »obnovila prijateljstvo iz vojnih časov, skovano v času, ko ste kot predsednik Odbora narodne osvoboditve vodili Francijo k zmagi.« Macmillan je izrazil tudi zadovoljstvo, da lahko predlaga De Gaullu sodelovanje za skupne cilje. Po investituri De Gaul-la je bilo v Washingtonu čutiti olajšanje. da je kriza v Franciji za zdaj odstranjena s tem. da je prišel na krmilo generai De Gaulle.
NI MIRU V ALŽIRIJI
V	Alžiriji pa trajajo boji naprej. Glavno torišče napadov uporniških odredov in komandosov so bila zahodna področja Alžirije. Tudi francosko poročihi priznava hude boje okrog gorskegu masiva Vnrseni in v trikotu Orleanville. Omal in Renda ter omenja močno prodiranje alžirskih enot. General De Gaulle je odpotoval te dni v Alžirijo.
V	TUNIZIJI SKRAJNA OPREZNOST
Predsednik tunizijske republike Habib Burgiba je v nekem inter-
vjuju izjavil, da ni prevelik optimist, kar zadeva položaj v Franciji in možnost za ureditev severnoafriških problemov. Hkrati je izrazil upanje, da bo De Gaulle zastavil svoj ugled, da bi rešil položaj. Pozval je Francoze, naj zavržejo zgrešene pojme o svoji veličini ter dejal, da je prvi pogoj za sleherno pogajanje s Francijo umik francoskih čet iz Tunizije. Kakor kaže, je zvon tuniškega upora, ki so ga sprožile znane sakietske eksplozije, mobiliziral vso Tunizijo k skrajni opreznosti.
Zmago Vrbnjak:
LETNICA
I. SLOVENSKEGA TABORA
90
(Nadaljevanje)
Svojo nalogo je Čitalnica izvrševala z mnogimi izleti. Povsod so igrali čitalniške igre: Filozof, Ultra, Gibanica s Čve-na, Ravna pot — najboljša pot. Črni Peter. Zakonska sol itd. Pevsko društvo Čitalnice pa je z narodnim programom budilo smisel za slovensko petje. Navdušeni čitalniški odborniki (I. Kukovec, dr. Valentin Zarnik, dr. J. Ploj, I. Lapajne, B. Per-nišek) pa so v politično-gospo-darskih predavanjih budili narodno zavest.
Mimo tistega več ali manj nejasnega sporočila v Slov. Go-soedarju marca 1868. je Ivan Dragotin Huber v svojih zapiskih o ljutomerskih razmerah (iz zapuščine dr. Frana Ilešiča!) ohranil zanimivo notico, češ da je Čitalnica že 4. maja 1868 imela »sejo zaradi veselice 1 jut. Čitalnice na javnem prostoru: ter se dade na pogovor zaradi I. slov. tabora.«
To je tedaj prva omemba tabora, ki bi se naj vršil v Ljutomeru. Beseda »tabor se v tem primeru rabi za narodni shod — narodni meeting (miting). Kot prav posebno zanimivost moramo poudariti, da
se ime »tabor« uporablja v Ljutomeru, kot iz tega sledi, že teden dni pred prvim češkim taborom, ki se je vršil na podnožju gore Rip 10. maja 1868. Od kod je tedaj ime »tabor«? Včasih smo mislili, da je misel o prirejanju shodov pod »milim nebom« — tabori — prišla k nam od Čehov. Pisali so in nas učili, da je Fran Levstik sprožil to misel, ki »je našla ugodna tla med agilnimi štajerskimi Slovenci« (M. Gorše: Doktor Valentin Zarnik; Ljubljana 1940. str. 86). Ali iz tega datuma (4. maj), ki je gotovo starejši od Levstikovega pisma dr. Val. Zarniku in beležke Ivana Dragotina Huberja. da je beseda »tabor« splošno razširjena pri južnih Slovanih — sinemo z gotovostjo trditi, da je tabor docela slovenska zadeva.
Kdo je idejo o taboru na seji čitalniškega odbora spravil v »pogovor«, je težko reči. Takih, je že izza ustanovitve čitalnice moglo biti več. kakor smo na začetku poudarili. Brez pretiravanja smemo trditi, da je iniciativo za tabor dal Ljutomer sam. To je naglasil tudi predsednik tabora dr. Jakob Radoslav Razlag na začetku prire-
ditve. Ko je prebral paragraf 19 drž. temelj, zak., je pristavil: »Ta postava je imenitna za nas, zato so ljutomerski rodoljubi sklenili, da se posvetujejo o njej.« Res se je kasneje prav iz čitalniškega odbora osnoval odbor za I. slov. tabor. Dr. Josip Vošnjak pravi (Spomini II 24) da mu je bil na čelu ljutomerski advokat Jakob Ploj, najbolj delavna moč pa je bil njegov koncipient dr. Valentin Zarnik, poleg teh dveh pa so bili še ljutomerski župnik dr. Anton Klemenčič, posestnik I. Kukovec in trgovec Matija Zemljič.
Že imenovani Ivan Dragotin Huber je na sejah Čitalnice v maju 1868 ponujal kot prostor za tabor »Hrastovčak« (to je Huber jev log). Prav pogosto se še danes trdi, da je bil prvi slovenski tabor v Sršenovem logu, pa je to napaka, ki se ji dolgo nismo mogli odpovedati. Zakaj tabor ni mogel biti v Sršenovem logu? Bil je ta prostor tedaj še v tujih nemških rokah Ignacija Poschla; njegova hči se je omožila z Matijo Kavčičem (iz Šentjurja ob južni železnici), njuna hči Marija pa se je komaj 1886 poročila s trgovcem Sršenom. Tako je ta Poschlov log prišel v slovensko last — kot Sršenov log, kjer so se v 90. letih peteklega stoletja vršile domala vse ljutomerske narodne veselice.
Poleg organizacijskega dela
je ljutomerska Čitalnica opravila tudi vse propagandno delo za ljutomerski tabor. Predsednik Čitalnice dr. Ploj je gotovo ob močni podpori svojega kon-cipienta dr. Valentina Zarnika sestavil vabilo za L slovenski tabor. (Vabilo je izšlo kot letak pri Egerju v Ljubljani v založbi Ljutomerske Čitalnice«). To vabilo, poslano med slovensko ljudstvo, je bilo priobčeno tudi kot uvodnik v mariborskem Slovenskem Gospodarju 30. julija 1868 pod naslovom: »Dragi rojaki!« Poziv začne z narodno prebujo ter spominja na podobne shode »naših dedov«. Zdaj jim je po dolgih stoletjih bilo z novo ustavo dano, da se zopet zbirajo. »Zaradi tega so pod tem vabilom podpisani možje sklenili Vas sklicati, da bi se zopet enkrat pod milim nebom kakor naši očetje pred 1000 leti pod košatimi ii-pami, pogovarjali in posvetovali, česa nam je zdaj v današnjem času najbolj treba, kaj nam je najbolj krepko od vlade zahtevati. Take pogovore pod milim nebom so že zdaj imeli Nemci v Beču in v Gradcu. tudi naši slovanski bratje Čehi na Pemskem in Moravskem. Mi bomo imeli ta pogovor zaradi svojih starih pravic, ktere se našega naroda in jezika tičejo, tu v Ljutomeru (ali Lotmerku) v nedeljo popoldne 9. avgusta 1868 na travnikih pri Ščavnici.«
Potem sledi vabljenje, ki ga ni konca ne kraja: »pride naj vsak, bodisi kmet (želar), na-gornjak ali vincar. Samo če iz vseh stanov združeni kaj sklepali in sklenoli bomo. potem bomo kaj dosegli. Pomagajmo si sami! K sklepu tega povabila Vam še enkrat vpijemo tako močno, kakor je koli mogoče: nihče iz nobene hiše vseh vesnic, posebno ormuškega, ljutomerskega in gornjeradgon-skega okraja ne sme 9. avgusta 1868 popoldne v Ljutomeru manjkati! (podčrtano). Sledijo podpisi: Ivan Kukovec, posestnik v Ljutomeru; Matija Zemljič, trgovec v Ljutomeru; Vekoslav Šonaja, tržan iz Veržeja in okr. odbornik; dr. J. Ploj, odvetnik v Ljutomeru; Ivan Farkaš, kmet iz Iljašovec, župan in okr. odbor.; Andrej Raih, kmet in župan iz Pristave; Ivan Vargazon, kmet iz Pristave; M. Ver-šič, kmet; Ivan Drobnič, kmet; dr. A. Klemenčič, iz Ljutomera; Vekoslav Hercog, zdravnik iz Ljutomera; I. Vučina, teržan iz Ljutomera; F. Murkovič, kmet iz Cezanjevec; Ivan Makotar. kmet iz Cezanjevec; Vatroslav Mohorič, kmet in župan iz Podgrad ja; Ivan Raih. kmet iz Cvena; Jožef Kociper, kmet; Anton Rotar, kmet in župan v Cezanjevcih; Vid Novak, kmet in okrajni zastopnik iz Banovec; dr. Valentin Zarnik, iz Ljutomera.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK. 3. junija 1938
2
KZ in gospodarski načrti
Prav sedaj, ko razpravljamo o perspektivnem načrtu za razvoj kmetijstva v Pomurju, je se posebno aktualno gospodarsko načrtovanje spodaj, t. j. pri operativnih uresničevalcih tega načrta — kmetijskih zadrugah.
Gospodarski načrti kmetijskih družbenih posestev in kmetijskih zadrug morajo konkretizirati naloge okrajnega perspektivnega načrta za razvoj kmetijstva v posameznih pridelovalnih okoliših in biti hrbtenica tonamenskim občinskim načrtom; brez solidnega načrtovanja pri operativnih nosilcih gospodarskega razvoja v kmetijstvu si namreč ne moremo zamisliti zaželenega napredka v tem smislu, da bo okrajni perspektivni načrt postal ena sama življenjska naloga, ki jo bo podeželje tudi osvojilo, igibalo za akci jo in napredovanje v kmetijstvu.
Če bi analizirali gospodarske načrte v pomurskih kmetijskih zadrugah, bi nedvomno ugotovili. da v marsikateri zadrugi posvečajo daleč premalo pozornosti realnemu načrtovanju in perspektivnosti pri zadružnem gospodarjenju. So zadruge, ki sploh nimajo dolgoročnih gospodarskih načrtov, v nekaterih zadrugah pa so ti načrti očitno pomanjkljivi in zategadelj ne morejo biti solidna osnova za dolgoročno smotrno gospodarjenje.
Kmetijstvo je danes tako aktualno in tudi občutljivo gospodarsko področje, da ga nikakor ne moremo prepustiti stihijne-mu životarjenju od danes na jutri. Brez dobrega gospodarskega načrtovan ja, ki mu sicer posamezniki povsem neupravičeno pripisujejo nujno zlo ne-potreebnega	administratiranja,
pa stihije ne bomo mogli učinkovito pregnati v ropotarnico
preteklosti, čeprav sodi samo v njo. Kaj nam bo na primer ostalo od mnogo obetajočega razpravljanja o sadjarstvu kot glavni kmetijski stroki na Goričkem, če tamkajšnje kmetijske zadruge ne bodo koristne napotke presadile v svoje gospodarske načrte, jih tam konkretizirale in potem začele dosledno uresničevati. V ljutomerskem okolišu ugotavljajo, da obnova vinogradov v privatnem sektorju občutno zaostaja za obnovo v družbenem sektorju. Že nakazan izhod iz zagate je v obnavljanju vinogradov v večjih kompleksih, v obnovitvenih skupnostih pod okriljem kmetijskih zadrug. Zdaj je torej vrsta na zadrugah, da to
nalogo konkretizirajo v svojih gospodarskih načrtih in jo tako postavijo v neposredno uresničevanje.
Gospodarsko načrtovanje je torej izredno važno. Žal še o gospodarskih načrtih KZ nima temeljite analize, ki bi nam pokazala. kje smo dosegli skladje v naših skupnih prizadevanjih na področju kmetijstva in kje se morda še razhajamo. Taka analiza bi na primer bila zelo dobrodošla na letnem občnem zboru okrajne zadružne zveze, kjer pa so razpravo o gospodarskem načrtovanju v osnovnih celicah kmetijskega zadružništva opravili že kar preveč mimogrede.
S. Klinar
Nesmotrno
izkoriščanje
pašnikov
V lendavski občini je mnogo pašnikov bivših urbarijalnih skupnosti. Večina teh pašnikov je zelo zanemar jena in prepuščena nesmotrnemu izkoriščanju. saj si nekateri koristniki lastijo pravice, ki jim ne gredo po zakonskih predpisih; na njih pasejo tako rekoč vse. "kar leze in živi". Nekateri kmetje hočejo urediti na teh pašnikih celo tekališča za konje.
Tako izkoriščanje pašnikov je negospodarsko, saj je konj vedno bolj pasivna postavka v živinoreji. Toda v lendavskem okolišu poznajo primer, da redi neki kmet na enem hektarju zemlje celo tri konje, a nobenega goveda. Kam pelje tako kmetovanje, je menda odveč komentirati.
Ce bi dopustili tako zmešnjavo na pašnikih, bi bila to voda na mlin zaostalosti v kmetijstvu, zato je spodbudno prizadevanje občinskih činite-Ijev, da bi pašniki bivših urbarijalnih skupnosti služili predvsem tistemu, kar najbolj koristi posameznim kmetovalcem in vobče gospodarstvu. Zavzemajo se za dosledno uveljavljanje prednostnega vrstnega reda pri paši; prednost naj ima predvsem rodovniška goveja živina, potem ostala goveja živina in na kraju kvečjemu še rodovniški konji.
Temu bistvenemu pogoju — redu na pašnikih — se v zadnjem času pridružujejo tudi drugi začetni ukrepi, ki jih že uveljavljajo v Dobrovniku, Dolini in drugod, kjer z gnojenjem in drugimi agrotehničnimi prijemi skušajo izboljšati pašnike in na njih povečati pridelek trave. S takim gospodarskim prizadevanjem in urejevanjem vzornih čredinskih pašnikov bo mogoče tudi v lendavskem okolišu napraviti ta zemljišča bolj koristna za kmetijstvo.
S. K.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 5. do 15. junija
V posameznih dnevih krajevne nevihte, sicer lepo poletno vreme bo trajalo dalje.
Sredi junija more nastopiti razsežen dež. vendar je večja verjetnost za tak dež v roku med 20. in 22. junijem.
Pomanjkanje zobozdravnikov v Pomurju
V Pomurju je zadnje čase pereč problem pomanjkanje zobozdravnikov. Na Mursko Soboto, kjer imamo tri dentiste in nobenega zobozdravnika, je navezanih 80.000 prebivalcev in sicer še cankovska, beltinska, marijanska in petrovska občina poleg prebivalstva soboške občine. Kljub temu, da v Soboti občinski ljudski odbor poskuša dobiti zobozdravnika za vsako ceno, mu to vendarle ne uspe. Enemu izmed interesentov so ponudili celo 60.000 mesečnih dohodkov in vendarle ni nastopil službe. Podobno je tudi v drugih mestih Pomurja.
Zaradi izredne pomembnosti tega vprašanja, kajti trije soboški dentisti so že itak preobremenjeni. drugod pa je prav tako, bo svet za zdravstvo o tem problemu razpravljal na eni izmed svojih sej podrobneje. Z zobozdravniki je podobno kot z drugimi strokovnjaki. Eden izmed štipendistov, ki se je izšolal za zobozdravnika, je zavrnil zahtevo, da nastopi službo v Pomurju. Raje je vrnil celotno štipendijo, ki jo je od tu prejemal. Vendar je vprašanje, ali je enostransko razveljavljanje pogodbe dovo-
ljeno. Zakaj smo na to pristali? In — po takšnem postopku lahko sodimo tudi o morali takšnih štipendistov.
Zopet lep uspeh
v Vučji Gomili
Vaščani Vučje gomile so dve leti marljivo gradili gasilski dom. Z njim je občina Martjanci pridobila še eno kulturno žarišče. Nekateri, posebno gasilci, so mnogo prispevali. Zlasti kaže pohvaliti predsednika gasilskega društva Viljema Cigita, ki je opravil vsa mizarska dela zastonj.
Gasilski dom stoji na lepem in vidnem mestu sredi vasi in ima poleg prostorov za gasilsko orodje prav lepo dvorano in druge potrebne prostore za politično in kulturno udejstvovanje.
V zadnjih desetih letih so v Vučji vasi s prostovoljnim delom zgradili okrajno cesto, opravili elektrifikacijo vasi, šolsko poslopje pa stalno popravljajo.	-op
NK SOBOTA PRVAK
▼ mariborski podzvezni ligi
V mariborski , podzvezni ligi je zasedlo prvo mesto moštvo NK Sobote, ki se bo borilo za vstop v enotno slovensko ligo. Naš drugi predstavnik v tej ligi NK Nafta iz Lendave je zasedla drugo mesto, tretji predstavnik NK Rakičan pa šesto mesto. Omeniti je treba, da je NK Rakičan v tej ligi novinec. To je uspeh zn to mlado moštvo, ki je v lanski sezoni tekmovalo v pomurski ligi in se je moralo boriti z n štetimi težavami (nima predpisanega igrišča, finančne skrbi). Z mulo več resnosti posumeznih igralcev bi moštvo NK Rakičan lahko gladko zasedlo četrto mesto v skupnem plas-inanu. Ce pa odštejemo tekme Branika B in Muriboru B. je moštvo Rakičana na četrtem mestu, ker sta omenjeni moštvi tekmovali izven konkurence. V zudnji tekmi je Sobota premagala moštvo Maribora B s 17:2 (7:1).
Za uspehe, ki so jih doseglu moštva iz Pomurja v tej ligi, vsem toplo čestitamo, v bodočem tekmovanju pa jim želimo čimveč uspehov na zelenem polju .
Tabela je naslednja:
Sobota	14	11 1 2	78:20	25
Nafta	13	9 1 3	37:21	19
Kovinar	15	7 3 3	31:1?	17
Branik B	12	6 1 5	47:36	15
Fužinar	15	5 2 6	24:32	12
Rakičan	14	5 1 8	21:43	11
Maribor B	13	2 2 9	16:52	6
Pohorje	14	2 1 11	26:59	5
Iz lige izpade NK Pohorje iz Ruš.
V. Cvetko
REZULTATI TEKEM ZA POKAL MARŠALA TITA:
Sobota : Gornja Radgona 14:1
(1:1)
Sobota B : Rakičan 10:5 (3:2)
Sobota : Nafta 6:1 (2:1)
Uspelo gostovanje
Visoka zmaga NK Sobote v Avstriji
Pred nedavnim je gostovalo moštvo NK Sobote v sosedni Avstriji, kjer je premagalo SV Spielfeld z visokim rezultatom 9:3 (2:1). Soboški nogometaši so prikazali lep nogomet. Takoj v začetku so začeli ostro na-paduti na gol domačinov. vendar so zaradi premajhnega igrišča igra ni mogla povsem razviti. Zaradi tega so Sobočani v prvem delu igre bili le dvakrat uspešni. V drugem delu igre so nogometaši Sobote igrali večji del na polovici domačinov in dosegli še 7 golov. Gole so dosegli za SV Spielfeld Skalar (avtogol), levo krilo in srednji napadulec, za Soboto pa Milenkovič 3, Maučec 2, Jože Norčič, Sečko, Matjašec in Dozet po enega.
Že ob prestopu jugoslovansko-nv-strijske meje je bila mala svečanost, kjer je predsednik SV Spielfelda toplo pozdravil nogometaše Sobote in jim zaželel dobrodošlico. Gledalci so bili zelo objektivni in so vsako dobro potezo obeh moštev z aplavzom toplo pozdravili.
V. Cvetko
Rezultati spomladanskih kasaških dirk v Ljutomeru
Prireditelji proslave 90. obletnice I. slovenskega taboru v Ljutomeru so vključili v spored prireditev tudi konjske dirke, ki so — tako po doseženih časih kot po številni udeležbi - izpolnile pričakovanje organizatorjev.
L dirka ObLO Ljutomer, 6 tekmovalcev — enovprežna vožnja za 3-letne kasače:
1.	Fintn — Ludvik Slavič, Grabe
— 1:38.3;
2.	Cicero — Jože Hercog. Vosek — 1:38,9;
3.	Fakin — Ludvik Slavič, ml. — Grabe — 1:46,7.
II.	dirka OZZ Murska Sobota — enovprežna vožnja za 3- do 12- letne kasače. Tekmovalcev: 6.
1.	Cirma — Jože Hercog. Vosek
— 1:38;
2.	Tulipa — Franjo Žitek, Buče-čovci — 1:55,2;
3.	Elda — Mirko Petovar. Bnnču-ni — 1:40.
III.	dirka 90. obletnice slovenskega tabora — enovprežna vožnja za 4- do 12- letne kasače. Tekmovalcev: 6.
1.	Jard — Stefan Tkačev, Turnišče — 1:26,5 (rekord proge);
2.	Punčku — Alojz Jureš. Ljutomer — 1:29,8;
3.	Smilja — Miran Šumak. Ljutomer — 1:32,3.
IV.	dirka Kobilarne Turnišče dvovprežna vožnja za 3- do 12-letne kasače. Tekmovalcev: 6.
1.	Elza-Tulipa — Franjo 2itek. Bučečovci — 1:47;
2.	Cicero-Cirma — Jože Hercog. Vosek — 1:54,5;
3.	Fareda-Goricn Jožko Babič. Lenart 1:48,5.
TEKMOVANJE v preskakovanju zaprek kategorije »L« — 5 tekmovalcev.
1.	Narcis — Miloš Lazarevič, Varaždin;
2.	Alžir Dušan Bova n, Vuruž-din;
3.	Sokol	Dragan Trifunovič,
Varaždin.
POROKE. ROJSTVA IN SMRTI od 24. do 31. maja 1958 Poročili so se: Anton Pevec, usl. iz Gornje Radgone, in Irena Bezjak, profesorica telovadbe iz Murske Sobote, ter Jernej Božič, pravnik, in Rozina Žalik, oba iz Murske Sobote.
Rodile so: Joluuka Kerec iz Gorice, deklico; Pctronela Banko iz Bukovec, deklico; Terezija Tivadar iz Mlajtinec, deklico; Francka De-telbak iz Krajne, deklico; Mariju Mertuk iz Ižakovec, dečka; Šarika Antulič iz Sebeborcc, deklico; Jožefa Ulen iz Krogu, dečka; Marija Ro-gan iz Matjašcvec, dečka; Marija Podlesek iz Sebeborcc, dečka; Fanika Pojbič iz Moščanec, deklico; Ana Tibaut iz Srednje Bistrice, dečka; Ana Bežek iz Lukavec, deklico; Francka Jerebic iz Gornje Bistrice, dečka, in Vilma Černjavič iz Gradišča, deklico.
Umrl je Jožef Hujs iz Sebeborcc, star 78 let.
Nedelja, 8. junija 1958 Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7. Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure. v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
NOČNA DEŽURNA SLU2BA od 9. do 15. junija 1958 Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v ulici Štefana Kovača:
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 26. do 31. junija 1958
Zlata Sever iz Križevec, petič; Franc Balaško in Franc Kološa, oba iz Gorice in oba drugič; Jožef Ben-cuk in Vilma Bokan, oba iz Vaneče in oba drugič; Marija Fardun, Terezija Cokan in Katarina Matjašec. vse tri iz Lipe in drugič; Marija Hcucak iz Zenkovec, Štefan Kavaš iz CentiDe, Štefan Kavaš iz Dolge vasi. Stefan Balaško iz Dol. Lokoša, Ludvik Novak iz Ivanovec, Helena Kerec iz Zenkovec, Katarina Savci iz Panovec, Ernest Lepoša iz Lončnro-vee, Ana Maroša, Verona Denša. Ana Matjašec, Verona Zadravec. Ana Pucko. Marija Žerdin. Marija Henzlin in Stefan Pivar, vsi iz Lipe.
Iščemo
DVA
INTERNA USLUŽBENCA
s popolno srednjo šolo ter
KMETIJSKEGA TEHNIKA DOZ Murska Sobota
Nedelja. 8. junija — Mcdard Ponedeljek, 9. junija — Primož Torek, 10. junija — Murjeta Sreda, 11. junija — Feliks Četrtek, 12. junija — Cedomir Petek, 15. junija — Anton Pobota. 14. junija — Metod
MURSKA SOBOTA — od 4. do 5. junija ameriški film: »Onstran v gozdu«; od 6. do 8. junija ameriški barvni filin: »Mož iz Koloradu«; od 10. do 12. junija sovjetski hurvni filin: »Nesmrtni garnizon«.
LENDAVA — od 10. do II. junija francoski film: »Navadni ljudje«.
LJUTOMER — od b. do 8. junija italijanski film: »Verdi«; od 11. do 12. junija domači film: »Tuja zemlja«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 7. do 8. junija ameriški barvni film: »Dolina nasilja«; 11. junija film: »Skozi tri temne ulice«.
GORNJA RADGONA - od 7. do 8. junija ameriški barvni film: -Beg iz trdnjave«; od 11. do 12. juniju ameriški film: Balada o črnem zlatu«.
CEPINCI — 8. juniju film: Veruj v mene«.
Na skobelnein stroju si je levo dlan hudo ranil 22-letni mizarski pomočnik Sluvko Kosi iz Cvena.
Desno stegno si je močno poškodoval 17-letni vajenec Oto Konrad iz Podgradja. Med pregibanjem železu mu je priletel drobec železa v nogo.
S kolesu je padel 17-letni Jožef Pavličič iz Pristave in si poškodoval desno ramo.
Opeka se je zrušila na nogo 18-letnega Alojza Toplaku iz Lognrovec in mu jo v gležnju zlomila.
Pri delu na žagi je padel težak hlod na desno roko 41-letnega Avguština Zadravcu, delavca iz Cvenu. in mu jo močno poškodoval.
Plug je padel na nogo 55-letne Estere Banko iz Dankovec in ji povzročil hudo poškodbo.
S srpom si je po nesreči hudo ra-nilu desno roko 16-Ietna Marija Meznarič iz Slamnjaka pri Vidmu.
Z vrelo vodo se je polila 7 mesecev stara Jerica Mesarič in dobila hude opekline.
Hudo rano je dobil 57-letni Martin Marič iz Dokležovja, ko se je po nesreči vsekal v desno koleno.
Na rezilo kose je stopil 9-letni Peter Križman iz Trdkove ter si odrezal del pete.
Na drevo je plezal in padel precej globoko 10-letni Franc Mencinger iz Kraše ter si zlomil obe roki.
CENE MALIH OGLASOV:
Beseda 10 din, med dve črti beseda 20 din. Zenitbeni oglasi beseda 50 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelka, se pribije 50 din.
OPOZORILO!
Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primera ne bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismnih ne odgovarjamo.
LEPO ŠTIRISOBNO HIŠO s kuhinjo in trgovskim lokalom in vrtom pri avtobusni postaji, prodam. Klepec, Crenšovci.	M-517
LEPO POSESTVO v izmeri 3 ha za 650.000 din prodam. Poizve se v Radomerščaku štev. 37, p. Ljutomer.	M-506
TRAVERZE, dve 4-metrski in eno 6-metrsko, prodam. Kristanci 7 pri Ljutomeru.	M-50
TELICO in 9 prašičev do 25 kg teže prodani. Petanjci štev. 57.	M-510
8. junija od 14. uri bo LICITACIJSKA prodaja trave v Nemčavcih. last pokojne Marije Knhar.
M-512
POSESTVO 2,5 ha s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem v Radoslavcih. prodam. Poizvedbe L. A. Šalinci 30.	M-515
ŽETALICO »Felage«, potrebno manjšega popravila, ugodno prodam. Jožefa Slavič, Banovci pri Veržeju.	M-516
KUHINJSKO OMARO skoraj novo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	M-519
»AGROSERVIS« M. Sobota sprejme v službo 5 AVTOMEHANIKOV i nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Prosilci naj vložijo prošnje do 15. junija na upravo podjetja. M-500 VAJENCA ZA KNJIGOVEŠKO stroko sprejme, Franc Popit, knjigoveznica. Murska Sobota.	M-509
INŠTRUIRAM nemščino in predmete nižje gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-508
TRGOVEC SREDNJIH LET (ločenec) želi spoznanstva v svrho ženitve z žensko brez otrok od 38—48 let, šiviljo ali trgovko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Solidno življenje«.	M-514
ZENSKO ZAPESTNO URO sem izgubila na poti iz kina. Nujditelja prosim, da jo vrne proti nagradi Gabrieli Deškovič, Mursku Sobota. Partizanska 3.	M-521
IZGUBIL SE JE PES »Foxterier«. Sliši nu ime »Pikic. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na naslov: Jože Seme. Murska Sobota. Lendavska 6.	M-522
OPOZARJAM OSEBE, ki so našle mojo denarnico na vlaku v Veržeju. da so bile spoznane. Rau-ter.	M-523
VAJENCA za slaščičarno, moško ali žensko osebo, iščem. Nastop takoj: Alija Zečirovič, slaščičarna. Murska Sobota, Titova 17.	M-511
IŠČEM PRAZNO SOBO, plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku.
M-519
Gostišče »Bufet« Grad v likvidaciji
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
ki bo din e 10. junija 1958 ob 9. uri pri Gradu v prostorih bivšega podjetja zaradi prodaje
osnovnih sredstev:
pisalne mize, 6 gostinskih miz. 56 stolov, sobne peči in baterijskega radijskega sprejemnika. Licitacije se lahko udeležijo interesenti državnega in privatnega sektorja.
Prednost ima državni sektor.
BOREČI
Prostovoljno gasilsko društvo Boreči je prav marljivo. Zgradili so si primeren gasilski dom in nabavili potrebno gasilsko opremo, pred kratkim pa so svečano prevzeli novo motorno brizgalno.
Boreči so vas, o kateri ne slišimo ravno mnogo, toda kjer koli pogledaš, vidiš v vasi napredek. Kaže, da bo tudi v prihodnje tako.	-r
Neurje s točo
V soboto popoldne je med silovitim neurjem v nekaterih predelili Slovenskih goric (predvsem na Humu, Runču in okolici) padala kot orehi debela toča, ki je opustoši-la domala vse sadovnjake, a tudi poljedelske kulture so močno prizadete.
Podrobnosti nam za zdaj še niso znane, zato borno o posledicah neurja, ki je brez hujših posledic divjalo tudi nad Pomurjem, še poročali.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Mnrska Sobota, Stefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 160, polletna 200, celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1000 din
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-Z-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Mnrski Soboti
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SOGRAD« MURSKA SOBOTA
sprejme takoj večje število kvalificiranih
ZIDARJEV in
TESARJEV
ter nekvalificiranih delavcev za gradilišča v Murski Soboti Plača po tarifnem pravilniku 
Interesenti naj se javijo na tajništvu podjetja vsak dan od 8. do 12. ure
POMURSKI VESTNIK, 5. junija 1958
3
KOLONIJA PREDŠOLSKIH OTROK V BAŠKI
5. junija je odšlo iz soboškega okraja 107 predšolskih otrok v kolonijo na otok Krk, kjer bodo ostali tri tedne. V Baški, kjer imamo lep otroški dom »Daneta Šiimen jaka«, se bodo v tein poletju zvrstile štiri izmene, medtem ko bodo štiri izmene otrok odšle na taborjenje — skupno okrog 900 otroik.
SOS LENDAVSKE KOMUNALE
"Atomska" naglica projektantov — Neurejena tržnica — Vodovodno omrežje popušča
Če prisluhneš Lendavčanom, lahko slišiš marsikateri dovtip in tudi bodico na račun mestne komunale, ki se v zadnjem času ne more premakniti prav nikamor. Znana je šala o možu X, ki si je malo vinjen ponoči zlomil nogo na kotanjastih pločnikih in potem na pretek »hvalil« komunalo, ki mu je omogočila »dopust« v bolnišnici. Ali tista o kamionu, s katerim škropijo ceste; ne samo, da so ga takorekoč izvlekli iz "Odpada", mestni šaljivci so spredli na njegov račun še eno. namreč, da kurijo »mašino« s cunjami. Iz kamoina, ki so mu menda šteti res zudnji dnevi, se namreč kadi kot iz tovarniškega dimnika. Dolga, a še vedno neizpeta je ljudska pesem o tržnici, a ne samo to; tudi o soboškem projektivnem zavodu, ki že tri leta sestavlja načrte, pa še vedno ni nič iz tega. Pravcata atomska naglica!
*
Lendavska komunala — če tako poimenujemo vse. kar sodi k ureditvi mesta — je res na tleh. Domala vse komunalne naprave so dotrajale in jih bo treba obnoviti čimprej.
Lendavski pločniki so bolj podobni razritim prekmurskim kolnikom. Neurejena tržnicu še vedno čaka na pridne roke. Vodovodno omrežje popušča; zdaj počijo cevi tu, zdaj tam in prizadeti prebivalci morajo biti več dni brez vode. Omrežja niti ne utegnejo sproti krpati, kaj šele, da bi lahko mislili na modernizacijo. Tudi kanalizacija vpije po temeljiti rekonstrukciji, kajti ob močnejših nalivih sploh ni sposobna, da bi sproti odvajala vodo v struge. Visoka talna voda je v Lendavi sploh problem zase, ki ga bo mogoče rešiti samo z boljšimi kanalizacijskimi napravami. Voda močno izpira zemljo in celo spodjeda temelje poslopjem. Lani so komuj preprečili, da se ni sesulo neko poslopje zaradi tega pojava. Oboje modernizacija vodovodnega omrežja in rekonstrukcijo kanalizacije bo treba uresničevati hkrati, ker je tudi neločljivo povezano med seboj. Brez ustrezne-
ŠOLSKO KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
Po daljši razpravi o kmetijskem šolstvu, o katerem smo govorili že na vseh pomembnejših forumih Pomurja, je svet za šolstvo okrajnega ljudskega odbora sklenil, da bo kmetijska šola v Rakičanu poljedelsko strojna, dveletna im bo šolala gojence v kvalificirane delavce. Doslej so se v tej šoli izšolali le za polkvalificirame kmetijske delavce. Da bo šolanje popolnejše in da bo dan večji poudarek praktični šoli, je sklenil imenovani svet, da je potrebno, da postane kmetijsko gospodarstvo Rakičan šolsko kmetijsko gospodarstvo, opremljeno z vsemi potrebnimi kmetijskimi stroji.
Ta ukrep je bil že ueobhod-no potreben in bo mnogo pomenil za kmetijstvo Pomurja, kajti kmetijske zadruge bodo imele poslej močno oporo v izšolanih kvalificiranih delavcih pri opravljanju svojih proizvodnih nalog.
ga kamiona za škropljenje cest se Lendavi obetajo še večji oblaki prahu in druge nadloge.
Potrebe so torej velike, a denarja le toliko, da lahko na komunali za silo plačajo sedanje delavce, na kakšne novosti, s katerimi bi lahko razveselili prebivalce, pa ne morejo niti misliti. Brez sredstev ostuja torej SOS lendavske komunale vsaj letos samo glas vpijočega v puščavi.
Na občini pravijo, da so proračunske možnosti letos tako omejene, da bodo s sredstvi, ki jih imajo pri roki. komaj zagotovili administrativ-
no funkcioniranje občinskega aparata, a kje je vse drugo . . . Potrebna so vsaj najnujnejša sredstva, ob katerih bi lahko mobilizirali rezerve iz lokalnih virov. Ni namreč mogoče reči. da za sodelovanje te vrste ni razumevanja pri lendavskih podjetjih in prebivalcih; lani so Lendav-čnni sumi opravili vsa zemeljska in druga težaška dela, ko so napeljava-li plinovod v dolžini šestih kilometrov. Delo, vredno okrog 400 tisočakov! Letos bodo podjetja skupno z občino zagotovila polovico sredstev za asfaltiranje ceste iz mesta do ko-
lodvora. Lendavčani torej najdejo sebe, če je njihova prizadevnost deležna podpore.
Lendava zasluži boljšo urejenost tudi zaradi svojega obmejnega položaja. Že prihodnje leto, ko bomo spet rezali na kose proračun, bo treba resno upoštevati SOS lendavske komunale in podpreti njena prizadevanja, da to obmejno mestece res ne bo ostalo zgolj dolga, neurejena vas, brez vsake privlačnosti za domačina in tujca, ki ga zanese pot semkaj med visoke nuftne stolpe in zelene lendavske gorice.
NOVICE IZ VANČA VESI * NOVICE IZ VANČA VESI - NOVICE IZ VANČA VESI* NO
IZPOLNJENA ŽELJA
Naposled le gradnja mostu čez vašhi potok
Prostovoljno gasilsko društvo iz Vainče vesi je v minulem letu zgradilo tri studence za primer požara. Sedaj bodo zgradili še dva, da bo dovolj vode za brizgalne. Da bi bila vas zaščitena pred požarom, bi bil potreben še eden. Gasilci so si nabavili nove uniforme, katerih doslej niso imeli.
Gradnja gasilskega doma je ostala na mrtvi točki. Upajmo, da bodo prihodnje leto začeto
delo nadaljevali.
Zato pa so vaščani v Vanča vesi pridno na delu pri gradnji mostu čez vaški potok. Že pred drugo svetovno vojno je tedanja občina Tišina začela pripravljati gradnjo, vendar je začeto delo preprečila vojna. Okupator za gradnjo ni skrbel, šele naša ljudska oblast je prisluhnila želji vaščanov in dala na razpolago denarna sredstva za prepotreben most. Vsa teža-
ška dela in prevoze bodo vaščani opravili prostovoljno. Po prvotni zamisli naj bi bil most železobetonski. a ker zaradi bodoče regulacije Dobla ni mogoč, ga bodo sedaj zgradili iz velikih železobetonski h cevi. Ko bodo čez leta zgradili žele-zobetonskega. bodo cevi lahko uporabili drugod.
Težave soboške centrale PTT
1600 pogovorov dnevno
Nenehno — dan in noč se pretaka po zračnem, podzemnem in podmorskem omrežju telefonije, s katero je preprežen naš planet, abeceda človeka XX. stoletja; veže mesta in kontinente, rešuje življenja, napoveduje rojstva, smrt... Skratka telefon je človeku nepogrešljiv sodelavec, je kri poslovnega človeka in sredstvo za najhitrejše sporazumevanje. Brez njega bi obtičale na železniških tirih neskončne kompozicije vlakov, ohromelo bi gospodarstvo in onemel ves svet. Vrzel te iznajdbe bi najbrž pomenila za človekov genij dolga desetletja zamude, ki so v kodeksu največjih odkritij in nepojmljivih stvaritev postavile našo generacijo pred vrata vesolja.
Take in podobne misli so nas prešinjale, ko smo opazovali urne roke telefonistk v centrali soboške PTT službe, ki posredujejo svojim naročnikom dnevno do 600 medkrajevnih in čez 1000 lokalnih pogovorov. Največ zvez spostavijo telefonistke direktno, saj jih veže z zunanjim svetom kar 14 medkrajevnih vodov. Le bolj poredko, ko naroči nekdo pogovor z inozemstvom, se povežejo s tranzitno centralo, da posreduje tako zvezo.
V navidezni zmešnjavi stikal in kablov, ki lahko povežejo hkrati 200 naročnikov, sedi ob induktorski centrali domače proizvodnje šest deklet. Mirne so. Vsaj kaže tako. Toda ta mir je le navidezni — rezultat poklicne privajenosti, bi lahko rekli — kajti na obrazili simpatičnih telefonist ni težko razbrati živčne napetosti, kateri so izpostavljene z izjemo kratkih odmorov, polnih 8 ur!
Nenehno se odpirajo malim okenčkom podobne zaklopke, pod katerimi so na belih ploščicah zabeležene telefonske številke. To so nekakšni telefonski smerokazi. In prav tukaj se cesto začne tisto, kar imenujemo v centrali — nestrpnost in nerazumevanje na-
ročnikov. Mnogim namreč pojasnilo »zasedeno!« — ne zadošča. Primer: nekdo kliče med 8. in 13. uro — v času največje obremenitve — zasedeno številko. Ker mu telefonistka trenutno ne more ustreči, blekne kak prenapetež v slušalko: 'Dobro jutro! Kako ste spali ...?«
Zares smešno. Vendar nas zanima, kako reagirate na take in podobne pikre pripombe?« vprašamo.
"Nikar ne mislite, da nas lahko kdo izzove," odgovori smeje črnolasa telefonistka. "Na take vljudne" fraze največkrat sploh ne odgovarjamo, posebno sitne nergače pa navadno vljudno povabimo v centralo, da bi spoznali naše delo.«
»Rezultat?«
»Nič...«
Omenili smo že, da je zmogljivost soboške centrale 200 priključkov. Vendar to drži le deloma. Kar poglejte goste snope žic na telefonskih drogovih, pa vam bo takoj jasno, da poskuša IT služba omiliti silno obremenitev omrežja z dodajanjem novih vodov. Vendar danes tudi to več ne zadošča. Sobota se posebuo v zadnjih letih naglo širi in razvija, zato vidijo edini izhod in rešitev v
GRADNJI NOVE POŠTE
Kakšno zvezo pa ima gradnja novega poštnega poslopja s težavami telefonske službe?« vprašamo začudeno.
»Saj to je tisto, kar bodo morali razumeti tudi razni investitorji, brez katerih uprava PTT ne bi zmogla te velike gradnje, pojasnjuje vedra kontrolorka telefonske centrale, Irma Horvatova. 'Avtomatsko centralo namreč že sedaj hudo pogrešamo, bližnja prihodnost pa bo pokazala, da zares
ne kaže odlašati z gradnjo novega poštnega poslopja.«
Šele sedaj smo opazili, da prostor, v katerem je srce soboške telefonije, še zdaleč ne zadošča za ureditev sodobne avtomatske centrale.
In ne samo to. Z gradnjo tega objekta je povezana tudi sodobna ureditev telefonskega omrežja. Tovariš Štefan Car, glavni monter telefonskih naprav, nam je to vprašanje pojasnil takole: Zračno telefonsko omrežje bodo kmalu izpodrinili podzemni kabli. Osnovni razlogi te preureditve so: premajhna zmogljivost sedanjega sistema napeljave in nepraktičnost zračnega omrežja. Z dodajanjem novih vodov — predvsem v severnem in središčnem delu mesta — ne moremo več nadaljevati, saj smo že sedaj v mnogih primerih pod najnižjo dovoljeno točko, do katere sme segati vod. Tako stojimo pred nerešljivim problemom, ki nam onemogoča nadaljnje priključke novih naročnikov. In teh ni malo. Na polaganje podzemnih kablov pa ne moremo misliti pred dograditvijo nove pošte. In končno — na odstranitev zračnega omrežja računajo tudi urbanisti, kar je spričo moderniziranja
našega mesta povsem razumljivo...«
*
Da. tudi telefonija ne more in ne sme zaostajati za časom. To vemo vsi, ki neštetokrat dvigamo telefonsko slušalko in s pozivom: halo, centrala! — zaupamo nevidnemu prijatelju svojo željo. In ko drvi naš glas v bližnje ali daljne kraje, ne pozabimo, da je vljudna beseda lahko najlepše priznanje vsem tistim, ki so se odločili za ta naporni poklic. Da. to so zares naši dobri in zvesti prijatelji. Pa ne samo v sreči — tudi v nesreči nas ne pustijo na cedilu.
Bora B.
Nepozabno praznovanje
Prispela poročila o uspelem praznovanju dneva mladosti v Radencih, Turnišču, Dobrovniku, Beltincih, Mačkov-cih in drugih krajih Pomurja
Še vedno dobivamo dopise o uspelih praznovanjih dneva mladosti v Pomurju. Praznik je že za nami in ker nam primanjkuje prostora, jih moramo objaviti v skrajšani obliki.
V Radencih so pri pestrem sporedu sodelovali cicibani, pionirji, mladinci in pripadniki JLA. Glavni spored je bil v idiličnem zdraviliškem parku in je zelo lepo uspel. V Turnišču so se srečali v raznih športnih tekmovanjih turniški in do-brovniški pionirji, na polju med Turniščem in Dobrovnikom, kjer se je zbralo okrog 350 pionirjev, pa so dobrovniški taborniki razveselili pionirje s svojimi šotori. Pionirji obeli šol si še želijo tako lepih srečanj. Tudi pionirji in mladina beltinske občine je praznovala dan mladosti veličastno in z veliko prizadevnostjo. Praznovanje se je začelo že dan pred pravnikom. velika pionirska manifestacija pa je bila na sam praznik. V Beltincih so se zbrali pionirski odredi vseh šol v občini — okrog 2700 po številu. Vsega dogodka v nekaj vrstah ni mogoče popisati, vemo pa. da bo ostal ta dan pionirjem še dolgo v spominu.
Mačkovska mladina je prav
tako pripravila za dan mladosti lep program. Uprizorila je tudi trodejanko »Zadrega nad zadrego«. Občinstvo je igralce z navdušenjem pozdravilo, saj si kulturnih prireditev v Mačkov-cLh zelo želijo.
Dostojno so proslavili ta dan tudi v ljutomerskem taboru pred vojaške vzgoje, mladina iz vasi Radoslavci. Godemarci, Bo-dislavci, Kuršinci, Sitarovci in Precetinci pa se je zbrala v okrašeni dvorani gasilskega doma v Radoslavcih in ustanovila aktiv LMS. Sklenila je, da bo sodelovala pri gradnji zdravstvenega doma v Radoslavcih. vključila se bo v SZDL in v gasilske vrste itd.
Pismo našega bralca iz Prlekije
DA NAM BODO RADENCI BLIŽE
V Prlekiji, zlasti še med vinogradniškimi delavci ljutomerskih goric večkrat s prizvokom kritičnosti razpravljamo o neugodni vlakovni zvezi Radenci; prav neugodna vlakovna zveza nam cesto onemogoča, da bi se po napornem delu v dopoldanskih urah lahko napotili v zdravilišče, se tara okopali in odpočili.
Sedanji popoldanski vlak. ki vozi proti Gornji Radgoni, je namreč prepozen, da bi se lahko malo dlje časa zadržali v zdravilišču, saj prav kmalu vozi nuzaj proti Ljutomeru. Se nujidealueje bi bilo. če bi vozil iz Ljutomera proti Radcncem vlak takoj po prihodu opoldanskega vlaka iz smeri Ormož na ljutomersko glavno postajališče. (Taka zveza je že bila v čusu okupacije in se je dobro obnesla, saj so takrat romale množice viničarjev in ljudi z Mur-skegu polja v zdravilišče.)
Vodstvu železnice predlagamo, naj ustrezno spremeni vozni red (saj gre v tem primeru zgolj za lokalno progo!) in po možnosti že letos vpelje boljšo vlakovno zvezo z Radenci v opoldanskem času. Če pa že-tega ni mogoče storiti, bi za letos zadevo morda lahko rešili tako. da bi v opoldanskih urah vozil v Radence sezonski avtobus vsaj ob sobotah in nedeljah.
Od ugodnejše vlakovne zveze z Radenci lahko pričaknjemo več koristi: porast prometa na vlaku, večje izkoriščanje kopaliških naprav v radenskem zdravilišču, a kar je najvažnejše:	zadoščeno bo velikemu
številu delovnih ljudi v njihovem prizadevanju za ohranitev zdrav jn in telesnega ugodja, kar je prav gotovo nujvažnejše. kar govori v prid temu predlogu.	-ko
"ŽENITEV" na Tišini
Šola za učence v trgovini iz Murske Sobote je priredila v zadružnem domu na Tišini igro Ženitev«. Igralci so svoje vloge dobro odigrali, tudi obisk je bil kljub delavniku dober.
MRKI
85. Miličniki so obkolili bunker. Medtem ko si je komandir ogledoval, kako je urejen in kaj je v njem. sta njegova spremljevalca stala na straži. S komandirjem je bil tudi Tenek. Ali veš, kaj je to?? je vprašal komandir in pokazal radijski oddajnik. »Seveda vem,« je pritrdil Tonek in dvignil slušalko. "Pusti to" ga je posvaril miličnik, »sicer nam lahko pokvariš načrte. Naj ostane vse lepo na svojem mestu. Zdaj pojdiva od tod.« »Ali ne boste odnesli s seboj teh stvari? Boste meni tudi kaj dali? Tisto škatlo bi rad.« »Dečko, ne počenjaj neumnosti. Ničesar ne bomo vzeli iz bunkerja. Počakali bomo gospodarja, da bomo videli, kdo je. 
86. Menjavali so se v zasedi in čakali. Toda čakali so zaman. Minil je dan, minila je noč, a neznancev ni bilo od nikoder. Tako so se vrstili na straži že nekaj dni. Tedaj je komandir rekel: »Ali naj zapravljamo čas s tem nenehnim čakanjem?« »Morda so zvedeli za nas in jih sploh ne bo več sem,« je pripomnil eden izmed miličnikov. Komandir se je zamislil in nato stopil k otroku. Tonek, ali bi si ti upal ostati sam nekje v bližini bunkerja?« Deček je prikimal. Torej boš ostal tu blizu, mi pa se bomo umaknili.« Spremljevalci so skimavali nad komandirjevo odločitvijo, vendar niso ničesar pripomnili.
87. Pako je zopet minil dan, a okoli bunkerja je bilo vse mirno. Samo Tonek je ležal skrit v grmovju in oprezal na vse strani. Na drugi strani se je skrival Franček. Od časa do časa sta se spogledala in se nato zresnila, kakor da samo od njiju zavist, kako se bo vse to končalo. Ko sta še pod noč zaman čakala na preži, sta se odpravila k miličnikom. »Nikogar ni bilo na spregled.« je sporočil Tonek in Franček je ponovil njegove besede. »Saj sem vedel, da iz te moke ne bo kruha, je rekel eden izmed miličnikov in pogledal komandirja. Ta se je nasmehnil in dejal: »Nekoliko smo se šli Indijance. Toda lisico bomo kljub temu ujeli v past.«
POMURSKI VESTNIK. 5. junija 1958
4