18 časopis slovenskih delavcev Direktor: Marjan Horvat Odgovorni urednik: ________Ciril Brajer Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 18. aprila 1996 • letnik 55 SPORAZUMU $0 KONJ, KI BRCA V PRAZNO »Svobodni sindikati smo ob vseh dogod-kih v zvezi s približevanjem Evropi posta-vljenipopolnoma na stranski tir! To žal velja za vse slovenske sindikate. H y teh procesih nam nihče ni dajal gradiv o njih, nobenih podatkov. Naš edini vir so bila javna glasila, z informacijami pa so nam ™ “ pomagali tudi kolegi iz evropskih sindikatov. Tudi “belo knjigo ”, projekt priključitve Evropi na 80.000 straneh, smo dobili iz Bruslja. Če smo predstavniki zaposlenih in množice brezposelnih povsem ob strani, če smo vselej postavljeni pred izvršeno dejstvo, če nimamo niti najmanjše možnosti sodelovanja, bo pot v Evropo pač bolj klavrna. Le primer odnosa: Z Ministrstva za delo so obljubili, da se bodo te okrogle mize udeležili. Kot vidite, ni nikogar! Na predstavnike vlade in parlamenta naslavljam apel: So res prepričani, da je pot v Evropo brez sindikatov sploh mogoča ?! Se jim ne zdi, da bi bila ob sodelovanju s sindikati vendarle manj boleča?! Za vsemi projekti, ki nam jih potem nanizajo s takšno lahkotnostjo, so živi ljudje, delavci, nezaposleni... Stran, ki na tej poti izključuje partnerja, pač ne pozna in ne obvlada stvari!« Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS na okrogli mizi »SLOVENIJA IN EVROPSKA ZVEZA«,ki jo je ta teden pripravila ZSSS v sodelovanju z Evropsko sindikalno konfederacijo. O njej bomo obširneje poročali v naslednji številki DE. Ul C/D OD PRIVATIZACIJA Z ZATIKANJEM ■ :!®|B i!.. k ' stran 20 , .V ZAČARANEM KROGU (NE)-PRAVNE DRŽAVE Sindikalni zaupnik y i M 4 ZA OGOLJUFANE DELAVCE ELEKTROKOVINE JE BILA POT 00 PRAVICE PREDRAGA ZAOSTANKI NA VIŠJEM DELOVNEM IN SOCIALNEM SODIŠČU SE POVEČUJEJO stran 5 ŽALNA SLOVESNOST Delegacija ZSSS je položila venec v spomin žrtev stavke železničarjev na Zaloški cesti. . n: sreda 14" Tam v stečaj, tamovci pred parlament Skupščina delničarjev mariborskega Tama je v sredo popoldne sprejela predlog za uvedbo stečajnega postopka za to največje mariborsko podjetje. Vendar pa bo na osnovi dogovora med upravo, republiškim razvojnim skladom, ministrstvom 2a gospodarske dejavnosti in sindikati Tamova uprava predlog za uvedbo stečajnega postopka poslala pristojnemu sodišču sele, ko bodo registrirane nove družbe in ko bodo zagotovljeni osnovni pogoji za njihovo nemoteno delo. Nove družbe bodo za dokapitalizacijo namreč potrebovale več kot 6 milijonov •ttark, za obratna sredstva pa še blizu 25 milijonov mark. Ta sredstva naj bi nove družbe pridobile z odprodajo dela Tamovega premoženja, potrebna pa bo tudi pomoč poslovnih bank. Tamova uprava računa, da bodo nove družbe registrirane do konca meseca, zato bo predlog za stečaj Tama sodišče po vsej. verjetnosti dobilo šele po prvomajskih praznikih. Za proučitev predloga in uvedbo stečajnega postopka pa tudi sodišče potrebuje določen čas. Predsednik SKEI vTamu Drago Gajzer je po skupščini dejal, da sindikalisti ne bodo vrgli puške v koruzo, pač pa se bodo še naprej odločno borili za pravice delavcev. Skei v Tamu terja, da uprava prerazporedi delavce v nove družbe pred uvedbo stečajnega postopka. Nove družbe bodo morale delavcem zagotoviti plače in druge pravice po kolektivni pogodbi. Poleg tega pa Skei terja odškodnine za delavce, ki bodo ob stečaju izgubili delo. V četrtek zjutraj sta iz Maribora v Ljubljano odpeljala dva avtobusa Tamovih delavcev s sindikalisti na čelu. Pred parlamentom in vlado so z dostojanstveno protestno akcijo terjali izpolnitev svojih zahtev, prav tako pa so terjali tudi pogovor s predsedniki državnega zbora, državnega sveta in vlade. poznaj $ voj e indikaliste Odslej bo DE svojim zvestim bralcem v vsaki številki prinašala dvojno križanko. Prav reševalci križank so namreč med zvestimi najzvestejši. Vsak mesec si moramo priskrbeti večjo škatlo, kamor spravljamo vaše rešitve. V veliki križanki vam bomo s podobo, imenom in priimkom začeli predstavljati sindikaliste. Kdor bo dopisal in seveda poslal še njihovo funkcijo, bo prišel v krog posebnega žrebanja in s tem kandidiral za bogato knjižno nagrado. TOTOM | IE 18. aprila 1996 •V \ N f '-2 \ S...".:: / L : . Ministrstvu za zunanje zadeve Mi, ki smo zastavljali svoja So naši menedžerji res premalo plačani? Mi, ki živimo na najbolj zahodnem delu Slovenije, še posebej zaskrbljeno spremljamo dobro organizirano gonjo v sosednji Italiji, s katero skušajo prikazati, da je bil v zadnjih desetletjih izvajan nepojmljiv genocid nad italijanskim prebivalstvom obmejnega območja. V resnici pa nešteto zgodovinskih dejstev govori, da so nekdanji italijanski fašisti in okupatorska soldateska povzročili nepojmljivo veliko zlo tako med obema svetovnima vojnama kot tudi v času okupacije precejšnjega dela Slovenije. Med obema vojnama so italijanske fašistične oblasti pognale iz slovenskih domov Primorske več kot 100.000 ljudi. Povzročili so grozodejstva nad nekaj tisoč Slovenci, požigali slovenske kulturne ustanove, potujčevali slovenska imena, skušali uničiti slovensko jezikovno kulturo in s tem spremeniti značaj krajev, kjer so sto in stoletja prebivali Slovenci. Med drugo svetovno vojno so bili organizirani pravi pogromi proti slovenskemu prebivalstvu na vsem zasedenem ozemlju..Zgodovinar dr. Tone Ferenc navaja v svoji knjigi, da so italijanski okupatorji požgali 13.873 zgradb, nad 10.000 pa so jih poškodovali. Pobili so 5.757 moških in 451 žensk, pred puške so postavili 1030 talcev, telesno so poškodovali 6.138 moških in 1618 žensk, pozaprli so 36.885 ljudi. Mnogi izmed njih so šli skozi zloglasna taborišča smrti. Samo v taborišču na Rabu, kjer je bilo okoli 15.000 mož, žena in otrok, je zaradi nečloveških razmer umrlo 4.640 taboriščnikov. Nedavno so na dan pricurljali podatki, da je po drugi svetovni vojni na podlagi ugotovitev komisije za vojne zločine nekdanje Jugoslavije Združenim narodom prijavila nad 2. 000 imen italijanskih vojnih zločincev. Nikomur izmed njih se ni skrivil las. Gmotna škoda je bila tedaj ocenjena na 1,6 milijarde dolarjev, odškodnine za to nismo nikoli dobili/ Kot smo lahko pred nekaj dnevi brali v časnikih, ima za organizacijo gonje proti Sloveniji posebna skupina na voljo več milijard lir. Ob tej vesti pa je zbudila še posebno ogorčenje navedba, da je v to gonjo zavestno povezan tudi predsednik neke slovenske politične stranke. Njegova naloga naj bi bila, da bi znotraj Slovenje rušili nekatere vrednote, še posebej pa osvobodilni boj in slovensko partizanstvo. Na gore gradiva imamo, ki neizpodbitno priča, da se je nad slovenskim narodom izvajala in se še izvaja strahotna genocidnapolitika. Marsikdaj nas preseneča, da vsega tega gradiva ne uporabimo za seznanjanje svetovne javnosti, da je bil v resnici žrtev genocida precejšen del slovenskega naroda, v prvi vrsti pa primorski Slovenci. Proti lem genocidnim akcijam se je bojevalo tudi slovensko partizanstvo. Brez osvobodilnega boja bi danes primorski Slovenci, koliko bi še obstajali, bili izven meja svobodne Slovenije. Pričakujemo, da bodo vsi pristojni organi in organizacije bolj kot doslej izkoristile bogato zgodovinsko gradivo za predstavitev resničnih razmer med dvema sosedoma. Mi, ki smo zastavljali tudi svoja življenja, da slovenski narod ne bi bil izbrisan iz obličje, bomo z vsemi sredstvi ustvarjali enotno fronto pošteno mislečih prebivalcev Slovenije v boju proti usodnim neurjem, ki se zgrinjajo nad nami. Udeleženci letne konference Zveze borcev Portorož Današnja streznjena grenkoba prinaša številna razočaranja, tako da je po javnih anketah samo še okrog 50 odstotkov državljanov za strankarski sistem. Številni »nedolžni« menedžerji se brez vesti sprehajajo od podjetja do podjetja in se kot »odrešitelji« ponujajo za visoko plačo, češ: »mi menedžerji smo v kapitalizmu toliko vredni... »Avtor članka v Delu »Menedžerji v ZDA zaslužijo pvoprečno več kot v Evropi« navaja samo eno stran medalje, nič pa ne govori o tem, da v ZDA menedžerji, ki »zavozijo« podjetje, izgubijo v menedžerskem registru svoje mesto, tako so izbrisani, kot npr.: odvetniki, zdravniki. ..Res je, da naš KZ vsebuje številne navedbe kaznivih dejanj, na osnovi katerih bi lahko bili menedžerji za slabo delo kaznovani, pa kaj ko so sodni mlini prepočasni, tako da mnoge zadeve zastarajo. Avtor članka je ugotovil, da menedžerji v Evropi zaslužijo manj kot v ZDA, očitno pa poskuša povedati, da so naši »Kardeljevi menedžerji« premalo plačani za svoje čarovnije v »zgodbi o uspehu«. Mnogi menedžerji se obnašajo do družbene lastnine kot »zvodniki«, kjer so oni edini zakon, saj običajno tudi lobirajo z vladajočo politiko. In politiki nam dan na dan lažejo, ker so vsi isti karieristi in egoisti in v svoje laži verjamejo in si svoje resnice nad drugačnimi vzamejo samo zato, ker oni so, kar mi nismo, torej oblast. In ljudstvo jih časti, ker paranoja pasti jih ne pusti in časopisi pišejo: »Ta dežela je eno samo sranje...« in radio doma govori neumnosti o uspešni zgodbi, o gospodarski rasti, samo zato, da oblast ne sme pasti. Volilne obljube v žepih so jim postale suhe fige, med narod trosijo le afere in intrige. Narodu bodo do zadnjega trenutka lagali, da si bodo v bedi z bedarijami nove glasove na volitvah nabrali, samo zato, ker oni so, kar mi nismo do jeseni, ko bodo za laži od naroda tepeni. Dan na dan se polnijo slovenski klanci in dan na dan rojevajo se novi siromaki in pijanci. Narod postal je bolj lačen kot sit, bolj reven kot bogat, ker postal je državi bankomat. Uspešna zgodba -neuspešen hit, ker laži nihče ne postavi pred zid, ker nihče od njih ni bolj lačen kot sit, ker oni so, kar mi nismo. Hvalijo se in hvalijo, da oblast je stabilna, pa čeprav v očeh naroda debilna, pa čeprav v svojih odločitvah senilna in pri privilegijah popustljiva, labilna. Demokracija postala je anarhija, vlada ljudsstva - lažna farsa, je le zlata kokoš, ki je padla le za nekatere z Marsa, samo zato, ker oni so, karmi nismo... Andrej Grampovčan ml., Plešičeva 35, Ljubljana »Moja« stranka časopis slovenskih delavcev Stvarje jasna.Toje moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:.......................................... Naziv podjetja ali ustanove:............................. Naslov:.................................................. Podpis naročnika: stranka zatiranih in brezpravnih, ki ne bo nikoli prišla na oblast. Torej tudi pokvarjena ne bo nikoli, saj star pregovor pravi: » Vsaka stranka je dobra, dokler ne pride na oblast!« Lahko mi verjamete, da sem ponosen, ker z dušo in telesom pripadam »moji« stranki. Ivo Leban, Ozeljan 57/A, Šempas Včasih dobim »prijazno« pisemce, seveda anonimno, ko me neznanec skuša prepričati, da pripadam določeni stranki, ki je seveda rdeča, zločinska in s podobnimi vrlinami. Zamislil sem se in prišel do spoznanja, da glede na številna pisma, ki jih dobivam, telefonske klice, ki mi zatrjujejo, da veliko ljudi razmišlja kot jaz, le da tega ne smejo ali ne znajo napisati, smo pravzaprav v nekem smislu stranka. V »moji« stranki je prav gotovo nekaj tisoč borcev NOB, nekaj tisoč brezposlenih, nekaj tisoč ljudi na robu preživetja, ljudje, ki so jih beli ovratniki med svojim roparskim pohodom vrgli na cesto, med člani »moje stranke so tudi doktorji in profesorji, ki jim je resnica in pravica svetejša od denarja, ljudje, ki ne poznajo rasnega, nacionalnega in verskega razlikovanja in sovraštva, ljudje, ki jih je prizadela »demokratična« država s svojim »neodvisnim« sodstvom, ljudje, ki verjamejo v moralne vrednote in človeško dostojanstvo, ljudje, ki se zgražajo nad privilegiji oblastnikov, itd. Skratka, če povzamem vse v skupno misel, pripadam najmočnejši »stranki« v državi, čeprav nihče ne plačuje članarine, ne uporablja strankarskih privilegijev, predvsem zato, ker je to Slovenija in EU Vse države v tranziciji imajo večje ali manjše ovire pri sprejemu v polnopravno članstvo v EU. Bolj kot državo obvladuje mafija (kriminal), korupcija, javni dolg, utaja davkov, odliv kapitala v tujino, divje lastninjene, brezposelnost, predraga država, organiziran kriminal, brezpravje, bolj se krepi policija, tem manj možnosti ima, da postane enakopravna članica EU. Vstop v EU ne more biti le posledica samozadovoljstva privilegiranih slojev in politične elite, ki bi tako našli še eno novo »tranzicijo« kot opravičilo pred vse bolj osiromašenim narodom, češ da tako kot osamosvojitev države tudi EU terja svoj krvni davek (siromaštvo). Prepričati stari-novi politični eliti dokočno uničenje države s krajo premoženja ljudstva mora postati v teh kritičnih trenutkilvprednostna državna politika. Z vstopom Slovenije v EU bo mafija postavila ceno za slovensko zemljo. Država danes počne vse, da bi lastniku bilo čimmanj jasno, kaj sme početi s svojim imetjem. Zemljo razprodajajo ljudje, ki se ne v državi in ne na njej ne počutijo srečne. Država naj vpraša lastnike zemlje, kaj želijo s svojo zemljo (parcelo), in bo hitro našla prave odgovore. Vsak dober gospodar živi od lastnega dela, država ki jo imamo sedaj, pa živi na račun fiktivnega, ne pa ustvarjenega dobička, in nas je zato večino že danes hlapcev in dekel na lastni zemlji. Vstop v EU je lahko le posledica svobode, ne pa stisk in strahu slovenskega naroda, kamor ga je pahn i-la škodoželjna starčevska samomorilna ustava in zakonodaja. Demokratična in zato pravna država omogoča predvsem lastnim državljanom, da je lastnik in gospodar domače zemlje. Le vsebina, kaj lahko tujec počne z zemljo, je kriterij, po katerem onemogočiš Rekordna pustna butara Z Zavrha je težka 3500 kUogramov in dolga 61 metrov in natančno 38 centimetrov. Seveda je jasno, da bo prišla v Guinnessovo knjigo rekordov, in sicer kot rekord vseh rekordov. In jasno je tudi, da še nikjer na svetu niso v nobenem predpustnem času, torej pred največjim praznikom, ki si ga človek lahko zamisli, naredili česa tako veličastnega, tako božanskega, tako koristnega in tako uporabnega. (Nekateri sicer pravijo, da bi v knjigo rekordov lahko prišla takale predpustna butara kot nekaj najbolj trapastega in nepotrebnega, vendar pa so to le natolcevanja, ki izvirajo iz čisto navedne zavisti.) Čestitke, ki prihajajo iz vsega sveta, nedvoumno potrjujejo, da ima butara velik odmev povsod, kjer pošteno razumejo veličastnost tega dosežka. Ena prvih čestitik je bila poslana iz sosednje in prijateljske države Butale. V njej butalci poudarjajo, da bi sicer oni naredili še večjo, če bi imeli dovolj časa. Pa so bili v stiski zaradi gradnje stanovanj za svoje občane in so raje do roka dogradili tistih 12876 stanovanj in z njimi osrečili ravno toliko družin. Seveda patov primerjavi z butaro ni nič in ne sodi v knjigo rekordov... Čestitkam se je kot običajno pridružil tudi predsednik ZDA Clinton in poslal v našo deželo na prakso nekaj sto cestnih pometačev, ki bodo tu proučili način izdelave orjaških brezovih in trnovih omel, s katerimi bi pospešili spomladansko čiščenje ameriških velemest. Čestital je tudi predsednik arabskih emiratov in izrazil začudenje nad sposobnostjo slovenskih izdelovalcev butar. »Veste, v naši državi nam še nikoli ni uspelo izdelati tako velike pustne butare,« je dejal in se zvito nasmehnil. Pričakovatije treba, da bodo v emiratih drugo leto naredili vsaj za centimeter daljšo. Seveda pa v tem predpustnem tednu pred največjim slovenskim praznikom ne smemo zanemariti tudi drugih dosežkov, vrednih vsaj take pozornosti kot ta predpustna kumara oz. butara. Naj jih nekaj naštejemo: - Vladnemu odboru za vreme je danes, 2. 4. 1996, uspelo izdelati rekordno količino snega. Vendar pa obstaja bojazen, da ta rekord ne bo prišel v knjigo rekordov, ker je sneg preveč moker in hladen in ker je bil izdelan vsaj dva meseca po za to določenem roku. Kljub temu pa bo vlada zdravnikom na silo zvišala plače, čeprav se tega branijo celo s stavko. - Dr. Janez Novšek, predsednik nekakšne vlade, pa je na tiskovni konferenci ponosno izdavil, da bo vlada dala predlog za knjigo rekordov oz. da bo vlada prišla v knjigo rekordov s svojo zgodbo o uspehu. Ta njena zgodba je tak uspeh - in ta uspeh je taka pravljica - in ta pravljica je tako rekordna, da mora vsekakor že zaradi pritiska mednarodne javnosti takoj priti v knjigo rekordov. O tem ni nobenega dvoma. Vprašanje je le (in o tem bo odločala posebna vladna komisija pod vodstvom ministra za tehtanje tehničnih odločitev), v kakšni obliki naj bo zgodba o uspehu predstavljena v knjigi rekordov: ali kot svetovno in rekordno najmanjša resnica ali kot svetovno in rekordno največja laž. Ali pa morda celo kot svetovno in rekordno največja kombinacija obeh. Minister brez listnice, vendar pa s kovčkom za plačo, pa je dejal, da bo v knjigo rekordov nedvomno prišla tudi slovenska, rekordno in svetovno mizerna delavska plača. Pri tem se je zelo zadovoljno smehljal, predsednik nekakšne vlade pa ga je pobožal po mehki dlaki in dejal: »Priden, priden, ja ja, priden...« - Na že omenjeni tiskovni konferenci je sodeloval s predlogom za knjigo rekordov tudi državni sekretar za cene in druge malenkosti Njegov predlog se glasi: »Dosegli smo rekord v hitrosti izračunavanja odstoka inflacije. Medtem ko vse države uporabljajo v ta namen v glavnem računalnike, smo se mi odločili, da bomo take stvari računali na prste. Tako smo nekoč računali na prste rok in nog, pri čemer je sodelovalo od 5 do 75 ljudi, rezultat pa je bila infalcija od 100 pa do 1000 in še veliko več odstotkov. Potem smo računanje pospešili in v letu 1994 računali samo še na moje prste, ker sem jih imel na rokah le deset, sem se pri računanju moral sezuti. Dva ali tri prste pa je posodila tudi tajnica. Ker pa se je pri sezuvanju širil nekakšen vonj, smo v letu 1995 sklenili, da bomo opustili sezuvanje in računali samo še na prste mojih rok, in ker mi je med računanjem nesreča odrezala en prsi in polje bila v letu 1995 inflacija lahko samo 8,5 odstotka. Izračunana pa je bila v rekordnem času 8,5 sekunde (se pravi, vsako sekundo en prst).« Kometnar seveda ni potreben, dosežek pa je praktično že v knjigi... Seveda pa je eden največjih predprazničnih dosežkov, s katerimi se Slovenija lahko ponaša tudi, če ne pride v knjigo rekordov, nakup vojnih letal F-16, ki jih bo Sova kupila od gospe Kaminsky popolnoma na skrivaj in ne da bi celo gospa Kaminsky kaj vedela, da o dr. Janezu Novšku niti ne govorimo (oz. trije možje v F-16, da o psu niti ne govorimo...). Vendar paje to povezano z mnogimi problemi, od katerih finančni niti niso največji, saj davkoplačevalci prenesejo celo katastrofe, kot so privatizacija, denacionalizacija in obisk papeža s svetim foteljem vred. Da o drugih takih svinjarijah niti ne govorimo... Problem je namreč v tem, da so ta letala zelo hitra, zaradi česar je Slovenija premajhna in bo tako morala vlada od sosednjih držav dobiti soglasje, da smejo naši F-16 med poletom obračati nad njihovim ozemljem. Če sosedne države tega ne bodo dovolile, bodo letala uporabna samo na zemlji za vožnjo po avtocesti, vendar z odmontiranimi krili... (»Jebiga, takva tehnika: niško po zemlji!« je dejal nekdanji pilot. In kihnil) Vse lepo in vestno zapisal Brane Praprotnik razprodajo svoje zemlje in hkrati zadostiš zahtevam Evropske unije. Jožef Jam, predsednik stranke enakopravnih dežel (SED) Spoštovani uredniki! Časi so vedno bolj vroči in mraz vedno bolj prodira v delavske kosti, ki si vedno težje prislužijo kruh in vodo za preživetje. DE ima pomembno poslanstvo pri uravnoteženju asocialnih diferenciacij v družbi. Prej sodniki, pa policaji pa vojska, pa zdravniki, delavci pa črkujemo. Takšne barabe, kot sedaj vodijo državo, je potrebno čimprej javno diskvalificirati, ne pa iskati krivce v kakšnem Lahu. Vsi v Sloveniji bomo kmalu en sam Tam, če se ne bo kaj kmalu pričelo dogajati ljudstvo. Sindikati so predvsem v vodstvu premalo odločni in čakajo, da se led vsem skupaj udre. Tudi EU je le beg od resničnosti. S pametno politiko bi nas EU prosila za pristop v EU, ne pa da našo državo razvrednoteno »potiskajo« bleferji v korito EU. Pa lep pozdrav! Naredite kakšno politično okroglo miza! (Za vse stranke) Jožef J. Pom Odbor Delavske zveze Koper je na svoji 3. redni seji sprejel odločitev, da bo vsem političnim strankam, sindikalnim organizacijam in drugim organizacijam, ki v svojem programu spoštujejo I. maj kot svetovni praznik dela, poslal poseben poziv, s katerim predlagamo obnovitev praznovanja 1. maja na tradicionalnem Socerbu. V novih razmerah samostojne države Slovenije, ko imamo še vedno zelo pomanjkljivo zakonodajo s področja delavskega soupravljanja in s področja socialnega varstva, ko se povečuje število nezaposlenih in nesposobnih za delo in ko počasi a vztrajno prehajamo v sistem mezdnih odnosov, podcenjene delovne sile in neurejene-nekompaktne-neenotne sindikalne sfere, postaja delavec preračunljiv predmet izkoriščanja in osnovni, ta trenutek skorajda edini sestavni del proizvodnega procesa, element drastičnega zniževanja proizvodnih stroškov. V naši samostojni Sloveniji postajamo zaradi nastajajočih kapitalističnih odnosov'zgodovinska priča rojevanja vendo večje množice revežev in brezpravnih hlapcev Jernejev ter nastajanja elitne skupine bogatašev. Bogatašev, ki so si in si še bodo, če ne bosta parlament in država sprejela ustreznih sistemskih urepov, v petih letih zagotovili bajne kapitalne dobrine. In to, kot kaže, ne na račun »poštenega« dela, ampak na račun neurejene zakonodaje in direktnega izkoriščanja že tako podcenjene delovne sile. Odbor Delavske zveze Koper zato poziva vse politične stranke, ki se v svojih programih zavzemajo za delavske pravice, sindikate, ki neposredno zastopajo delavske interese, in druge organizacije, ki jim ni mar, kaj se dogaja z delavci v sistemu liberalne ekonomije, naj stopijo skupaj in se dogovorijo o praznovanju 1. maja na tradicionalnem Socerbu. Odbor Delavske zveze Koper je v okviru svojih možnosti pripravljen sodelovati pri organizaciji. Odbor Delavske zveze Koper, predsednik Drago Drobnič Nepozabna doživetja na tleh nekdanjega trpljenja drugim vseboval tudi odkritje obeM na mestu, kjer je bilo nekdaj že^f. taborišče Salzgitter, odprtje muzefi'; razstave v taborišču Driitte, kjer je ^ moško taborišče v sklopu tovamišM objekta. Obiskali smo tudi več možic1« grobišč, ki so zelo lepo vzdrževana. M* njimi je bilo za nas najpretresljivefi tisto v Celle. Spominjale smo se bt^ bnega napada 8. aprila 1945 na t' lezniško postrajo. Takrat je ugasil1' življenje sedmim slovenskim ihteti11 rankam. Popeljali so nas tudi k spominsjf mu parku koncentracijskega taborisa. Bergen-Belsen. Spomin iz tistih ^ beleži smrtno lahkoto in pegasti tiflj kar je spremenilo taborišče v 6* kar je spremenilo taborišče v ži*' pokopališče. Ko je zavezniška voj5': pokopališče. Ko je zavezniška vop« po naključju odkrila to taborišče, r našla 10.000 nepokopanih trupel,]* osvoboditvi pa jih je umrlo še 13.01P V teh številkah so zajeta tudi sla življenja mnogih internirani^. Primorske in Prekmurja. Nemo smo t^ dan zrle v visok obelisk z obdano ^ pisno steno in se zavedale, da bi oslf tukaj za vedno, če ne bi bilo taboriš' 15. aprila 1945 osvobojeno. Tudi v letu 1995 smo prejeli vabi'1 za udeležbo na proslavi za počastil 50. obletnice osvoboditve mesta S* zgitter. Odločitev za odhod na to sd' čanost je bila že veliko lažja. Prijaznost gostiteljev in pozorne" na vsakem koraku je nevsiljivo potrje^. la, da to mesto in ti prebivalci niso d1 tisti iz časa vojne in gorja, da je tu nod generacija, ki hoče spoznati tettld preteklost in popraviti tisto, kar ser da ljudem, ki so bili izpostavljen nečloveškemu mučenju. Na osrednji proslavi se je zvrsti*1 vrsta govornikov od župana, minist^ za kulturo dežele Saške in predsednt ce zgodovinskega društva. Vsi so o« sodili nacistično divjanje in nasilje i' se spominjali žrtev. Nam preživelim^ izražali hvaležnost in občudovanje, 0’ smo zmogli toliko poguma in volje, j® smo po tolikih letih obiskali kraje, kje1 smo preživeli najtežji čas svoje dosti. Preko 300 gostov in domačiolll je na zaključnem večeru spremi]^!, ir kulturni program. V čast vst)» pester kulturni program. V čast vr"-delegaciji je bila interpretirana njihičf pesem odpora. Za nas je pevka s0'“ zapela »Bilečanko« v slovenskem jetibj Lepšega darila nam v tistih trenutil>,‘ niso mogli ponuditi. Zgodovinsko društvo Salzgittetf letos povabilo 25 žena iz Slovenijf Poljske in Francije. To srečanje je blf. Organizirano od 5. do to. marca 1 j' kot seminar na lemo »Žene v nacistični taboriščih«. Organizacija srečanjaJe bila odlična v vsakem oziru. S!<,vert ( smo bile deležne posebne pohvale M najbolj homogena in delovna na. Program je vseboval zopet obif muzeja nekdanjega moškega tabori J Driitte in obeležja ženskega taborišč Salzgitter. Bili smo tudi gostje v Dom za upkojence in v Materinskem domf1- Organiziran je bil razgovor o jd Ijenju v taboriščih z učenci in dijaj v starosti 15 do 16 let in ločeno 18“ 19. let. Zanimanje je preseglo vsa mi pričakovanja. Vprašanja so bila tehmC nekatera pri mlajših nekolik/) naiveff Mlajši so si veliko zapisovali, starti^ pa več spraševali. V odgovorih s"1 orisali razmere v času okupacije r nas doma in v nacističnih taborišč1« (Zanimiva je bila izjava nekega dijCj ob koncu razgovora, da če bo kdaj M zanikal obstoj taborišč, bo poved11 resnico, ki jo je slišal od živih prič ' Skupino je sprejel tudi župan mf i Salzgitter. Nastala je fotografi1) sta Dovolite, spoštovani bralci, da se vam predstavimo. Smo del preživele slovenske skupine, ki se je med okupacijo zaradi sodelovanja v NOB znašla na območju severne Nemčije. Poslane smo bile postopoma v tri koncentracijska taborišča Ravensbriick, Salzgitter in Bergen-Belsen. Močno zastražene kot najhujše zločinke smo bile načrtno poslane v smrtne objeme nacistične Nemčije. Vsaka izmed nas preživelih še danes nosi v sebi resnično pripoved iz tistega grozljivega časa. Doživljanje neskončnega ponižanja in strahot, ki so teptale človeško dostojanstvo in brezmejno razčlovečenje je pustilo v nas sledi, ki so nas zaznamovale za vse življenje. Ob naših občasnih srečanjih se pred nami kot v gilmu zvrstijo prizori iz dni, ko smo bile številke in smo dan za dnem zrle smrti v oči in bile le človeške sence. Pred dvema letoma pa smo doživele neverjetno presenečenje. Prejele smo zelo prijazna povabila od Zgodovinskega društva Salzgitter (v slovenščini), da se udeležimo svečanosti ob obletnici osvoboditve mesta. Vsebina vabila je bila tako prisrčna, da se je skupina odločila za odhod in ni nam bilo žal. Prelep sprejem gostiteljev je na mah odpravil občutke tesnobe in negotovosti. Program, ki je trajal štiri dni, je med ki je bila že naslednji dan objavlja11 v lokalnem časopisu. # Na dan 8. marca zjutraj so nasprijd11 presenetili mladi iz tovarne VolksV) gen. Po njihovem nagovoru je vsaka [ med nas sprejela šopek vrtnic in pripor, z napisom »Mednarodni praznik Z^j" 8. marec 1996«. Tudi o teh nepotCe nih trenutkih bo pričala fotografija-V središču mesta Salzgitter so loC, sko leto odkrili spomenik »Delu«,)'1, sok več kot 13 metrov, ki v petih etat«, prikazuje razvoj mesta Salzgittec spodnji etaži je kipar v 3,5 metra šoki bronzeni plastiki prikazal trpijo in nasilje nad interniranci. V počasti1 dneva žena je bil na tem trgu priPrl> vljen tudi sejem, zabaviščni prostof organizirano srečanje žena vseh it' resnih sfer in tovarn. Gostitelji sotl^,', omogočili tudi ogled univerzitetnih ^ Hildesheim in G/itingen. ., Ostalo je še mnogo drugih leff. nepozabnih vtisov od vseh treh srečo’*! v Salzgitlru, vrednih opisa. Pred » vesom smo se gostiteljem zahvalih « vse, od povabil do gostoljubja in r. zornosti. Zahvalili so se nam tudi »"J da smo mladim posredovali in spomine o resničnosti strahot, gorjfi1 teptanja človeškega dostojanstva v ci4 ki naj bi se nikoli več ne ponovil. Za skup"])!, Mimi Martinc"’ Ljubiji (Nadaljevanje na 23. stN^ Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 ■ DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311- 956 • j urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Bug ' (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942,132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Markemj' 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videcn^ ens» ze$ je0 !.(W* m ivefi boi*' ui l1' isniH terni' insV’ ,ri0 hi" (//#* ■ žil' ■ojsU če J el, P* (.(# M«"' mhi, uiti1 ort istoi /risi1 'dbii stili ,Sd' tsrt' rnoi jes'0 o w no*1 troti set1 IjeH a teden so v torek zaključili enega od tadnjih krogov pogajanj socialnih Partnerjev o socialnem sporazumu. O tem r°gu, ki se vrti, vrti, pa se noče ali ne more ^vrteti, pišemo tudi na 4. strani te številke E. Njegove »rezultate« so pretresali v fredo na delovnem pogovoru predsednikov !n sekretarjev sindikatov dejavnosti ZSSS. Dušan Semolič je na kratko strnil zgoraj omenjene Rezultate«: »S pogajalskimi partnerji se bomo spet srečali na-s|ednji torek. Če grem po vrsti, so pogajalske pozi-C|Je zdaj postavljene takole: »-Eskalacijaje še naprej sporna. Sindikati zahtevamo 0-odstotno, računano na trimesečja in v primeru, če •aflacija presega prag 7-odstotne letne rasti. Delodajalci bi jo priznali šele pri 10-odstotni in-ac'ji, vladni predlog pa se suče nekje vmes. Do 8,6-odstotne letne inflacije bi vlada priznava-a 80 odstotno eskalacijo, od tod do 10 odstotne in-•acije 90-odstotno in nad 10-odstotno inflacijo 100 Odstotkov eskalacije. Za sindikate še posebej nesprejemljivo je stališče delodajalcev, da bi lahko eskalirale le minimalne in 12hodiščne plače, stvarne pa le, če so v višini izhodiščnih. Ob tem čudnem delodajalskem stališču vlada kajpak ^odro molči. Sindikati smo vztrajni tudi zato, ker smo 2eob omenjenih stopnjah, kijih zagovarjamo, pokadi več kot dobrohotno pripravljenost na kompromis. Tu torej za naš podpis ni šans!« Tehtnost te ugotovitve je proti koncu potrdil Bojan Hribar, sekretar sindikata vzgoje in izobraževanja, ko je pojasnjeval, kako vladi uspeva cepiti sindikate že znotraj negospodarstva, ko razbija sistem plač z nedomišljenimi in parcialnimi posegi. Dušan Semolič: »- Minimalne plače so spet dva povsem nasprotna pola med nami in delodajalci. Ti vztrajajo, da bi naša zahteva po 54.000 tolarjev bruto povzročila uničevanje podjetij in dodatne izgube delovnih mest. Predvsem to velja za tekstilno, usnjarskopredeloval-no industrijo in še nekatera podjetja. Predlagajo sicer rešitev, naj razliko med 50 tisočaki, ki jih zagovarjajo sami, in med našimi 54.000 tolarji pokrije vlada v obliki subvencij. Vladaje, jasno, odločno proti tej rešitvi. Meni, da bi se sredstva, kijih najbolj ogroženim panogam kani odmeriti za ohranitev delovnih mest, enostavno prelila v plače. Vztrajamo tudi sindikati, z argumenti, ki smo jih razgrnili že ničkolikokrat, in zaradi njih. Spet nastopi vlada kot predlagatelj kompromisa, naj se torej vsi partnerji strinjamo, da bi ta problem vlada lik dobrotnik delavstva, češ, delodajalci in sindikati se tako ali tako ne zmorejo ničesar dogovoriti!« Sindikati bi ob nadaljnji trmoglavosti delodajalcev znali tak zakon celo podpreti, seveda pa še naprej vztrajajo pri 54 tisočakih minimalne plače in uvodoma omenjeni višini eskalacijske stopnje. Dušan Semolič je pojasnjeval tudi utemeljenost strahu vseh slovenskih sindikatov, da bi poklek lahko pomenil popolno izgubo verodostojnosti med članstvom, in na koncu za pogaj anj a o regresu uporabi 1 izraz - popoln zastoj! V razpravi je bilo slišati nekaj slikovitih prispodob o konju, ki brca v prazno in ne vleče več voza, o pogajanjih kot tiščanju na plin, kar ob prestavi v praznem teku sicer povzroči kar čeden hrup, a drugega ne, in podobno. Skratka, vse gre v prazno, a če Dušan Semolič »ne Mišič Doro Hvalica 'Dobičekje naslednji predmet razhajanj. Sindikati strinjamo, da bi morali delavci sodelovati pri njegovi elitvi v višini ene plače, če bi to ne preseglo 25-od-totnega deleža skupnega dobička. Vlada se s tem našim predlogom 'anja, so pa zelo zelo odločno proti ............. podajalci. Ko se pogovarjamo o ae'avskih plačah, so drobnjakarski ar se le da. Spotaknejo se dobese-n°ob vsako decimalko. Ko pa gre 'ja menedžerske plače, za delitev a°bička, so širokogrudni in širokopotezni do neverjetnih razsežnosti. - Plače direktorjev, nov kamen sPotike. Delodajalci nočejo in nočejo Pjistati na ločeno spremljanje mase WaČ, po katerem bi bilo razvidno, ^olikšen delež gre zaposlenim in kolikšen vsem, ki ga dobivajo na osnovi individualnih pogodb. Sindikati pri tem kajpak ne sme-oto in ne moremo pristati na logiko Podajalcev, na dejstvo, daje ob hotnem prikazu mase plač povsem antegljeno, na čigav rovaš v resnici odraščajo povprečne plače.« Ta del razprave je kasneje do-Polnil Doro Hvalica, tajnik sin- •kata kulture. Pribil je, da ne ve--------------- Jatne nobenim podatkom več, adi tistim ne, ki jih daje statistika. Presplošni da °! taki pa vse stvari le zameglijo. , , »Zato vsi tako radi operirajo s podatki, kako viso-aJe povprečna rast plač v kulturi, kar je čisto zavajanje, 'oče ne more razbrati resničnega položaja ljudi, za-P°slenih v tej dejavnosti. P0®3!311!’*1 P3 tc,le- Vlada ne uporablja nobene-sadrugega argumenta kot zgolj argument moči. Zato mgih argumentov tudi ne priznava. ,. De tisti sindikati, ki so v pogajanjih doslej uporabi-tuH^Ument rno‘'‘’80 tuc*' DaJ iztržili.To lepo dokazujejo 1 Zadnji stavkovni dogodki. Rezultati so bili doseženi 8 stavk° ali vsaj z resno stavkovno grožnjo.« Dušan Semolič je nadaljeval: »- Zgubarji, spet ne pridemo skupaj. Sindikati bi P 'stali na 5-odstotno zaostajanje za kolektivno po-sodbo, če na to pristane sindikat v podjetju, ki po-uJe z izgubo. Delodajalci so za to, da v takšnih po-Jetjih sploh ne govorimo o kakršnikoli rasti plač. Dva " Polnoma nasprotna bregova. •Javm zavodi so področje, kjer se delodajalci za-emajo za to, da bi plače ne rasle nad realno rastjo f ac v gospodarstvu. vi m taD'"'n0 tezo m* seveda ne moremo pristati. Tudi adi bi bilo pogodu, če bi nastal razkol med sindikati SOspodarstva in negospodarstva. Drago Ščernjavič rešila z zakonsko regulativo. Uzakonila bi pač minimum 50.000 tolarjev, kar je več kot doslejšnjih 48.000, in tak zakonski minimum bi bil vsaj zavarovan. Zdaj namreč ne velja nič in v tem primeru bi se vlada okitila kot ve- Bojan Hribar že kaj krene, gre v škodo delavcev. In kaj ostane sindikatom? »• Ali niti za kanček popuščanja in čakanje. Izrazi mednarodne podpore aktivnosti ZSSS Spoštovani gospod predsednik! Močne in neodvisne sindikalne organizacije različne velikosti in različnih usmeritev so eden izmed pogojev pluralne demokracije, v kateri socialni partnerji odigravajo pomembno vlogo. Moč in neodvisnost sindikalnih organizacij se med drugim izraža tudi z njihovim samostojnim finančnim odločanjem, tu gre v prvi vrsti za sredstva, ki jih člani sindikata prispevajo na prostovoljni podlagi, v ta, širši okvir pa sodi tudi sindikalno premoženje. Potemtakem je pomembno - tako pri Vas kot v drugih državah in predvsem v zahodnih demokracijah - da lahko reprezentativni sindikati po medsebojnem dogovoru o razdelitvi sami popolnoma razpolagajo s sindikalnim premoženjem. Zdi se nam nesprejemljivo, da bi upravljanje sindikalnega premoženja prešlo pod kak državni organ (ali na sklad), čeprav bi s tem država, hote ali nehote, prevzela tudifinanče obveznosti za vzdrževanje tega premoženja. Naj še enkrat ponovimo, da državnega upravljanja sindikalnega premoženja doslej niso uvedli v nobeni izmed držav članic Evropske unije. V luči zgoraj navedenih razlogov nam dovolite izraziti veliko začudenje nad pobudami, ki jih je obravnaval slovenski parlament. Vljudno Vas prosimo, da te pobude vnovič pretehtate. S spoštovanjem. Jean-Francois Trogrlic, vodja mednarodnega oddelka Francoske demokratične konfederacije dela Poslano Jožefu Školču in dr. Janezu Drnovšku * Janezu Drnovšku, predsedniku vlade Spremljamo dogajanja pri sprejemanju kriterijev za izplačila plač v gospodarstvu, pri reševanju problematike poslancev, zdravnikov, sodnikov,., pa tekstilcev in brezposelnih... in se bojimo. Delodajalcem je težko pristati na najnižjo plačo 54.000 tolarjev, pa jih celo razumemo. Tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, delajo ravno to, česar gospodarstvo, še posebej tekstilna industrija, ki zaposluje veliko ljudi in veliko izvaža, ne prenese. Vladni ukrepi (nerealen tečaj, popolnoma liberaliziran, neurejen uvoz nekvalitetnega tekstila, plačilna nedisciplina) nas pokopavajo. Smo iz tekstilne tovarne in 700 nas še dela, pred kratkim nas je bilo še 1000. Nikoli nam ni šlo posebno dobro, tako slabo kot sedaj pa tudi še ne. t In tako negotova in brezperspektivna naša delovna mesta še niso bila. Slabo zaslužimo, vendar skrbimo sami zase. Boste potem, ko bomo na cesti, vsaj do take mere poskrbeli za nas? Če lahko odgovorite za DA, se ne bomo več borili za to, da lahko garamo. Nimamo še pogojev za upokojitev, pa tudi ne možnosti za prezaposlitev. Znamo delati, veliko in kvalitetno, a delo očitno ni več vrednota... Želimo si živeti bolje kot zdaj... Sindikat Tekstilne industrije d. d., Oliški Vrh Cenjeni g. Školč! Zadeva: Sindikalno premoženje Pišem vam v imenu Kongresa Zveze sindikatov, ki zastopa interese 7milijonov britanskih delavcev. Od leta 1868 smo edina zveza, organizirana na nacionalni ravni. Z zanimanjem in simpatijo spremljamo razvoj samostojnih sindikalnih organizacij v Sloveniji in pozdravljamo napredek, ki so ga lete dosegle pri sporazumevanju v zvezi z medsebojno razdelitvijo sindikalnega premoženja. Obvestili so nas, da poskuša parlament 5 posebnim zakonom poseči na področje upravljanja sindikalnega premoženja, in to ravno v trenutku, ko se sami sindikati trudijo sporazumno razrešiti to vprašanje. Bistvo sindikalizma je samostojno delovanje sindikatov, njihovo demokratično odločanje in njihova odgovornost, ki jo imajo izključno do svojih članov. Država se torej nima nobene pravice vmešavati v upravljanje sindikalnega premoženja. Znano nam je, da so v nekaterih državah, ki so prej imele cen-tralno-plansko gospodarstvo in kjer je prej obstajal en sam sindikat, nastopile velike težave v zvezi z razdelitvijo premoženja, ki je prej pripadal enemu samemu sindikalnemu centru. Tako je v nekaterih izmed teh držav vprašanje sindikalnega premoženja še vedno nerešeno, medtem ko je v drugih državah prerazdelitev tega premoženja med sindikate vnesla razdor in zagrenjenost. Izhajajoč iz dejstva, da sindikalno gibanje v Sloveniji-po vsem sodeč - uspešno vodi priprave na medsebojno razdeltiev sindikalnega premoženja, je nepotrebno sprejeti interventni zakon, ki bi sindikatom odvzel pravico lastnega odločanja. To pravico jim navsezadnje jamči konvencija ILO (Mednarodnega urada za delo) št. 87, ki jo je - med prvimi po osamosvojitvi - ratificirala tudi Slovenija. Zato Vas pozivam, da se odpoveste vsakršni podpori sprejemanju zakonodaje za rezrešitev 'sindikalnega premoženja. S pozdravi John Monks, generalni sekretar britanskega Kongresa Zveze sindikatov Poslano tudi predsedniku vlade RS dr. Janezu Drnovšku. • Ali novi kompromisi v upanju, da bodo tudi delodajalci prišli do pol poti. • Ali začeti s pripravami na splošno stavko,« je bil jasen Dušan Semolič. Povedal je še, da nam tuji sindikalisti za tak položaj celo čestitajo. To navidez nesmiselno navdušenje pojasnjujejo z dejstvom, da so slovenski sindikati prvič in od vseh tranzicijskih držav prvi potisnjeni v klasičen konflikt z delodajalci. Nič več protestnih procesij okoli vlade in parlamenta torej. Naravnost v boj z očitno nasprotnim partnerjem in to naj bi bilo za sindikalno gibanje zdravo!!! Tako seveda tujci. V razpravi na delovnem posvetu ZSSS pa takole: Brane Mišič: »Naši predlogi so strokovno argumentirani, neoporečni. Kdor jim skuša oporekati s te plati, le dokazuje svoje popolno neznanje, nepoznavanje celo osnovnošolskih ekonomskih lekcij.To velja za eskalacijo, za ločeno ali enotno prikazovanje mase plač, za podjetja v izgubi in njihove kolektivne pogodbe, za... Ne velja pa za minimalne plače. Tu s strokovnimi argumenti v tej fazi pogajanj nimamo kaj početi. Če hočemo takšne, kakršne zahtevamo, nam mora biti jasno, da jih lahko izborimo le in zgolj s splošno stavko!« Drago Ščernjavič: »Bodimo no že enkrat odločni! Tole o ločenem prikazovanju plač sem začel sam govoriti najmanj pred dvema letoma. Preveč stvari in prevečkrat ponavljamo. Po našem ROS lahko sodim, da pridejo rezultati le s pretehtano akcijo, tožbami vse do ustavnega sodišča, argumentiranim in stopnjevanim pritiskom. V stavki ne vidim rešitve. Morali bomo v sistematičen in sistemski boj za analizo plač, za red v javnih financah, za urejen sistem plač. Predpogoj za to pa je, da dosežemo zgledno obnašanje poslanske in vladne vrhuške in posameznih direktorjev javnih ustanov, recimo državnih skladov in agencij, kjer plače direktorjev menda celo prekašajo tisto, ki jo prejema predsednik vlade.« Kljub jasnim alternativam, ki jih je nakazal Dušan Semolič in jih nikakor ne bo moč obiti, kakšne prav toliko jasne in večinsko izražene volje ni bilo slišati. Zanjo bo morda čas na ponedeljkovi seji Sveta ZSSS, na kateri se bo skorajda treba odločiti.Tako ali drugače. Ciril Brajer 18. aprila 1996 S« DNI V SINDIKATIH I TE TAMOVA ZGODBA SE JE ZAČELA RAZPLETATI V SREDO TOČNO OPOLDNE Točno opoldne se je v sredo nadaljevala seja skupščine mariborskega Tama, ki sojo na začetku meseca na zahtevo sindikata kovinske in elektroindustrije v podjetju prekinili. Sindikat je od uprave Tama, republiškega razvojnega sklada, ministrstva za gospodarske dejavnosti in ministrstva za delo zahteval, naj pred glasovanjem o predlogu za uvedbo stečajnega postopka vTamu odgovorijo na nekaj odprtih in za delavce bistvenih vprašanj: Koliko delavcev bo ohranilo delovna mesta v novih družbah? Kakšna usoda čaka delavce Tamovega invalidskega podjetja? Kakšna usoda čaka 270 invalidov in dru- ge delavce delniške družbe? Kakšne odškodnine bodo dobili Tamovi delavci, ki bodo po stečaju ostali brez dela? Hkrati je sindikat zahteval, naj Tamova uprava najprej razporedi delavce v nove družbe in šele nato predlaga stečaj podjetja. Tik pred skupščino je predsednik SKEI v Tamu Drago Gajzer povedal, da sindikat in delavci na postavljena vprašanja v minulih štirinajstih dneh kljub pogajanjem niso dobili jasnih odgovorov. “Pred nadaljevanjem prekinjene seje skupščine delavci ne vemo veliko več, kot smo vedeli pred prvo sejo skupščine,” je dejal Gajzer. Valter Nemec, direktor Sklada Republike Slovenije za razvoj, ki je večinski lastnik Tama, je v internem glasilu sicer predstavil načrtovano preoblikovanje Tama, vendar delavci z odgovori niso zadovoljni. Napisal je, da bodo imeli delavci po stečaju dve možnosti. Po prvi bi se lahko v novih podjetjih del delavcev zaposlil za določen čas in s plačami po kolektivni pogodbi, vendar pa bi po tej varianti morali biti vsi delavci nekaj časa na zavodu za zaposlovanje. Po drugi varianti pa naj bi se del delavcev takoj zaposlil v novih družbah za nedoločen čas, a v tem primeru bi njihove plače zaostajale za 10 do 15 odstotkov za kolektivno pogo- JE SE REŠITEV ZA TEREL? OTerelu, nastal je po stečaju in prisilni poravnavi Iskre Tele, smo lani večkrat pisali. Naj spomnimo, daje Terel nastal z minimalnimi vlogami štirih zasebnih ustanoviteljev, večinsko lastništvo pa je prevzel Iskrin Holding. Poslovne prostore in opremo je najel pri očiščeni Teli. Delo je dobilo 70 delavcev, ki so bili dve leti prijavljeni na zavodu, kasneje pa so se zaposlili v Terelu. Že lani smo opisovali nerentabilno poslovanje, ki naj bi bilo posledica ponesrečene ustanovitve podjetja in poslovanja brez lastnega denarja. Po neuradnih podatkih je Terel imel takrat visoko izgubo, živel je le na račun neplačevanja najemnine Teli. Opisovali smo tudi neuspešne poskuse združitve treh Iskrinih tovarn relejev (Terelove s Savske ceste v Ljubljani, Iskre Dobrepolje in Iskre Makole). Le za združene so se namreč zanimali tujci, ki so bili pripravljeni dokapitalizirati majhne in neavtomatizirane tovarne. Opisali smo tudi, kako je Iskra Sistemi prevzela enega od donosnih Terelovih programov. V treh člankih smo lani skušali ugotoviti tudi krivce za položaj Terela. Na koncu smo manj ob-dolževali direktorja in enega od solastnikov Terela Marka Žlebnika, bolj pa direktorja nove Tele in Iskro Holding. Ker se položaj ni izboljšal niti za malenkost, je 13. februarja letos direktor Tele Stane Kavkler sodišču predlagal, naj zaTerel uvede stečajni postopek.Tovrstne predloge sodišče običajno konča v dveh do treh mesecih, zato lahko odločitev o usodiTerela pričakujemo v nekaj dneh. V predlogu je med drugim zapisano, da Terel dolguje Teli 89.809.232 tolarjev, k čemur je treba prišteti še obresti.Tela je svoje terjatve skušala uveljaviti s sodno izterjavo, vendar zaradi prerekanja Terela v tej nameri ni uspela. Terelu je odpovedala najemno pogodbo za nepremičnine, a postopek na sodišču še ni končan. Po navedbah v predlogu za uvedbo stečaja naj biTerel v preteklih letih posloval z izgubo, kije ne more pokriti, saj nima nikakršnega premoženja trajne vrednosti. V zaključnem delu utemeljitve za predlog stečaja je Kavkler na podlagi sklepa upravnega odbora Tele zapisal, da neplačevanje obveznosti Iskre Terela ogroža poslovanje Iskre Tele. Njegovo podjetje vsako leto zaradi Terela izgublja po 30 milijonov tolarjev. Na predlog za uvedbo stečaja nas je opozoril Valter Zavec, sekretar Skei ljubljanskega območja. Izrazil je zaskrbljenost za materialni položaj 70 zaposlenih, saj iz stečajne mase ne bodo mogli vnovčiti nobenih terjatev. O stečajnem predlogu smo se skušali pozanimati tudi pri večinskem lastniku. Izvedeli smo le, da se pogovarjajo o prevzemu Terelovih programov in da sta v igri dve ponudbi s Telinega dvorišča. Izrazili so tudi bojazen, da bo Terel obstal takoj po objavi stečaja. Dodali so, naj zato z objavo počakamo. Čakajo menda tudi tuji naročniki, ki so obveščeni le oTe-relovih težavah. Stečaj pa bodo verjetno skušali v kakšni od možnih navez izkoristiti za čimcenejši nakup Terelovih programov. F. K. dbo. Ob tem pa tako sklad kot uprava ne nastopata z natančnim številom delovnih mest v novih družbah, ker to v tej fazi po njihovi presoji še ni mogoče. Kakor kaže, pa bodo tudi delavci, ki bodo zaradi stečaja ostali brez dela, ostali tudi brez odškodnine, saj se na pristojnih ministrstvih izgovaijajo, da za izplačilo odškodnin ni ne denaija in ne pravne osnove. Zaradi številnih nejasnosti jeTa-mova uprava predlagala kompromisni predlog: po njem bi skupščina sicer sprejela predlog za uvedbo stečajnega postopka, vendar bi uprava predlog poslala na sodišče šele, ko bi zaživele nove družbe in ko bi zagotovili tudi sredstva za morebitno izplačilo odškodnin tistim delavcem, ki bodo zaradi stečaja ostali brez dela. Sidikalisti vTamu poudarjajo, da od svojih zahtev ne bodo odstopili in da so za zaščito delavskih pravic pripravljeni poseči po vseh sredstvih sindikalnega boja. Pred sejo skupščine so se Tamovi delavci zbrali na protestnem shodu, ki sta ga organizirala oba sindikata v podjetju. Tamovi sindikalisti so pred sejo skupščine predstavnikom republiškega razvojnega sklada izročili tudi opozorilno pismo, s katerim so protestirali proti 'l SOLNIKI ZAHTEVAJO TAKOJŠNJA POGAJANJA Ker se je po stavki zdravnikov položaj zaposlenih v javnem sektorju bistveno spremenil, zahteva sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (SDVIR) takojšen začetek pogajanj o plačah. Če se vlada ne bo odzvala, bo sindikat uporabil tradicionalno uspešne metode, zlasti splošno stavko. To sta na tiskovni konferenci ta teden povedala Franc Klepej, predsednik, in Bojan Hribar, sekretar tega sindikata. Dan kasneje je enako sporočil SVIZ, največji sindikat s tega področja. Klepej in Hribar pravita, da sindikat ne sme dopustiti vladi nenačelnega in parcialnega spreminjanja delitvenih razmerij, prav do tega pa je prišlo po končani stavki Fidesa. Delo šolnikov in vzgojiteljic je bilo podcenjeno že dozdaj, z novimi spremembami pa bodo še na slabšem. Kot je povedal Franc Klepej, zasluži učitelj s sedmo stopnjo izobrazbe brez dodatkov le po 111.000 tolarjev bruto, to je približno toliko, kot so januarja znašale povprečne plače v gospodarstvu. Vzgojiteljice s šesto stopnjo izobrazbe pa so prejemali le 84 odstotkov povprečja plač v gospodarstvu. Plače v vzgoji in izobraževanju so bile, preden so začele zaostajati, za 19 odstotkov nad povprečjem gospodarstva. SDVIR podpira spremembe zakona o razmerjih plač v negospodarstvu, kot jih je pripravila vlada, saj bodo pedagoškim delavcem omogočile napredovanje v plačilne razrede. V sindikatu menijo, da bi dolgo obljubljam in odlagani zakon o javnih uslužbencih bistveno zmanjšal zmedo na plačnem področju v negospodarstvu. Onemogočil bi tudi vodenje parcialne in nenačelne politike v posameznih njegovih delih. F K. ignorantskemu odnosu sklada do sindikata in delavcev. Tamova zgodba se je začela dokončno razpletati v sredo - točno opoldne. V slovitem vesternu “Toč' no opoldne” je v opoldanskem spopadu zmagala poštenost. Ali bo tako tudi vTamu? Tomai Kleu NOVE ZAOSTRITVE V AGROTEHNIKI Razmere v Agrotehniki iz Ljubljane se še naprej zaostrujejo. Ker so zaposleni nazadnje dobili plače za december, sindikat podjetja razmišlja o večji stavki, s katero bi javnost opozoril na izjemno težaven položaj. To podjetje je brez pravega vodstva, saj prenos lastništva na Sklad registracijsko sodišče še ni verificiralo. Ker je bivše poslovodstvo po zboru zaposlenih (glej DE, št. 13, ZAgrotehnikinimi delavci delajo kot svinje z mehom) prenehalo prihajati na delo, se zaposleni praktično nimajo s kom pogovarjati. O položaju v tem podjetju se je sekretar sindikata trgovcev Sandi Bartol ta teden pogovarjal s svetovalcem Sklada Iztokom Svetino. Taje obljubil, da bo Sklad v Agrotehniko poslal svoje ekipe takoj po registraciji prenosa lastništva. Najprej bo analiziral in ocenil finančni položaj, takoj zatem pa sprejel potrebne ukrepe. Če bo položaj ocenil kot brezizhoden, bo predlagal stečaj - če bo sanacija možna, pa bo pripravil potreben progranr Takoj bo imenoval tudi poslovodno ekipo. Čeprav lastništvo še ni registrirano, v Skladu že razmišljajo0 možnih povezavah Agrotehnike s strateškimi partn0' | rji, ki naj bi sodelovali tudi pri morebitni sanaciji. Zaposleni v Agrotehniki tedni pripravljajo izraču1' I terjatev delavcev do podjetja, kijih bo sindikat uveljavlja j v morebitnem stečaju. S pomočjo inšpektorice pokoj' ninskega zavoda obdelujejo tudi obrazce za izraČ^ pokojnine za deset let nazaj, česar bivše poslovoO' stvo ni naredilo. Republiški odbor sindikata trgovcev bo prihodnji teden sklical tiskovno konferenco in javnost seznanil s problemi Agrotehnike. Za vsaj majhno ublažilo)' skrajno neugodnega socialnega položaja zaposlenin pa bo sindikatu podjetja nakazal 200.000 tolarjev. E K POGAJANJA NA SLEPEM TIRU -VLADA PONUJA ZAKON Kot nam je povedal Dušan Semolič, so se na zadnjih pogajanjih o socialnem sporazumu pogledi na nekatera vprašanja še dodatno zaostrili. Vlada pristaja le na 8.6-odstotni prag inflacije, sindikati pa še naprej postavljajo mejo pri sedmih odstotkih. Delodajalci vztrajajo, naj eskalacija velja le za izhodiščne in minimalne plače, ne pa za plačno maso, in pri zamrznitvi plač v podjetjih, ki poslujejo z rdečimi številkami. Zapletlo se je tudi vprašanje udeležbe pri dobičku (profit sha-ring) - medtem ko sindikati vztrajajo pri omejitvi delitve največ ene plače v posameznem letu, bi delodajalci radi delili neomejeno. Semolič opozarja, da bi takšno določilo monopolistom omogočilo delitev tudi petih plač. Delodajalci še naprej zavračajo ločeno izkazovanje plač po individualnih pogodbah, pristajajo le na izkazovanje v.letni bilanci. Za sindikate je to povsem nesprejemljivo. FranceTomšič predlaga celo poseben zakon o direktorskih plačah. Vlada vztraja tudi pri določbi, da plače v javnih zavodih ne smejo STAVKA NA RTVS POTRDILA MOČ IN UGLED SNS Na 10. seji skupščine Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), ki je bila prejšnji petek vAnkaranu, so delegati daleč največ časa posvetili analizi nedavne stavke novinarjev na zavodu RTV Slovenija, ki po mnenju predsednika SNS Venčeslava Japlja »ni pokazala in utrdila le resnične moči našega sindikata, temveč je povečala njegov ugled tudi navzven«. Znanje in izkušnje, ki si jih je SNS pridobil med trdimi pogajanji z delodajalsko stranjo RTVS, naj bi bilo več kot dobrodošlo pri skorajšnjem urejanju razmer na Slovencu, kjer je delovnopravni položaj novinarjev daleč najslabši. Poleg doslednega uresničevanja določil kolektivne pogodbe si bo SNS še naprej prizadeval za svobodo tiska, avtonomno novinarstvo in urejen položaj njegovih akterjev. V ta sklop sodi seveda tudi prenova kolektivne pogodbe, ki naj bi novinarske sindikalne interese uskladila z evropskimi standardi in razmerji, in nadaljevanje iskanja možnih rešitev za dodatno pokojninsko zavarovanje novinarjev. V nadaljevanju seje je skupščina sprejela predlog sprememb petih členov statuta SNS, s čimer je dala zeleno luč za sprejem sklepa o novinarskem častnem razsodišču, kije tako postal skupen organ Društva novinarjev Slovenije in SNS na področju novinarske etike. D. K. naraščati hitreje kot v gospodarstvu. Delodajalci njen predlog podpirajo, sindikati pa vladi predlagajo, naj se o tem dogovori s sindikati negospodarstva. Zaradi nezmožnosti soglasja glede višine minimalnih plač bi vlada to vprašanje rada izločila iz besedila socialnega sporazuma. Minimalne plače skupaj z eskalacijo bi uredila kar s posebnim zakonom. Vlada za minimalne plače predlaga le 50.000 tolaijev, sindikati pa še naprej zahtevajo 54.000 tolarjev. Vlada meni, da bi tako visoke plače izničile pripravljeno diferencirano zmanjševanje obremenitev, ki naj bi bistveno olajšalo položaj tekstilne in usnjarske' industrije. Zanimivo je, da sindikat delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije odločno vztraja pri zahtevanih 54.000 tolarjih. Ta teden se bodo sindikati, povezani v ZSSS, še enkrat posvetovali o zahtevah v socialnem sporazumu in o možnih popuščanjih. V ponedeljek bo o tem sklepal še svet ZSSS. Mogoče bo tudi vlada pripravila kaj novega. Že za delitev plač za april bo namreč nastala pravna praznina, ki je vlada verjetno ne more dovoliti, saj bi jo delodajalci veijetno znali zlorabiti. Ne le v svojo korist, tudi v škodo delavcev, zlasti najslabše plačanih. Sindikatom v tem položaju preostane le še razmišljanje o stopnjevanju pritiska. Ce bi do tega prišlo, bi zaposleni prvič stavkali proti direktorjem, s katerimi so večkrat družno in uspešno pritiskali na vlado. Franček Kavčič SINDIKAT KEMIČNE, NEKOVINSKE IN GUMARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE JE IZDAL PRIROČNIK Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je izdal priročnik v nakladi 2.000 izvodov. Namenjen je sindikalnim zaupnikom in članom ter tudi zaposlenim, ki želijo sindikat spoznati pobliže. V njem so poleg statuta KNG objavljeni vsi pravilniki in drugi organizacijski akti sindikata. Objavljeni so tudi vzorci pravil in dogovorov o delovanju sindikata v družbah. Priročnik žepnega formata ima kar 118 strani. V uvod je predsednik Janez Justin med drugim zapisal, daje KNG prvi med sindikati, ki je vse akte v zvezi s svojim delovanjem zbral na enem mestu - v priročniku. Kot sta nam povedala Justin in sekretar Franjo Krsnik, so večino izvodov razdelili članom republiškega odbora na sestanku konec prejšnjega tedna (z njega je tudi naša slika). Preostale bodo razposlali območnim odborom in sindikatom podjetij. Vsem, ki so priročnik pripravili, čestitamo. Z njim so nedvomno olajšali delovanje svojih aktivistov in prispevali h krepitvi sindikata KNG. K večji pripadnosti KNG pa bo prispevalo tudi novo glasilo tega sindikata, katerega prva številka bo izšla že prihodnji teden. F. K., foto S. B. i Vi Pl Pl A Pl Št di d: d: Pl zt n; hi oc se sc df se Ci oc n« n< 2e ta d< sa m sli Pa že vi nc ni la lei sl d\ tri da ne Pc de sti | 18. aprila 1996 ZA OGOLJUFANE DELAVCE ELEKTROKOVINE JE BILA POT DO PRAVICE PREDRAGA Preden je sodišče na začetku °ktobra leta 1993 uvedlo stečajni Postopek za Elektrokovino, je več kot dva tisoč delavk in delavcev 'oga podjetja prejelo še zadnjo P ačo. Kakor običajno so jim od P|ače odtegnili obroke od skle-nJenih kreditnih pogodb, vendar Pa tedanje vodstvo Elektrokovine odtegnjenega denarja ni nakazalo naprej kreditodajalcem.Tako so odi delavci prisiljeni kreditodajal-Cem plačati omenjeni obrok z zamudnimi obrestmi vred še enkrat ^ lastnega žepa. Odtegnjenih obrokov za bredite niso nakazali naprej . Tedanje vodstvo Elektrokovine Je torej delavce ogoljufalo: odtegnili jim obrok za kredit, ki ga kredi-‘odajalcu niso nikoli plačali. V pogovornem jeziku ljudje takšno rajanje imenujejo goljufija ali pre-Prosto kraja. Razumljiveje, da mora Vsakdo, ki ga pri takšnem početju Zalotijo, oškodovancem vrniti ukradeni oziroma prigoljufani denar. V PjUvni državi pa vsakogar, kdor krade a'! goljufa, čaka tudi zaslužena ka-^en.Toda pri nas je očitno drugače. " naši zgodbi namreč niso bili kaz-[jovani tisti, ki so goljufali, pač pa tlsti, ki so bili ogoljufani. Pa poglej mo, kako so stvari po-ekale potem, ko so delavci ugo-tovili, da njihov delodajalec kra-rjtodajalcem ni nakazal obroka, ki Pni ga je odtegnil od plače. “V stečajnem postopku za Elek-tokovino so strokovne službe ^močne organizacije ZSSS za Po-n^vje za 595 naših članov omenjene °dtegnjene in neplačane obroke plavile kot njihove teijatve. Hkrati zahtevali, naj velja za te teijatve .^ko imenovana izločitvena pravica 'n naj jih Elektrokovina v stečaju in v celoti poplača. Po tedaj ^javnem zakonu o stečaju smo °rej zahtevali, naj Elektrokovina v stečaju delavcem v celoti vrne to, kar ji po nobenem zakonu ne pripada,” pojasnjuje sekretarka območne organizacije ZSSS za Podravje Vekoslava Krašovec. Stečajni upravitelj je terjatve priznal, izločitvene pravice pa ne “Stečajni upravitelj Mirko Žagar je omenjene terjatve v skupni višini 5.346.873 tolarjev v celoti priznal (posamezne terjatve delavcev iz tega naslova so znašale od 460 do 30.000 tolarjev), ni pa priznal izločitvene pravice za te terjatve. To pomeni, da omenjenih terjatev delavcem ni bil pripravljen poplačati v celoti in takoj, kar bi bilo edino logično. Stečajni upravitelj je omenjene terjatve torej uvrstil med druge teijatve, ki po končanem stečajnem postopku ne bodo stoodstotno poplačane, pač pa bo višina poplačila odvisna od velikosti stečajne mase.” Glede na to, daje stečajni upravitelj na drugem naroku za preizkus terjatev delavcem omenjeno teija-tev sicer priznal, prerekal pa je uveljavitev izločitvene pravice, je tedanje Temeljno sodišče v Maribom delavce upnike napotilo na pravdo zaradi ugotovitve prerekane izločitvene pravice za znesek 5.346.873 tolaijev. “Ker je sodišče napotilo na tožbo vseh 595 upnikov z enim sklepom, so strokovne službe območne organizacije ZSSS za Podravje na Okrožnem sodišču v Mariboru vložile tožbo zaradi ugotovitve izločitvene pravice v stečajnem postopku. Tožba je bila vložena v imenu Hajrije Abdulahi(prva po abecedi s spiska delavcev upnikov) in preostalih 594 tožnikov. Pri tem smo izhajali iz prakse, ki jo je uveljavilo že Temeljno sodišče, kije napotilo na tožbo vse upnike z enim samim sklepom,” pojasnjuje Vekoslava Krašovec. Vekoslava Kraiovec: Za S9S individualnih tožb o enem in istem spornem predmetu bi morali plačati za 3,5 milijona sodnih taks Sodišče je namesto ene zahtevalo 595 tožb o istem spornem predmetu Okrožno sodišče v Mariboru pa je s sklepom tožeči stranki naložilo, naj v 60 dneh v imenu posameznih 595 tožnikov vloži posamične tožbe za ugotovitev izločitvene pravice, sicer bo vloženo tožbo v skladu z zakonom zavrglo. Poglejmo, kaj je sodišče zapisalo v obrazložitvi tega sklepa: “Sodišče mora med postopkom na podlagi 82. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. Prav tako sodišče v skladu s 4. odstavkom 109. člena ZPP pazi, ali je vložnik vložil zadostno število izvodov vloge ali prilog. V kolikor sodišče ugotovi, da vložnik ni vložil zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu naloži, da v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. V konkretnem primeru sodišče ugotavlja, da aktivna legitimacija ne more pripadati hkrati 595 tožnikom, ker sodišče v takšnem primeru ne more učinkovito voditi postopka.” Zanimivo! Eno sodišče je lahko 595 upnikov napotilo na tožbo z enim samim sklepom (pri tem se je sklicevalo kar na poimensko navedeni seznam upnikov v prijavi teijatve tako, da mu poimenskega seznama upnikov v izrek ni bilo treba še enkrat prepisati), drugo sodišče pa je za razsodbo o upravičenosti izločitvene pravice za 595 upnikov potrebovalo prav toliko domala identičnih individualnih tožb v zadostnem številu izvodov. Predraga pot do pravice “Čeprav je ostalo sporno le vprašanje izločitvene pravice, o čemer je sodišče izdalo upnikom en sam sklep o napotitvi na pravdo za ugotovitev prerekane izločitvene pravice, je Okrožno sodišče od nas zahtevalo, da vložimo 595 tožb za vsakega posameznega delavca upnika. Ker se s tem nismo strinjali, saj menimo, da bi bil izrek sodbe za vse upnike enak, smo sodišču poslali pismo z našimi argumenti, vendar ni vse skupaj nič pomagalo,” pojasnjuje Krašovčeva. “Za nas pa pomeni vložitev 595 individualnih tožb za vsakega upnika posebej velik problem, saj smo izračunali, da bi samo za sodne takse morali odšteti 3.500.000 tolarjev. To je za našo sindikalno organizacijo velik denar. K temu je treba prišteti še stroške za pripravo tako velikega števila tožb v zadostnem številu izvodov, da o času, ki bi ga porabili, da bi sodelovali na 595 obravnavah o enem in istem spornem predmetu, niti ne Mm DNI V SINDIKATIH govorim. Poleg tega pa je dejstvo, da takšne pravde v Sloveniji še ni bilo. Zato smo bili prisiljeni ocenjevati smiselnost pravde tako z vidika izjemno visokih stroškov kakor tudi z vidika gotovosti, da se bo pravda za upnike ugodno končala.” V sindikatu kovinske in elektroindustrije v Podravju in v območni organizaciji ZSSS za Podravje so s svojimi člani oziroma upniki dva meseca razpravljali, kaj storiti. Pred dnevi je padla odločitev! “Zaradi izjemno visokih stroškov, ki bi jih imeli z vložitvijo 595 domala enakih tožb, smo od nadaljnjega pravdanja na Okrožnem sodišču v Mariboru odstopili. Individualnih tožb za naše upnike torej nismo vložili. Pri tem pa nas je vodila še ena bojazen. Vsi vemo, kako dolgotrajni so postopki na naših sodiščih, ki so preobremenjena z delom. Kdo ve, kdaj bi bilo končanih 595 pravd o enem in istem spornem predmetu. Z vložitvijo 595 tožb zaradi ugotovitve prerekane izločitvene pravice bi lahko izjemno zavlekli že tako in tako izredno dolg stečajni postopek za Elektrokovino in tako oškodovali vse upnike, med katerimi so naj večji upniki ravno bivši delavci, ki jim Elektrokovina dolguje še razlike v plačah, regrese, odpravnine in jubilejne nagrade,” pojasnjuje sekretarka območne organizacije ZSSS za Podravje Vekoslava Krašovec. Zgodba ogoljufanih delavcev bivše Elektrokovine odpira celo vrsto vprašanj. Ali stečajni upravitelj zares ni mogel priznati delavcem pravice, da jim Elektrokovina v stečaju vrne tisto, kar jim je protipravno odvzela?Ali Okrožno sodišče v Mariboru zares ni moglo obravnavati ene tožbe, ampak bi lahko obravnavalo samo 595 individualnih tožb? Je nekaj narobe z našo zakonodajo ali pa prakso na naših sodiščih? Ali ob tem primeru še koga preseneča, da so naša sodišča tako preobremenjena z delom in zatrpana z nerešenimi spisi? Ali tako očitno goljufanje delavcev še ni dovolj veliko in očitno, da bi po uradni dolžnosti ukrepali pristojni državni organi? Zelena luč za goljufanje delavcev? Ne glede na vse povedano pa je eno gotovo: za ogoljufane delavce Elektrokovine je bila pot do pravice preveč draga, dolgotrajna in vijugava. Zato so ostali ogoljufani in brez zadoščenja, tisti ki sojih ogoljufali, pa se jim lahko sedaj v obraz smejijo. Ali ne bo tudi primer ogoljufanih delavcev Elektrokovine, ki kaže na nemoč in neučinkovitost naše pravne države, prispeval k temu, da bodo delodajalci še naprej in še bolj brezobzirno goljufali delavce in kršili njihove pravice? Tomaž Kšela SKLEP SODIŠČA JE V NASPROTJU Z ZAKONOM O problematiki delavcev Elektrokovine smo se pogovarjali tudi z več odvetniki iz Ljubljane. Povedali so nam, daje sklep sodišča v izrazitem nasprotju z zakonom o pravdnem postopku. Po 82. členu tega zakona je sodišče dolžno paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Vprašanje več oseb pri eni stranki v sporu - pravnih sospornikov - ureja 196. člen tega zakona. Po njem lahko več oseb toži z isto tožbo, če so glede na predmet spora v pravni skupnosti. »Pravni sospomiki« lahko nastopajo tudi, če se njihove pravice ali zahtevki opirajo na bistveno istovrstno dejansko ali pravno podlago in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča. Iz vsega tega je več kot očitno, daje bila območna organizacija ZSSS za Podravje upravičena tožiti v imenu vseh 595 oškodovancev. Utemeljitev sklepa okrožnega sodišča v Mariboru, da bi večje število tožnikov onemogočalo vodenje učinkovitega sodnega postopka, je torej povsem neutemeljena. Sklep sodišča si lahko pojasnimo le kot težnjo, da bi sodišče navzven prikazalo večje število zadev, torej svojo preobremenjenost. Naši sogovorniki so nam še povedali, da bi vseh 595 prizadetih lahko sodišče prosilo za oprostitev sodne takse. Sodišče bi jim ob predložitvi dokazil, zlasti potrdila o premoženjskem stanju, verjetno lahko ugodilo. EK. Sindikat delavcev trgovine TEŽAVE V ABC AGR0HIT Območni odbor sindikata dela-Vcey trgovine za Zasavje se je Prejšnji teden seznanil z velikimi Problemi delavcev podjetja ABC pgrohit izTrbovelj. Novi direktor rane Majnardi je namreč precejšnje levilo delavcev poslal kar na re-“ni dopust. Zaposlenim je povedal, “a načrtuje ukinitev nekaterih pro-aaJain in izplačevanje zajamčenih Plač. Te ukrepe je napovedal na boru (na začetku prejšnjega ted-na), ni jih pa hotel obrazložiti. Ker bi lahko pomenili tudi naj-bnjše, se je vodstvo območnega obora z direktorjem dogovorilo za estanek. Bilje 12. aprila, na njem 0 sodelovali sekretar sindikata slavcev trgovine Sandi Bartol, skretar območne organizacije ZSSS ‘ri* Urek in sekretarka območnega nabora trgovcev Tjaša Kohne, ter skaj članov območnega odbora. Direktor Franc Majnardi je aiPrej povedal, daje posle prev-j Pred tremi tedni in zato šele ugo-av ja pravo stanje. Nepopolni po-atki pa kažejo dokaj slab položaj, aJ jeABCAgrohit lani pridelal 88 'njonov tolarjev izgube, pravo 'ko poslovanja v prejšnjih letih P® naj bi dala šele revizija, ki jo je ve zahteval. Obveznosti do doba-'teljev so tolikšne, da odklanjajo ova naročila, in prodajalne zato so veg normalno založene. De-J^ci ustvarjajo le po 12.000 mark 'nega prometa, za rentabilno po-dv°can-ie Pa b' rnorali ustvariti tri fat ve^' *^er so zdravo jedro le j Prodajalne, bodo nerentabilne h v najem; nepotrebne poslov-Prostore bodo skušali prodati. | aradi vsega tega je direktor P sial na prisilni dopust večje število tavcev. Verjetno bo treba odpu-11 skoraj polovico od 67 zaposle- nih. K boljši založenosti prodajaln naj bi prispevali nekateri novi dobavitelji, pomagati bodo morale tudi banke. Rešitev bi lahko bila tudi povezava z enim od večjih trgovskih podjetij, mogoče Mercatorjem. ABCAgrohit je po Majnardijevih besedah zabredel že leta 1994, ko so odgovorni na čelu z bivšim direktorjem Stanislavom Androjno iskali le denar za plače, poslovanje pa povsem zanemarili. Majnardi meni, daje kljub rdečim številkam sanacija izvedljiva. To bo s številkami dokazal tudi v sanacijskem programu, ki bo pripravljen v tednu ali dveh. Sindikalisti so ga opozorili, da mora pri zmanjševanju plač upoštevati zakone in kolektivno pogodbo. Povedali so mu tudi, da odpuščanje presežnih delavcev ni poceni; sanacijski program mora predvideti tudi vire sredstev za odpravnine in druge pravice odvečnih delavcev. Direktorju so predlagali, naj sanacijski program, ko bo zrel za sprejem, predstavi zaposlenim in jih skuša zanj pridobiti. Od direktorja pričakujejo, da bo predlog upošteval. F „ ZAOSTANKI NA VIŠJEM DELOVNEM IN SOCIALNEM SODIŠČU SE POVEČUJEJO Predsednik višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Milan Fabjančič je na nedavni tiskovni konferenci predstavil delo in probleme edinega drugostopenjskega sodišča za delovne in socialne spore. Medtem ko je bilo konec leta 1994 1852 nerešenih delovnih sporov, jih je konec lanskega leta ostalo kar 2177. K tej številki je treba prišteti še skoraj 300 socialnih sporov. Še zgovornejši je podatek, da je pritožbeno sodišče dobilo lani v obravnavo 3261 zadev, rešilo pa le 1084 ali 33 odstotkov. K takšnemu nezavidnemu stanju je, sodeč po pisnem poročilu predsednika sodišča, veliko prispevala kadrovska problematika na sodišču. Sistemizacija predvideva 13 sodniških mest, zasedenih je le 11, kar pet sodnikov pa je lani začelo delati na novo. V senatu za individualne spore je skozi vse leto delalo v povprečju le pet sodnikov, manjkali so torej kar štirje. Nezasedena so tudi tri mesta strokovnih sodelavcev in mesto sekretarja sodišča. Oddelek za delovne spore je imel konec lanskega leta še 890 nerešenih zadev iz leta 1994. Če se sodišče kadrovsko ne bo izpopolnilo, teh zadev ne bo moglo rešiti niti do konca letošnjega leta. Pri kar treh četrtinah zadev, ki jih je sodišče reševalo lani, je postopek trajal več kot leto dni. Sodišče rešuje prednostno zadeve, ko postopek traja več kot pet let. Prednost naj bi imeli tudi spori v zvezi s prenehanjem delovnega razme-ija. Kerje teh sporov več kot tretjina, absolutne prednosti ne morejo imeti. Prednost imajo tudi zadeve, ko je bila odločba prvostopenjskega sodišča že razveljavljena. Prednostno se rešujejo tožbe v zvezi s stečaji in primeri, ko prvostopenjsko sodišče zavrže tožbo. Prednost imajo sklepi, izdani med postopkom na prvostopenjskem sodišču, v nasprotnem primeru bi se namreč postopek lahko zavlekel za leto ali dve. Prednost imajo tudi stranke v slabem zdravstvenem stanju ali zavarovanci v visoki starosti. Teh prednosti je torej toliko, da sodišče vseh na more upoštevati. Ker postopki pogosto trajajo zelo dolgo, dobiva sodišče številne urgence za njihovo pospešitev. Prizadeti se obračajo na varuha za človekove pravice, ministrstvo za pravosodje, komisije vlade in državnega zbora; vsi ti sodišču pogosto pošiljajo nadzorstvene pritožbe. Lani je sodišče reševalo 99 pritožb zoper prvostopenjske sklepe o začasnih odredbah iz delovnih sporov. Pravnomočno je ugodilo le 18 predlogom, kar kaže na neutemeljeno predlaganje začasnih odredb. Do teh predlogov prihaja zaradi želje po pospešitvi postopka o glavni stvari. Kolektivnih sporov lani sodišče ni obravnavalo. Reševanje zadev pred delovnimi in socialnimi sodišči od vložitve do pravnomočne odločbe namreč lahko traja tudi več let. Vse to smo povzeli iz pisnega poročila predsednika višjega delo- *********** ******** * * » s « Po več stoletjih ponovno : PROTESTANTSKI -v I Knjiga s500stranmi kot vnega in socialnega sodiščaMilana Fabjančiča. Nekaj formulacij in podatkov smo želeli z njim razjasniti, pa je te dni na dopusta. Tako bomo skušali to narediti v prihodnji številki. Komentar njegovega poročila je lahko kar eden od spisov odvetniške pisarne pri svetu ZSSS. Delavcu je delovno razmerje prenehalo 1.1. 1990. Šestnajstega februarja istega leta je odvetnik vložil ugovor na ta sklep. Pravnomočno drugostopenjsko odločbo v korist delavca je sodišče izdalo 8. decembra 1995. Kerje naspotna stran izkoristila še možnost revizije, lahko dokončno veljavno sodbo pričakujemo šele v prihodnjem letu. Če bo tudi ta sodba v korist delavca, bo oškodovanemu med drugim prisojeno več kot 72 mesečnih plač s pripadajočimi obrestmi. Tudi če zanemarimo vprašanje, kako je delavec preživel teh dobrih šest let, moramo opozoriti, da lahko takšno izplačilo za nazaj zamaje tudi srednje velika podjetja. EK. Založnika sta Č2P Enotnost in 1 Evangeličanska cerkev v Slove- • niji. Cena knjige je 10.000 SIT. • Možnost plačila v dveh obrokih: * prvi ob prevzemu knjige In dru- * : i & * & « V KATEKIZEM na Slovenskem. - med Cerkvijo in družbo. Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša: g! s položnico naslednji mesec. I* (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej), - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki. Naročilo pošljite na naslov ČZP » Enotnost, Ljubljana, Dalmatin«- » va 4. Knjigo naročite lahko tudi » po telefonu 061/321-255,061/ » 1310-033 in po faksu 311-956. * 18. aprila 1996 Sindikalna lista Prvi dl april 1996 X. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 44.766,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.191,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje november 95-januar 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 71.728 SIT. ' Jubilejne nagrade sindikalni mil - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči Vir: Zavod RS za statistiko 35.864.00 53.796.00 71.728.00 215.184,00 71.728,00 Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije Dogovori o sofinanciranju z novimi občinami Da bi spodbudil priprave na letošnje delovno-športno tekmovanje, sem obiskal organizatorja PGE Krško. Priprav so se lotili načrtno. Dogovorili smo se za sestavo in sklic organizacijskega odbora ter določili okvirni datum tekmovanja, to je sobota, 1. junija. Na pogovoru v Gasilsko reševalnem centru v Novem mestu so mi povedali, da seje sindikat s pomočjo območne organizacije uspešno lotil urejanja plač in izvajanja panožne kolektivne pogodbe. Podobno kot v Krškem se zavod organizacijsko •ureja in upajo, da bodo uspešni pri dogovorih o sofinanciranju požarne zaščite z novonastalimi občinami, kar bi omogočilo normalno poslovanje. Junija letos bodo praznovali 30-letnico poklicnega delovanja in 120-letnico gasilstva v Novem mestu. Miloš Mikolič, sekretar V območnih organizacijah Zasavje Uresničevanje KP v središču pozornosti Izvršni odbor sindikata podjetja AvtoprevozJVbovljeje pripravil volilno konferenco svojega članstva. Kot je v obširnem poročilu o delu ugotovil predsednik Drago Funkl, je bil sindikat pomemben dejavnik v kolektivu, še zlasti v skrbi za uresničevanje kolektivne pogodbe. Predstavnika Območne organizacije ZSSS Zasavje Ljubo Cvar in Ciril Urek sta člane informirala o nalogah, kijih skušajo sindikati realizirati za zaščito socialnih, pravnih in materialnih pravic članstva, v. d. direktorja Cene Logar pa je govoril o poslovnih razmerah v podjetju in nalogah, ki jih bo treba opraviti v tej fazi lastninskega preoblikovanja podjetja. Prihaja Semolič s sodelavci Danes, 18. t. m., bo na delovnem obisku v Zasavju predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič s sodelavci. Po okvirnem programu, ki smo ga pripravili v Območni organizaciji ZSSS Zasavje, si bodo gostje najprej ogledali CementarnoTVbovlj'e ter se pogovarjali z njenim sindikalnim in poslovnim vodstvom. Sledila bo tiskovna konferenca, na koncu pa bo še delovni pogovor o aktualnih nalogah ZSSS z najodgovornejšimi sindikalnimi aktivisti Zasavja - predsedniki območnih odborov sindikatov dejavnosti. Balinarji otvarjajo sezono Prizadevni športni referenti sindikatov podjetij iz Trbovelj so tudi letos pripravili obširen program sindikalnih športnih tekmovanj. Ta teden se bo začela balinarska liga, v kateri se bo za prehodni pokal Območne organizacije ZSSS do pozne jeseni borilo skoraj 20 ekip. Živel 1. maj! Priprave na tradicionalna prvomajska zborovanja v Hrastniku,Trbovljah in Zagorju ob Savi potekajo že ves mesec. V organizaciji Območne organizacije ZSSS Zasavje bodo srečanja delavcev in občanov v Hrastniku in Trbovljah 30. aprila ob 19. uri, v Zagorju na Plešah pa 1. maja ob 11. uri. Organizatorji so k sodelovanju povabili kulturne skupine in zabavne ansamble, saj na posameznih kresovanjih pričakujejo tudi po več tisoč ljudi. Ciril Urek, sekretar Podravje Pripravljajo seminar za zaupnike V Mariboru seje prejšnji teden sestal območni odbor Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Podravju, ki ga vodi Šime Uremovič. Na seji so obravnavali gradivo za 2. konferenco tega sindikata. Po razpravi so podprli poročilo o delu Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije v letu 1995, pa tudi poročilo o finančnem poslovanju ter program dela s finančnim načrtom za letošnje leto. Na seji so analizirali tudi izvajanje kolektivne pogodbe v gostinsko-turističnih podjetjih v Podravju in opozorili, da nekateri delodajalci kolektivne pogodbe ne spoštujejo. Da bi sindikalne zaupnike usposobili za boj za spoštovanje kolektivne pogodbe in drugih delavskih pravic, bo podravski območni odbor zanje organiziral seminar, in sicer ta teden v hotelu Slavija v Mariboru. TK H| |H' M|| ||ll|| "l( ||lil| IH| |H' KAJ JE RES KATASTROFA? Čeprav je bila zadnja seja republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije posvečena predvsem »kadrovskim zadevam«, pa njegovi člani nikakor niso mogli mimo izjav predstavnikov vlade in delodajalcev na eko-nomsko-socialnem svetu, češ »da bi 54.000 tolarjev bruto izhodiščne plače pomenilo pravo katastrofo za slovensko tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo«. vce, ki trdo delajo na normi. Socialni status njihovih družin je močno prizadet. Zato vse vas, še posebej pa predstavnike delodajalcev, sprašujemo: kako živeti!« so zapisali v pismu, ki so ga sklenili »z vso podporo in pooblastili« svojim predstavnikom v ekonomsko-socialnem svetu, naj vztrajajo pri 54.000 tolarjev bruto izhodiščne plače... Sicer pa je bila seja, kot že rečeno, namenjena predvsem kadrovskim zadevam. Ker Alojz Omejc v podjetju Zvezda Kranj ni bil razrešen kot v. d torja, gaje na položaj11! dnika Sindikata delavi: stilne in usnjarskopre> Ul ni ggiif KOT NEKDAJ? Hmezad iz Žalca je bil nekdaj eden izmed nagvečjih slovenskih kmetijskih poslovnih sistemov. Tudi dohodkovno je bil uspešen in delovno intenziven. Kot mnogo podobnih gigantov pa je tudi ta začel počasi, a vztrajno propadati in danes je le še senca nekdanjega velikega Hmezada. Toda pojavna se nekaj posameznikov, ki sanjarijo, da bi znova naredili tako veliko firmo, kot je bila nekdaj, in o tem je v Savinjski dolini in celjski regiji na sploh vedno več govoric. Eden izmed pobudnikov za to je nekdanji predsednik Hmezada oziroma generalni direktor Vlado Gorišek. O tem kakšen je bil Hmezad nekoč, kakšen je danes in ali je sploh lahko še kd«y ^ približno takšen, kot je bil, pa v tem prispevku razmišljata še dva zanimiva človeka: Srečko Cater, kije v Hmezadu zaposlen že trideset let in je vodja farme govedi v Podlogu pri Šempetru, in kmet Marjan Ribič iz Latkove vasi pri Preboldu, ki pa mu Hmezad zaradi takšnih in drugačnih razlogov nikoli ni bil kdove kako pri srcu. NAjBOU POSTEN PREDLOG VOLILNEGA SISTEMA “Češi upajo j naj politične stranke v sedanjem državnem zboru sprejmejo le zakon, ki bo določal volilne okoliše, število podpisov, kijih moramo zbrati za posameznega kandidata ali kandidatko, da bomo o rjej na dan volitev lahko glasovali, in kdo bo preštel glasove. Nič drugega. Tudi stroške za to, da bomo kandidata pred dnevom glasovanja dobro izprašali, kaj misli početi v parlamentu, naj prepustijo nam - volilcem. ” ", hm smmm ftttdfNMta - pot v svetlo prihodnost ali nostalgično pozabo? 2AKAJ PREMAGAM? p ČIGAVO ZMAGOSLAVJE? ‘Spominski odbor za praznovanje SO. obletnice «onca vojne” je izdal brošuro z naslovom Slovenca £941-1948 - Zmagoslavje premaganih. Uredil jo je Branko Rozman, natisnila in med ljudi poslala družina, d. o. o., za založbo pa seje podpisal dr. Janez Gril, glavni urednik Družine. Kot piše v uvodu brošure, je glavni namen njenih Avtorjev, “da slovenski narod zve resnico o tem, kaj ®e je pri nas med vojno dogajalo...”. Marje res možno aa 23 straneh brošure žepnega formata slovenskemu narodu povedati “vso resnico” o pogajanjih med drugo svetovno vojno? Nedvomno “Udo zahtevna naloga, ko pa ji vsi slovenski zgodovinarji skupaj doslej se niso bili kos! Poenoteni (in naivni) v Evropo? ■ Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je ob koncu nekajdnevne (polemične) razprave v državnem zboru o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo dejal, da so se med »uskaljevalnimi pogovori s predsedniki strank dogovorili o dikciji sprejetega dokumenta«, ki ga podpira tudi vlada. *Ta dikcjja daje jasno pooblastilo vladi, da lahko zaključi proces pogajanj s podpisom sporazuma o pridruženem članstvu, se pa tudi dovolj jasno opira na stališča in sklepe madridskega vrha in Evropskega parlamenta.« Ta Drnovškova pripomba je vsekakor pomembna tudi za pojasnilo ravnanja tistih strank (zlasti ZLSDS), ki so sprva zelo polemično in tudi z odkritim nasprotovanjem ocenjevale početje vlade in njene napovedane poteze. Razpravljanje v parlamentu je vsekakor prispevalo k razjasnitvi marsikaterega vprašanja in k jasnejšemu zaznavanju sedanje pozicije Slovenije v Evropi. Povsem nesmiselna je bila psihoza, ki stajo ustvarjala Drnovšek in Thaler, še zlasti Thaler, zaradi nekaterih kritičnih in odklonilnih stališč posameznih poslancev in strank. Bilo bi zares nenavadno, če bi ob dosedanjem vladnem ignoriranju parlamenta v zvezi z slovenskim vključevanjem v Evropsko unijo, vsi kar z aklamacijo sprejeli takoj vse, kar je predlagala vlada. Na nenormalnost nestrpnega reagiranja je pravzaprav najbolje opozoril poslanec Združene liste in predsedujoči odbora državnega zbora za mednarodne odnose Borut Pahor, ko je čelne ljudi vlade vprašal od kod nenadoma takšno njihovo navdušenje nad španskim kompromisnim predlogom, ko pa so sami kar nekaj mesecev posamezna njegova določila proglašali na nesprejemljive. V državnem zboru seje tudi drastično pokazalo, da so vladni možje (Drnovšek in Thaler) s svojimi izjavami kar nekaj časa v Sloveniji ustvarjali vtis o vse drugačni naklonjenosti večine evropskih držav do Slovenije v njenem sporu z Italijo in o svojih velikih »diplomatskih veščinah«. Zdaj seje nenadoma pokazalo, da Evropa preprosto ne želi taktizirati in ustvarjati vtisa, da Slovenijo »razume« in da je glavni problem »nenačelna« Italija. Prav tako se je na veliko napovedovana »posredovalna« vloga ZDA spremenila v vsega nekaj vljudnih fraz o zainteresiranosti ZDA, da Italija in Slovenija uredita svoja odprta vprašanja. Na vse to seje treba spomniti zdaj, ko je prišlo do določenega preloma, da ne bi v Evropo (in še kam) še naprej korakali preveč diplomatsko naivni. Kaj je pokazala Slovenija »Zdaj lahko svetu, predvsem pa Evropi zelo jasno sporočimo, da je Slovenija pripravljena sprejeti evropska pravila. ne pa tudi nekaterih posebnih izsiljevanj posamezne države,«je po sprejetju stališč in sklepov o odnosih Slovenije z EU, Italijo in Natom dejal predsednik vlade dr. Drnovšek. »Na potezi so drugi, ki morajo sami dokazati, ali so na ravni evropskih pravil. Zunanji minister Zoran Thaler misli, daje državni zbor opravil »izjemno pomembno delo. Važnoje, daje njegovo sporočilo takšno, da je jasno tudi Evropski uniji in predsedujoči državi v EU-Italiji. Državni zbor je sprejel vsebino španske pobude in s tem zadovoljil pogojem EU za podpis sporazuma o pridruženem članstvu. Na diplomaciji je, da to pomembno novico sporoči EU, prdsedujoči v EU Italiji, Evropski komisiji in Evropskemu svetu ter da poskuša doseči čimprejšnji podpis sporazuma. Če bi prišlo do nadaljnjih odlaganj podpisa sporazuma,, za to ne bo mogoče kriviti Slovenije.« Iz Rima do začetka tega tedna ni bilo uradnega vladnega odmeva na odločitev slovenskega parlamenta. Zunanja ministrica (kije bila na potovanju po ZDA) in tiskovni predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva sta izrekla nekaj vljudnostnih fraz. Pač paje bilo pomenljivo sporočilo tiskovnega predstavnika italijanskega predsedstva EU v Ženevi. Dopisnik Delaje v soboto, 13. aprila 1996 zapisal, daje le-ta opozoril na »naklonjeno stališče italijanskega zunanjega ministrstva glede slovenskega sprejetja tako imenovanega španskega predloga. Vendar ni mogel potr- diti, ali utegne podpisovanje pridružitve-nega sporazuma zdaj hitreje steči tudi v Bruslju, saj je menil, da so slovenska stališča še vendo precej splošna. Kot ga je bilo mogoče razumeti, zato še ni mogoče potrditi, da ustrezajo ita-lij anskim zahtevam...« Jabolko je padlo -na čigavo glavo? »Sprejetje španske pobude, kijoje uradno predlagal Bruselj, je dober nasprotni argument tistim predstavnikom uradnega Rima, ki so še pred dnevi razlagali, da v Ljubljani ni dovolj zrelosti, da bi šli v korak z (evropskim) časom. V luči teh očitkov je slovensko jabolko v četrtek, 11. aprila 1996 nadvomno dozorelo in padlo z drevesa,« piše komentator Dnevnika in dodaja, da še ni mogoče z gotovostjo trditi, »kakšen bo učinek tega padca. Mogoče paje, da bo za slovensko politiko manj revolucionaren, kot za fiziko tistikrat, ko je jabolko padlo na glavo Newtonu. Ni namreč trdnih zagotovil, da bo nova italijanska vlada (volitve so čez nekaj dni) na špansko pobudo pristala oziroma, da jo bodo zadovoljila sprejeta stališča o slovenski zunanji politiki.« Komentator sicer ugotavlja, da »črnogledi« lahko porečejo, daje špansko pobudo, ki je uradno predlog Evropske linije, pravzaprav izsilila Italija, naša država bi namreč že lani podpisala sporazum o pridruženem članstvu, če temu ne bi oporekala ena in edina država. »Optimisti« pa lahko pritegnejo tistim, ki opozarjajo, da bi poteze, kijih ta pobuda predvideva, morali potegniti prej ko slej. Vsiljevanje nečesa, kar drugim ni bilo vsiljevano, se zdi manj boleče, če na problem gledamo skozi očala zunanjega ministra Zorana Thalerja, ki pravi, da je pred očmi pač potrebno imeti polnopravno članstvo.« Komentator Večera opozarja, da najnovejša odločitev slovenskega par-lamneta v zvezi z EU »močno spominja na tisto o slovenskem odhodu iz Jugoslavije. Tako, kot smo pred petimi elti vedeli, da je vse bolje od obstanka v jugofederaciji ali konfederaciji - in tako se je tudi izkazalo - nam je tudi zdaj precej jasno, daje vse drugo, razen biti v EU, lahko samo slabše. In to je pravzaprav edina olajševalna okoliščina za odločanje brez jasnih računov in celovitih izračunov v rokah. Tako kot jih nismo imeli pred petimi leti, jih nimamo tudi danes... Ob tokratni novici smo potemtakem ljudje - enako kot parlament in vlada-pomirjeni, daje odločitev prava, zgolj s pomislijo ali prepričanjem, da nas tudi tokrat občutki niso izdali, pa čeprav odločitev ni bila tako enotna kot pred petimi leti...« Prešerno (ali defetistično?) razpoloženi komentator Republike ironizira: »Ali gre za izsiljevanje? Seveda, kaj hočemo. Končno Itahjanom - in folksdojčarjem ter madžaronom - s sprejemom španske pobude ne bomo prodali nepremičnin, temveč jim bomo le omogočih nakup leteli. Borci za slovenske nacionalne inerese imajo tako še skrajno možnost: organizirajo lahko široko akcijo preprečevanja prodaje nepremičnin tujcem. Morebitne narodne izdajalce, ki bodo prodali vikend Italijanom, bi lahko denimo javno osramotili. Ne mislite, da gre za šalo. Javni splošni prezir je v družbah, ki jih označuje miselna omejenost in so še vedno vpete v miselne vzorce patriotizma, kaj stroga kazen.« Kdo ne razume Slovenije Ravno v času, ko bi morali slovenski ambasadorji in drugi diplomati po Evropi in po svetu tujim vladam na veliko pojasnjevati, kaj se dogaja v slovenskem parlamentu, so se le-ti množično zgrnili na »delovne počitnice« v Portorož, kjer sojim »predavali« predsednik države Kučan, pedsednik vlade dr. Janez Drnovšek, zunanji minister Zoran Thaler, nekdanja ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Jean Kirkpatrick in nekdanji poljski zunanji minister Krzystof Skubiszewski. To pa ni bila edina kurioziteta portoroškega srečanja. Diplomati so na veliko dopovedovali, da se nam v državah EU čudijo (in oni z njimi?), zakaj predloga Evropske unije', ki smo jo sami zaprosili za posredovanje, zdaj ne sprejmemo z odprtimi rokami. Pripovedovali naj bi tudi o marsikateri »zbadljivki«, ki jo slišijo S HI 3 Q O * a o o o a v pogovorih z drugimi diplomati. Poročila iz Portoroža niso odgovorila na vprašanje, kakšna je pri vsem tem vloga (slovenskih ambasadoijev. Je poslušanje drugih in »nevtralno« sporočanje, da se nam v Evropi čudijo, malodane smejijo, edino njihovo opravilo? Predsednik države Kučan je amasa-doijem postavil štiri temeljna vprašanja: »Zanima me, kako nas vidi tujina. Iz analiz, ki ste jih poslali,lahko sklepam, da postajamo za partnerje nezanimivi, ne zaupajo nam več kot včasih. Za našo državo ni dobro, da se o njej ne govori, prav tako ni dobro, da notranja politika tako močno vpliva na zunanjo, da le-ta ni več zunanja. Posebej me skrbi, da ne poslušamo nasvetov prijateljev, da nei zpolnjujemo obljub in da ne ščitimo interesov naših partnerjev,« je po pisanju Dnevnika dejal predsednik Kučan. »Veleposlaniki so vsi po vrsti potrdili, da ugled Slovenije pada...« Kučan je dejal, da mora diplomacija služiti državi in ne strankarskim interesom. K temu bi lahko dodali, da mora biti »nevtralna« do notranjih političnih dogajanj in sposobna odslikavati realna slovenska razmerja, denimo v parlamentu, ne glede na to, kdo je njihov trenutni neposredni »šef«. S tega vidika seveda ni bilo niti malo potrebno, da so se veleposlaniki vmešali v parlamentarno razpravo z dajanjem nekakšne posebne podpore govoru zunanjega ministra, kije v parlamentu naletel na zelo burne in protislovne ocene. Šušterjeva >>od]gitja<< -brez uggvgm Nekdanji predsednik gospodarske zbornice je v svojem komentaiju v Republiki med drugim zapisal, »da so nekateri iz novega vala gospodov povsem neprepričljivi. Včasih si stvari preprosto izmislijo (na primer predsednik gospodarskega združenja, kije kar podvojil BDP v zadnjih desetih letih) ah pa polemizirajo z dejstvi (na primer minister, ki ne verjame, da so realne plače v zadnjih treh letih rasle skoraj trikrat hitreje od rasti BDP). Ne vem, kaj je večja nesreča, nevedenje ah njegovo teatralno razkazovanje...« Dagmar Šuster sicer ni razkril, katerega »predsednika gospodarskega združenja« in kateregajninistra ima v mislih. Vsekakor doslej Šusterju ni nihče javno ugovarjal. V zadnjem času je o »dvakratnem povečanju« bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjih desetih letih govoril Jožko Čuk, Šusterjev naslednik na poziciji predsednika^ Gospodarske zbornice Slovenije. S Šusterjem tudi ni nihče polemiziral zaradi trditve v nekem njegovem drugem komentarju, da nimajo prav tisti, »ki so s spornimi, (napačnimi) metodami prikazali razmeroma visoko rast izvoza v lanskem letu.« Šuster piše, da v poslovnem poročilu Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje zasluži posebno pozornost podatek, »ki nam pove, da so gospodarske družbe s prodajo na tujih trgih ustvarile 1121 milijard tolarjev, karje nominalno za 13,6 odstotka več kot leta 1994. To dokazuje trditev, daje lanski izvoz miroval... Se pomemembnejše paje seveda dejstvo, da izvozni prihodki v strukturi vseh prihodkov predstavljajo le 22,4 odstotka, kar je ne le manj kot leta 1994, temveč tudi absolutno gledano tako malo, daje mogoče resno govoriti o skorajda avtarkičnem gospodarstvu« in da so potemtakem bolj pravljice trditve o tem, da gre pri nas za odprto izvozno gospodarstvo, ki komajda kaj proda doma. Čistka med mimik »Ko je Slovenska krščanska demokracija odstranila tri vidne novinarje iz Slovenca in s tem napovedala boj proti Socialdemokratski stranki Slovenije, Lojze Peterle paje na strankini konferenci v Mariboru napovedal celo spopad s SLS (prevzemanje občinskih odborov), bi morali zazvoniti vsi alarmni zvonci. Skoraj hkrati s čistko na Slovencu so s TV 3 odslovili odličnega komentatorja Janeza Vuka (tudi on je bil eksko-municiran s_ čistko na Slovencu avgusta 1992). Čeprav je bila njegova oddaja daleč najbolj poslušana, je urednik dejal, da zanjo ni več denarja. Toda ista televizija je prav takrat, ko sem za to odstranitev zvedel, predvajala dolg posnetek s predstavitve knjige Janeza Drnovška. Česa takega nista nare-dila niti drugi televiziji (TVS in POP TV), TVS je tisti večer na drugem progra- mu celo prikazala enourni posnete^ rr «”»■»-«-i-i f r/-« i rfl/Ti Tlllp o poskusu uničenja MiaamsKe Knj« Založbe, na prvem programu pa po# bljeno oddajo o botrih, ki so uničih IsKr Tako se dogaja, da Slovenec in TV" ki naj bi veljali za javni občili 11 komunističnega dela naroda, v teh ze občutljivih časih 'sadita rožice’’: posvečata pozornost osi LDS - S& državna televizija pa prikazuje odda? 4- lyo4 ort tt C! 1 rtTrrtrt i 4 4 t r -r» rt o -rt Irti (1» gaja. Čistka na Slovencuje prvi hip siv vzbudila nekaj medijske pozornosti, tfP že čez nekaj dnije bila povsem odstranjen izpred oči javnosti. O novinarski so1 damosti oziroma o povzdignjenem gle^ vsaj ob načinu odstranitve s Slove1: ca, če že ne ob 'argumentih’, ki so v stranitev pospremili, ni bilo ne du*! ne sluha. Tudi Društvo novinarjevi molčalo kot grob. Verjetneje celo sjj T T-T1 rt r » o »-CrtO „ -rt-5 Ort T-r -rt rtTTrt-oo -»"rt rt O rt rtT11 [V član najožjega vodstva Janševe SDS® in Mateja Komel Snoj. Seveda nima pomena posebej raz#8' bljati, kdo molči in kdo slavi zmago, ^ v tem primeru ne gre za kakšen tipic6 obračun med »demokrati« in nedemokr# ampak za klasičen spopad med »ide0 1 -1 -i ~! r—1 s-fa-vt -i ^-1 4- ^ I v o o o /■N rt /4 Tl D lavnim prisegali na iste CLye m uru^ uporabljali iste (nedemokratične) D18 nde pri neizprosnem in grobem »čiščenj n »varovanju« Slovenije pred staro ^ iovo »komunistično« navlako in nevaf lostjo, pri radikalnem diskvalificiraj irugače mislečih. Pravzapravje veli$ sreča, da sami med seboj (s krutimi ^ irovskimi potezami in zamenjavali11 podtikanji, nenehnimi medsebojni!11 -»V»+-rtrrV«rt mrt •? -rt rt r*! -l rt-rt i ^ /-4-m-i i-rt 1 i TTTiI 1 pravo demokracijo«. Kovačičevi zločinic)i Dimitrij Kovačič, predsednik Ijublj^ skega mestnega sveta in predsedij Socialdemokratske stranke v Ljubija1; je za Slovenca napisal obširen članek ’ katerem ugotavlja, da »zločincem niKjf ne postavljajo spomenikov«. Ta čla#, bi pravzaprav morali ponatistniti vsi na Slovenskem, da bi se lahko ljudje j lastne oči (in brez kakršnih koh) dodat' nih komentarjev) prepričah, s kakšni® človekom imamo opravka v Ljubljani n dveh izpostavljenih političnih in oblasti^ pozicijah, M naj bi- še zlasti tista v mestnefl1 svetu - izžarevali strpnost, dei»0' kratičnostn resnicoljubnost in objektn nost pri presojanju zgodovinskih dejstev Pamflet v Slovencu pretresljivo dokazuj® da Kovačiču primanjkuje in enega $ drugega in tretjega. Predvsem pa tu® patriotizma, na katerega se stranka, J ji pripada, kar naprej tako sklicuje. Kova^ namreč med drugim piše tudi o tem, je odpor proti (močnemu) okupatorji nesmiseln, ker naj bi bil izid v vsakei*1 primeru okupacija... ^ Sicer pa Dimitrij Kovačič ugotavlja: ^ izhajamo iz dejstva, ki ne more biti v®" sporno, da so fašizem, nacizem in k munizem gibanja, v imenu katerih so s doslej v zgodovini izvrševali n^jmnožičnej8 zločini, potem težko zanikamo trdite^ da sta bila Kardelj in Kidrič - vodLik1® slovenska komunista-zločinca. ZatonjuTJ spomenika ne moreta stati na javu11. mestih. Nikjer na svetu zločincem 11 postavljajo spomenikov. Lahko pa J spravimo v neki del muzeja, kjer bi priča19 o časih, ko so postavljali zločincem sp° menike. Tisti, ki vztrajajo, da spomenik9 ostaneta, bi morali ovreči dejstvo, daSj? zločinca. Njihova trditev je, da sta vpa la proti okupatorju boj, ki nam je pria® sel svobodo. Ta trditev ne zdrži resa6 ga pomisleka. Svobodoljubnost in idea1 ljudstva sta izrabila za revolucionara, cilje... Škoda povzročena okupatorju, p' bila v sorazmerju z grozotnimi žrtvam1' ki smo jih utrpeli. In pri tem je bilo cm, največ žrtev v obračunavanju med nam samimi. Nekateri postavljajo neresno u ditev, da bi brez tega boja Slovencev p bilo, da bi danes tu govorili nemško 8 podobno. Smešno. Popolnoma jasno J6' da bi se vojna končala prav tis^gadu. kot seje (8. maja 1945 je Nemčija kap tulirala)... Boj proti okupatorju, za sV® bodo - to je bila le spretno prirejena vaD za ljudi, ki so okupatorje zares sovražijo Okupatorja nas torej Kardelj in KimP nista rešila. Kaj sta nam torej prinesla; Socializem... Spričo tega se lahko vprašam; Ali lahko najdemo v 1000-ietni slove8 ski zgodovini kakšno tako negativ8, osebnost, kot so Kardelj, Kidrič, Mac8 in morda še kdo? Ne vidim je... . Pripravil: J- tel1. ro® Alf. 'O# L l zel 3’J Idej d d« sic« tod 5 dad' vef 3 O® l# 3Vjf glS nd5 ojid n& tuf 3SS jgi3: sa ličei rali' .de« lua 1ŽC( rue jnji1 ■oi« vaf anj dild iW ifld liifl itd' pc Bl/g vodedi na enega namčiih nekdanjih slovenskih kmetijskih sistemov HMEZAD VČERAJ. DANES IN MORDA SPET TAK KOT NEKDA J? OjUPtnosti oživljanja kmetiiskeea velikana v dolini hmelja razmišljajo nekdanji S£neralni direktorVlado Gorišek, vodja farme govedi v Podlogu Srečko Čater in kmet Marian Ribič iz Laikove vasi pri Preboldu *fcnezad iz Žalca je bil nekdaj eden izmed največjih slovenskih kmetijskih Poslovnih sistemov. Tudi dohodkovno je bil uspešen in delovno intenziven. Kot mnogo podobnih gigantov pa je tudi ta začel počasi, a vztrajno Propadati in danes je le še senca nekdanjega velikega Hmezada. Toda Pojavlja se nekaj posameznikov, ki sanjarijo, da bi znova naredili tako veliko firmo, kot je bila nekdaj, in o tem je v Savinjski dolini in celjski regiji Pa sploh vedno več govoric. Eden izmed pobudnikov za to je nekdanji Predsednik Hmezada oziroma generalni direktor Vlado Gorišek. O tem kakšen je bil Hmezad nekoč, kakšen je danes in ali je sploh lahko še kdaj Približno takšen^kot je bil, pa v tem prispevku razmišljata še dva zanimiva človeka: Srečko Cater, ki je v Hmezadu zaposlen že trideset let in je vodja ‘arme govedi v Podlogu pri Šempetru, in kmet Marjan Ribič iz Latkove vasi Pfi Preboldu, ki pa mu Hmezad zaradi takšnih in drugačnih razlogov nikoli Pi bil kdove kako pri srcu. poznih in kongresih v tujini nikoli nismo imeli manjvrednostnega kompleksa. Takšen razvoj je odpiral nova delovna mesta, povečeval dohodek in Hmezad je bil pravi inkubator novih firm. Panorama: Kje so po vašem še bile prednosti takšne asociacije? Nekateri danes te stvari vidijo malce drugače kot vi? Gorišek: Zaposleni v takšnem velikem sistemu so se počutili socialno bolj varne kot v kakšni majhni firmi. Oskrba s finančnimi sredstvije bila nemotena, tako Vlado Gorišek: Hmezad je načrtno uničil bivši Demos! Panorama: Dolgo let ste bili predsednik in generalni direktor Hmezada. Kako je nastajal ta sistem? Gorišek: Poslovni sistem Hmezad je v ®vojem razvoju prešel več organizacijskih ta2: od kmetijskega kombinata, sozda do Poslovne skupnosti. To je bila prostovolj-^ 2dru-ba delovnih organizacij po takratni 2akonodaji, ki pa za takšne sisteme ni bila Pojboij prilagojena. Še posebej zato, ker je PU osnovni poudarek na temeljni organi-^cjji združenega dela (tozd). Namen teh Povezav je bil, da se precej razdrobljene sile v kmetijstvu združijo zaradi nizke akumulacije v tej panogi. Tako ustvarjena Akumulacija je bila večja, razvoj je bil hitrejši, veliko je bilo naložb... Zato so se v takšne sisteme, pri tem seveda Hmezad ni bil izjema, Poleg podjetij iz primarne kmetijske proizvo-Phje družbenega in zasebnega sektorja Panorama: Je treba tudi v tem iskati vzroke, daje Hmezad začel organizacijsko slabeti in izgubljati funkcije, ki jih je imel? Gorišek: Po spremembi sistema in ko je prišel na oblast DEMOS, je nastala, jaz bi temu rekel, kontrarevolucionarna klima. Pričelo seje načrtno razbijanje vsega, kar je nastalo v samoupravnem sistemu. To se pozna v vsej državi. Razni povzpetniki s praznimi glavami so uničevali vse, kar jim je prišlo v roke. Pretrgane so bile dobre vezi z zahodnimi gospodarskimi partnerji, uničeni so bili razvojni sektorji in nobenega gospodarskega koncepta več ni bilo. Še manj pa, kakšen naj bi bil koncept razvoja slovenskega kmetijstva. Zvrstilo seje veliko diskusij o družinskih kmetijah, katerih avtorji še sami niso vedeli, kakšne naj bi bile. Danes odrekajo vse eksistenčne pravice kolektivom, ki so kupovali zemljo, širili družbeni sektor kmetijstva, vlagali v predelovalno industrijo in še bi lahko našteval. Zemljiščaje pobral državni sklad, včerajšnji lastniki pa so najemniki pod pogoji, kot jih diktira sklad. Lastninjenje predelovalne industrije, katere izgradnja se je financirala iz različnih virov, se je skoraj za polovico preneslo v zadružno lastnino. To je za moje pojme kraja tisočletja, da ne govorim o denacionalizaciji in prisvajanju družbene lastnine. Sicer pa ustvarjalno in razvojno mrtvilo vlada tudi v zasebnem sektoiju, ne samo v samem Hmezadu, kolikor ga je še. V občini Žalec, kije bila včasih poznana j^mil, proizvodnja kmetijske mehanizacije ^ opreme. Hmezad je bil s svojo takratno dejavnostjo prisoten na območju vse Slo-'fcnije, pa tudi v drugih predelih takratne skupne države in v državah zahodne Evrope. Panorama: Kako je takratni Hmezad vplival na razvoj podjetij, ki so bila v njegovem okviru, pa tudi na razvoj, kot smo takrat rekli, družbenih skupnosti? Gorišek: Podjetja oziroma takratne de-ovne organizacije, ki so bile združene v ekviru Hmezada, so v kratkem času napravile velik razvoj. Razširile so se in nastajale ?° tudi nove. Omenim naj samo Hmezad Anko, ki je sedaj dokaj močna in dobro Organizirana finančna institucija, nasta-jAje Hranilno kreditna služba in še bi lahko dAšteval. V okviru Hmezadaje deloval močan Azvojni sektor, posamezne organizacije Znotraj sistema pa so prav tako skrbele “A svoj razvoj. Velik je bil napredek v trgovskem delu, saj smo uspešno nastopali "A Uljih trgih, in to ne le s prodajo hmelja, PAopa^udi z drugimi proizvodi. Z izredno {Počno trgovsko organizacijo Agrino, kije na nosilka trženja z raznimi kmetijskimi Proizvodi, opremo, mehanizacijo in dru-gnhi materiali, smo obvladovali Vojvodi-0 in dobršen del takratne Jugoslavije. Imeli pao močno lastno proizvodnjo kmetijske PAohanizacije in opreme in še bi lahko PAsteval. Ob vsem tem ne morem mimo vrednih dosežkov v primarni kmetijski Proizvodnji. Tudi v zasebnem kmetijstvu, szultati, ki smo jih dosegali, so bili na vetovni ravni, in na posvetovanjih, sim- z domačo kot tujo valuto. Podjetja, ki so finančno slabše poslovala, so lahko kljub temu normalno izplačevala osebne dohodke. Skupno in solidarno smo reševali vprašanja izgub, če seje zgodilo, daje kakšna firma zašla v rdeče številke. Skupaj smo sodelovali pri realizaciji raznih programov za obnovo kmetijstva, melioracij in drugih nalog. Tako smo dobili veliko sredstev, ki sojih v veliki večini kot nepovratna porabili v zasebnem kmetijstvu. Takratna zakonodaja je preveč temeljila na tozdih in ni bila prilagojena sistemu, kot je bil Hmezad. Prevečje bilo tudi nespoštovanja dogovorov in dušebrižniškega razmišljanja o tem, kako naj se organizirajo kmetje oziroma kmetjjske zadruge, in to s strani Zadružne zveze. Določene težave takšnih sistemov so nastajale zaradi slabih medsebojnih odnosov med panogami in zaradi vmešavanja lokalnih dejavnikov. Srečko Cater: “Zadružni sistem,ki je bil za vzor v širšem merilu, je sicer deloval po nekoliko drugačnih principih, saj so bila sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane in oskrbe strogo namensko deljena, zato je lahko udarce zaradi nekaterih investicij, od katerih ni imel koristi, lažje prenesel. Vodstvo zadrug seje tudi odločneje upiralo političnim združitvam. Prav zato je bilo v letih 1978 do 1990 zgrajenih več hlevov in drugih objektov kot kdaj koli poprej. Zadružni sistem je tudi funkcionalno dobival vse več avtonomnosti znotraj sistema in bil zato tudi nekoliko bolj učinkovit. Močna hranilno-kreditna služba in ekonomsko močan zadružni aparat, ki je imel tudi sposoben strokovni kader, je bil na odlični poti, da pokaže, kako mora delovati sistem, daje v korist uporabniku. Kmetijska zadruga Savinjska dolina je združena bila porok vsakemu bankirju ali investitorju. Lahko je uporabila vse benefikacije velikega proizvajalca in potrošnika. ” kot zelo dobro organizirana, in to tako proizvodno, gospodarsko kot finančno, so močno kmetijsko zadrugo razbili na enajst majhnih, ki se bore zgplj za golo preživele. Nekateri veliki kmetje so komaj čakali, da bi razgrabili družbeno premoženje. Nekateri pravijo, da v sto letih niso vse ujme skupaj napravile toliko škode kmetijstvu in gozdarstvu kot v zadnjih nekaj letih nekaj navadnih agrarnih strokovnjakov. V tem vidim vzroke, da je poslovni sistem Hmezad danes takšen, kot je, oziroma ga skorajda ni več. Je pa res, da so večji sistemi nehali delovati tudi v drugih dejavnostih. Nekoliko bolj so se obdržali le trgovci. Morda bo državni zbor v naslednjem mandatnem obdobju sestavil kakšno komisijo, ki bo to zadevo raiskala, kot sedaj na primer raziskuje Iskro. Panorama: Slišati je, da se Vi nekako zavzemate za to, da bi spet nastal Hmezad, podoben nekdanjemu. Ali po Vašem mnenju obstaja možnost njegove obnove? Gorišek: Nekaj gospodarskih organizacij še obstaja. V glavnem delujejo v zmanjšanem obsegu ali pa so razpadle na manjše firme. Še pa je Hmezad banka, kot nekakšna osrednja institucija. Ne samo, da je ostala, pač pa se je tudi razvila. Menim, da v okviru Hmezada obstaja možnost za določene oblike poslovne povezave. Bo pa to odvisno od lastnikov in odgovornih ljudi v firmah. Mislim pa, da bo ekonomski razvoj jasno pokazal tako kot drugod v svetu, da je gospodarski razvoj v glavnem odvisen od večjih gospodarskih enot. Osnovno povezovalno vezivo bo delež kapitala. Iz tega bodo tudi izhajale vse pravice in odločitve. Toda ne glede na vse skupaj bodo združeni subjekti neprimerno bolj varni kot pa mgjhni. Še malo časa mora poteči in mislim, da bo Hmezad spet velik in pomemben. Panorama: Kaj menite o popravi krivic? O tem se zadnja leta precej govori. Gorišek: Tam, kjer so krivice bile, jih je treba popraviti. Vedeti pa je treba, da je bilo nekdaj veliko premoženja pridobljeno tudi s krivicami in goljufijami. Pri popravljanju krivic bi kazalo pregledati knjige iz časa pred drugo svetovno vojno, pa bi odkrili bolj ali manj resnično premoženje. Veliko krivic bi lahko popravili z obveznicami. Vračanje v naravi je velikokrat nemogoče ali pa gospodarsko neutemeljeno. Mislim pa, da premalo govorimo še o neprimerno večjih krivicah. V prejšnjem režimu so delavci delali petdeset let, si odtegovali od zaslužkov, pravice iz raznih skladov, v katere so plačevali, se jim kar naprej manjšajo, v podjetjih pa so tako rekoč brez vsakih pravic. V govedoreji dosegajo evropske rezultate Marjan Ribic: V Hmezadu so denar na veliko zapravljali! Panorama: Ste velik savinjski kmet, imate visokošolsko izobrazbo in dobro gospodarite. Že od nekdaj pa Hmezada niste marali. Zakaj je po vašem mnenju Hmezad propadel oziroma ni več tisto, kar je bil nekoč? Ribič: Gre za več stvari, ki niso značilne samo za Hmezad. Podobno kot drugod so se tudi na našem območju ustanavljali tozdi, ozdi in sozdi. To so bile neorganske tvorbe. Posamezni veljaki so želeli postati direktorji velikih samoupravnih organizacij. Na veliko seje investiralo, gradilo in vlagalo v projekte, ki niso imeli nobenih strokovnih in ekonomskih podlag. Med temi je s svojim vodstvom prednjačil bivši sistem SOZD Hmezad. Na podlagi takrat dobro Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani plačanega hmelja v tujini sije lahko privoščil vse mogoče in nemogoče. Priključevale so se propadle zadruge in podjetja iz vse Slovenije, samo dabihil nekdo velik, pomemben in vpliven. Težko prisluženi denar hmeljaijev in drugih kmetijcev so uporabljali za sa- bilnosti za delno prilagajanje tržišču. Edini pogoj je, da se politika preneha vmešavati v kmetijstvo, saj ne v preteklosti kot tudi ne v sedanjosti za kmetijstvo ni naredila ničesar dobrega. Država bo morala pri dajatvah izenačiti vse kmetijske proizvajalce in regresirati vse tiste, ki bodo opravljali naravovarstveno funkcijo. Srečko Čater: “Ko danes gledamo na kmetovanje v Evropski unijif nam je popolnomajasno, kaj in kako moramo delati, da nas Evropa ne bo našla v položaju, v kakršnem smo danes. Če kje, potem v kmetijstvu ne bo prostora za politično spotikanje. Ko bo končana denacionalizacija, bo država z lučjo iskala ljudi, ki bodo nacije in velike naložbe, kot so bile hoteli in razna strojna podjetja, pa za firme v tujini, ki so šle danes neznano kam in komu. Spomnimo se samo projektov Malta in Nigerija. Vlagalo se je v predelovalno industrijo, mlekarno, mesnine in še bi lahko naštevali. Veljaki so denar na veliko zapravljali za razna potovanja, dnevnice in denarna nadomestila, za projekte, ki nikoli niso zaživeli. Obljubljali pa so, da bo denar vendarle začel pritekati na veliko. Žalostno je, da so vse to obljubljali in počenjali takratni vodstveni ljudje, direktorji z zvenečimi naslovi, ki so sijih pridobili južno od slovenske meje. Panorama: Lahko po Vašem mnenju iz Hmezada še nastane kaj »velikega«? Hibič: Sedaj, kolikor sem slišal, se ti isti veljaki pojavljajo kot nekakšni božji rešitelji. Tudi v obliki svojih podjetij, ustanovljenih iz skupnega denarja. Svetujem jim, naj v miru in zdravju uživajo svojo zasluženo ali nezasluženo pokojnino. Povezovali in združevali se bomo le takrat, ko bo vsak, ki bo vložil svoj prislužen tolar; vedel, kaj se bo z njim dogajalo in kaj mu bo prinesel. Panorama: Bi lahko navedli kakšen, po Vašem mnenju dober primer združevanja interesov in kapitala ? Ribič: To je nakup mlekarne Celeia v Arji vasi. Žalostna resnica pa je ta, da svojo mlekarno kupujemo od države. Mlekarno, ki smo jo proizvajalci in uporabniki nekoč že plačali in zgradili. Odplačujemo jo zaradi nesposobnosti bivšega vodstva oziroma njegovih lastnih materialnih interesov. Govorim o poneverbah takratnega kolektivnega vodstva.Sicer pa pustimo sanjske ideje, živimo raje na realnih tleh, saj čedalje bolj spoznavamo, kako kruto postaja gospodarstvo in kakšna konkurenca vse je, zlasti nelojalna. Srečko Čater, vodja Hmezadove farme govedi v Podlogu: Nuja bo narekovala nastanek nekega novega sistema! Panorama: Trideset let ste že zaposleni v Hmezadu in razume se; da ste nanj v dobršni meri navezani. Ste kdaj razmišljali, da bi Hmezad še vedno lahko ostal velik in pomemben? Čater: Sem. Morda bi poslovni sistem Hmezad, kije doživljal krizo vodenja in je na vrhu potreboval avtoriteto, ki bi presekala s petelinčki, ki so želeli peti vsak na svojem kupčku gnoja, če ne bi prišli časi osamosvajanja, celo preživel. Kako bi bilo, če bi bilo, bo ostalo v glavah tistih, ki so imeli ideje, a jih niso uspeli uresničiti. Nam ostaja skrb za ohranitev tega, kar je po politični likvidaciji družbenega kmetijstva še ostalo. Imamo izdelane scenarije in razpolagamo z dovolj volje in znanja, da jih tudi uresničimo. Panorama: Kaj je pravzaprav sploh še ostalo od Hmezada ? Čater: Ostalo je tisto, s čimer je Hmezad začel. Mi, ki še vztrajamo v primarni proizvodnji, smo prepričani, da lahko po modelu, ki je poznan na Nizozemskem in še kje, gospodarimo naprej. Doseženi rezultati 7100 litrov mleka na kravo in strukturne spremembe v proizvodnji, ki so bile narejene v zadnjih letih, nam dajejo pogoje za preživetje tudi v Evropski skupnosti. Naše farme so z 250 glavami govedi na obrat približno tako velike kot na Irskem in nekoliko manjše kot na Danskem in Nizozemskem. Specia-lizacja v mlečno proizvodnjo in zaključen krog v živinoreji nam dajeta dovolj fleksi- Panorama: Za preživetje kmetijstva, ne samo tega v ostanku Hmezada, je bistveno preživetje predelovalne industrije. Čater: Tako kot smo se združevali pred 30 leti in več in celo bolj učinkovito, se bomo morali združevati sedaj, če se bomo hoteli upreti močnim koncernom v Evropski uniji. V nasprotnem primeru nas bodo le-ti pokupili. Ne zato, da bi nas posodobili, pač pa zato, da bi nas zaprli in na ta način pridobili dodatni trg. Evropa ima vsega, kar jim lahko mi ponudimo na področju proizvodnje hrane dvainpolkrat preveč. Deklarativno borni sicer imeli kontingente za Evropo, vprašanje pa je, ali bomo lahko konkurirali Francozom, Špancem in Portugalcem v cenovni ponudbi. Vprašali ste me, ah ima Hmezad Evropo leta 2015 vsak zase. Poslovni sistem Hmezad je kot sistem sicer propadel, toda nuja bo narekovala nastanek nekega novega sistema, ki bo - cepljen proti napakam propadlega - znova zaživel. Ne zato, ker bi se meni ali komur koli tožilo po starih časih, pač pa zato, ker sistemi nastajajo in propadajo po celem svetu in del tega sveta smo tudi Savinjčani s Hmezadom vred. Panorama: Včasih so Hmezad radi obiskovali pomembni politiki... Čater: Hmezad kot sistem je bil v poznih šestdesetih letih v naglem vzponu. Poslovna politika je vodila smer razvoja v zaključevanje proizvodnje od njive do prodajnega pulta. Zgrajena je bila sodobna klavnica, trgovina se je začela posodobljati, razvijala sta se transport in strojegradnja in nastajal je tudi svetovalni inženiring. Prilivanje sredstev iz primarne, predvsem hmeljarske proizvodnje, ki je ustvarila neto devizni dohodek, je bilo ogromno. Slovenija je v tistih letih nujno potrebovala devize, in zato smo bili vsi že kar navajeni na to, da so si pred obiranjem hmelja v vodstvu Hmezada kar podajali kljuko razni republiški in državni funkcionarji, ki so tako ali drugače delili ustvarjeni devizni priliv. Grenka roža iz Savinjske doline je kupila prenekatero črno limuzino za veljake v Ijubljani in Beogradu. V sedemdesetih letih je imel Hmezad močno in avtoritativno vodstvo, kije s pomočjo državne politike in intervencij uspevalo krepiti sistem, ga funkcionalno dograjevati in temu primerni so bili tudi rezultati. Dohodkovno uspešen in delovno intenziven sistem, kije zaposloval lepo število dokazanih strokovnjakov, je postal tudi politično zanimiv, in tukaj je po mojem vi- niso izplavale in so kot težak kamen zažir3'1 in vlekle sistem proti dnu. Panorama: Bilo je verjetno še več drugih usodnih napak. Nekatera nepovratna sredstva od drugod je na primer odtujil kmetijstvu in jih je vodstvo namenilo za druge namene, kar je kasneje tudi bilo usodno za propad sistema. Čater: Res je. Hrvaški Brodocomerc na primer namenil ogromno denarja financiranje izgradnje živinorejskih objekt0" da bi si zagotovil oskrbo z mlekom za Štf5 območje Reke in Opatije. Vodstvo Hmeza da je ves ta denar odtujilo kmetijstvu 3 ga namenilo za izgradnjo mlekarne na n°’' lokaciji v Arji vasi. Ta sredstva so poU>f nila 16,8 odstotka vrednosti cele mlekaf ne. K temuje treba omeniti še veliko odtujen ga denarja za izgradnjo klavnice in tr^ vske mreže. Mislili so, da bodo nove razšiij®1’ dejavnosti po zaključeni izgradnji vrafi^f denar primarni kmetijski proizvodnji. Tee! pa vodstvo, ki se je potem menjalo, niK0' ni uresničilo. Hmezadova klavnica, ki potem prerastla v Celjsko mesno industrij3 je prva pokazala sistemu jezik; uničila . šmarsko prašičerejo in le malo je manjk3 lo, da bi še celo govedorejo. Novi dir®* torji so bili politično delegirani. Tudi spod Jurančič. Lastna proizvodnja je takT® imela preko tisoč pitancev in pogodb® ' Hmezadovo klavnico. Šmarska prašičerej' je bila zgrajena za pokrivanje celotnih potm mesne industrije, kooperacijska proizV3 dnja pa je zagotavljala kontinuirano pr3 skrbo skozi vse leto. Sodobna, za Evrof sko skupnost opremljena klavnica, ki zrastla iz skupnih prizadevanj, je v maskot enem letu z nespoštovanjem sprejeta obveznosti in pogodb uničila vse tisto, k®1 Opravila v hmeljiščih. Brez hmelja ne bi bilo niti drugih dejavnosti možnosti, da spet postane velik in pomemben. Popolnomajasno je in svet to dokazuje, da mali in prosti strelci v boju z velikimi koncerni nimajo možnosti na dolgo obdobje. Za preživetje v Evropi ima nedvomno več možnosti Merkctor kot Hmezad, čeprav je tudi Hmezad imel možnost postatienako uspešen. Verjetno mu je manjkal samo močan dirigent, ki bi krotil nesposobne soliste. Trenutno ima samo bivša Hmezadova mlekarna uporabno vizijo, na osnovi katere se lahko upre kapitalu in količinam mlečnih proizvodov iz Evropske unije. Vse od leta 1990 do danes smo bili v prelepi Savinjski dolini priča razdruževanju. Razdruževali smo podjetja in iz pjih delali delavnice, razdruževali smo sisteme, ki so propadali. Razbili smo zadrugo, hkrati pa vpili, da hočemo v združeno Evropo I Če bomo nadaljevali s tem tempom, potem bo šel v denju začetek propada funkcionalno in ekonomsko uspešnega podjetja. Panorama: Slišati je veliko očitkov, daje Hmezad priključeval tudi manj uspešne firme, in tudi to naj bi bil eden izmed vzrokov za stagnacijo. Čater: V letih največjega ekonomskega uspeha je bil sistem Hmezad politično prisiljen sprejemati firme, ki so bile dejansko v stečaju, jih sanirati in usposobiti za nadaljnje življenje. Tiste firme, ki so se po saniranju izgube, ki sojo plačali predvsem Hmezadovi primarci, uspešno pobrale, so se takoj spet osamosvojile, nekaj časa še sramežljivo nosile pomanjšan Hmezadov simbol in nato s političnim blagoslovom botrov odšle. Hmezadu in tam zaposlenim delavcem od njih ni ostalo ničesar, odšel pa je lep del krvavo prisluženega denarja. V sistem pa je prišlo tudi lepo število organizacij, ki nikoli so zadružni pospeševalci in strokovnj®^ v lastni proizvodnji gradili desetletje in v®^ Nezaupanje v sistem, kije pogoltnil ogroto® denarja, je začelo najedati predvsem tiSr ki so vanj vlagali in verjeli v ciklus: 0 njive do mize. Ciklus je bil pretrgan rav® tam, kjer bi moral pričeti vračati. MeS®, industrija je ves čas, dokler je še bil® . Hmezadu, vodila lastno politiko, ki v ničel®3 ni upoštevala ogromnih vložkov prima®3 Bebavo je sprenevedanje, daje šlo za družb®®: sredstva. Večji del mesne industrije so zgrab' kmetje od Kozjanskega do Trojan. Ti 2® dnji so potem ko je bil sprejet zakon o ' z®' Marjan Ribič: “Včasih je minister za težko industrijo zlahka vodil tudi kmetijsko politiko. Na njegovo zahtevo so v šaleško savinjski regiji križali domačo marijadvorsko pasmo za mleko in meso, ki pa je potrebovala precej krme, z bosansko bušo, kije malo pojedla. Rezultat te Lukove krave, kot so jo poimenovali na tem območju, je bila nizka proizvodnja mleka, dala je malo mesa in končno sojo izločili. To me nekako spominja na vodenje Hmezada oziroma na strokovnost nekdanjih vodilnih ljudi v njem.” _______ drugah, svoje sicer dobili, medtem ko ® številni delavci iz primarne kmetijske P®0^ j dnje v istem času prejeli delavsko khjiž10 in nadomestilo z zavoda za zaposlovaAr Panorama: Tudi lastna govedorejska proizvodnja je bila močno prizadeta z odlivom sredstev za izgradnjo mlekarne’ Čater: Dolga leta je država zanemarja^ , to dejavnost, za nujne posodobitve v *■ dejavnosti pa so porabljali sredstva iz proi^ dnje hmelja. Takšna politika je pome®®, začetek konca za sistem, ki ni več funkcioni® po principu, za katerega je bil zgraj®® Zanemarjeno in izigrano je bilo osnov® načelo, da bo primar zgradil predelavo trgovino, ta dva pa bosta dobiček vlaž®* nazaj. Veriga je bila pretrgana na čle® 1 ki bi moral obrniti denarni krog. Janez Vedet11 'KOf dl rjjQ 1 P P Š« arai je rej® tret jVO' jr«' ;oP' dl lafl' 3t.it P Ne vem, kaj ste si vi mislili, 1° ste na TV gledali, kako člani 'fadne in zdravniške pogajalce skupine s kozarci penine 51 s trikratno povečanimi zob-‘limi^protezami nazdravljajo zdravniško stavko. Jaz sem gl °gorčen dejal: Glej jih, hinavce, Jja/prej se tri tedne nategujejo, ‘b&lodane osirajo eden druge-sa, taktizirajo, lažejo in manipulirajo tako s stanjem držav-ne blagajne kot z zdravniškimi Ppjemki, vse to na rovaš patenta, ki ni samo polnilec držav-Psga proračuna, marveč tudi zdravstvenih skladov, na koncu Ps se, kot da se vmes ni nič zgodilo in kot da gre za kakšno slavnostno obletnico, na naš račun še nalivajo z drago pljačol Verjetno se ni težko spomniti 'hied drugim tudi Drnovškove s° vsi, ki sojo kokodajsali, ute-tdeljevali in opravičevali sestavo Psobičajne vladne koalicije, v Kateri so se takrat zbirali diametralno nasprotujoči si strankarski dušebrižniki nacije. rakrat smo tem medenim besedam celo verjeli, saj smo si navsezadnje želeh stabilnih razmer in učinkovite oblasti. Še več, po mojem smo verjeli, da bo prav takšna koalicijska aritmetika pripomogla k delnemu premeščanju vnovič odprtega prepada v narodu, ki se je od 2. svetovne vojne do leta 1990 dodobra zacelil in kazal, daje na mnogih področjih že možno plodno sodelovanje ljudi različnih političnih barv. Kaže pa, da smo ustvarili tako stabilen sistem, da ga nič ne more omajati. (Res se ne morem iznebiti asociacije na, zlasti iz današnje razdalje, smešno krilatico o upadanju ugleda partije tako rekoč ves povojni čas, pa je kljub temu vzdržala na oblasti 45 let.) Koalicije ne zamaje niti plaz različnih afer in “afer”, ne škodijo ji številne od kvalificiranih državnih ustanov ugotovljene nepravilnosti (utaje nekega veleposlanika, goljufije nekega ministra in nato poslanca, škandali vidnega poslanca in parlamentarnega funkcionarja iz vrst LDS, vojne med ministrstvi, nezakonita in do javnosti obupno izprijena raba proračunskega denarja), interpelacije, ustavne obtožbe,... - pravzaprav se Piše: Jože Smole SEDMERICA V ULLU Predstavniki sedmih najbolj ^Zvitih držav (ZDA, Japonske, Velike Britanija, Fran-•jle, Italije in Kanade) so na Posebni konferenci v franco-skem mestu Lillu obravnavali Problematiko nezaposlenosti. V njihovih državah je danes po Uradnih podatkih brez dela. 24 Znilijonov ljudi. Največja nezaposlenost pa je Prav v državah Evropske unije, Kjer čaka na delo 18 milijonov VOdi. Na konferenci v LUlu so si zastavili ambiciozen program oblikovanja skupne strategije odpiranja novih delovnih mest. s takšnim skupnim programom naj bi sedmerica najbogatejših odločilno vplivala na vse članice Evropske unije, ki o tem med drugimi, razpravljajo na medv-jadni konferenci v Torinu - ta o° trajala leto dni. V juniju pa Oopredvidoma še posebej Evrop-ska unija razpravljala o neza- poslenosti v Firencah . Toda po dolgih razpravah so predstavniki sedmih najbolj razvitih držav ugotovili, da niso sposobni poenotiti svojih stališč. Eni so zagovarjali koncepcijo svobodnega trga, ki naj bi z gospodarsko rastjo avtomatično postopno odpirala nova delovna mesta, drugi pa so dokazovali nujnost konkretnih državnih ukrepov na tem vitalnem področju. Teh bistvenih razlik v pristopu k nezaposlenosti niso uspeli premostiti. In tako seje konferenca sedmerice v Lillu končala brez kakšnega konkretnega rezultata. Predstavniki najbolj razvitih držav so se zedinili le pri splošni ugotovitvi, daje nezaposlenost osrednji problem današnjega časa. Najbolj razočarani nad takšnim Izidom konference sedmerice v Lillu so predstavniki evropskih delavskih sindikatov. sprašujem, katera umazanija se v tej koaliciji še ni zgodila. In še najmanj ji očitno škoduje njeno lastno razpadanje, saj je naposled ohranila samo še polovico partneric. Zaslugo za to ima v veliki meri osupljiva sla SKD po oblasti, ki je stranko oropala že vseh možnih principov in je njen poglavitni princip ostal tisti, da nima principov. Zatorej se niti ob skrqjno resni zdravniški stavki ni mogla zamajati niti koalicija niti vlada, še celo minister, ki pravzaprav nima problematičnega strankarskega repa, je lahko ostal na oblasti. Se več, zanj je značilno, da je kot minister preživel vse pretrese, kar jih beleži slovenska demokracija, saj ministruje že od 1990. Ali to pomeni, da je nenadomestljiv ali pa da je tako prilagodljiv, tega ne vem. Gotovo pa ni tako presneto dober, saj bi sicer ne imeli škandalozne stavke, ki smo ji pravkar bili priča in jo bomo še lep čas plačevali (Jasno, da ne samo v denarju!). Kar se pa dohtarjev tiče, je treba reči samo nekaj kratkih ugotovitev. Ni nam treba lagati, da so bili tako pošastno zapostavljeni. Že v starem režimu je njihov ugled realno obstajal in realno so tudi več zaslužili in manj delali, kakor so nam vedno dopovedovali. Da ne bo praznih polemik: izjeme so vedno bile v vseh smereh! Toda ko smo zakoračili v drugačen sisem in ko smo tudi formalno opustili načela “enakosti kar tako” (sedaj se menda pogovarjamo predvsem o enakosti pravic in enakosti pred zakonom, a naj mi vendar kdo pokaže ta čudeži), je res čas, da zdravniški stan formalno in dejansko dobi ustreznejši položaj v družbi. No, nekaj tega so si zdravniki s stavko, ki bo sčasoma še marsikaj razkrila, izbojevali na krajši in nekaj na daljši rok. Poenostavljeno povedano, njihovo delo bo poslej bolje vrednoteno, se pravi dražje. V redu! Toda od kod bo ta denar prišel? Od davkoplačevalcev oziroma pacientov vendar. Ker bomo torej zdravnikom za njihovo znanje in ugled odslej dajali več, ker bomo bolje plačevali neko stvar, ki jo “kupujemo", se vprašujem, ali bomo od zdravnikov avtomatično deležni boljših storitev oziroma ali jih bomo s samozavestjo boljšega plačnika zahtevali. Trdim, da ne bo ne enega in ne drugega. Zakaj? Ta hip je v zraku neko razpoloženje, ki bi se mu lahko reklo: Vi ste več zahtevali (in to na marsikje v demokratičnem svetu dvomljiv način), mi vam več damo, a bogme boste tudi bolje delali! Toda to vzdušje, s katerim se / zdrav Slovenec rad strinja, bo sčasoma izpuhtelo in človek se bo kot pacient že spet znašel pred zdravnikom popolnoma sam in nebogljen. Vprašanje, ki ga naslavljam oblastem, zdravnikom in uporabnikom njihovih drago plačanih in ne vedno solidnih storitev, je naslednje: Kako sedaj (ko nam ni pri plačah nihče odštel plačila za zdravstvo v času trajanja stavke) doseči, da bo bolje vrednoteno zdravniško delo - bolje vrednoteno izključno na račun davkoplačevalca in pacienta - tudi slednjemu prineslo vsaj delno korist? Odzvali so se s skupno izjavo, da so že siti teoretičnih razprav o nezaposlenosti, ki očitno nikamor ne vodijo. Od svojih vlad zahtevajo odločne ukrepe. Te pa ne vedo, kako •ugrlznitlti v kislo jabolko*. Švedska je najbolj jasno in tudi odločno zahtevala, naj se skupni evropski program odpiranja novih delovnih mest sprejme kot pomembno vsebinsko dopolnilo znanim evropskim sporazumom iz Maastrichta. Meni, da je načrtovanje skupne evropske valute brezmiselno, če se Evropska unija ne loti odločno reševati najtežjega ekonomskega in socialnega preblema - nezaposlenosti. Toda predstavniki Velike Britanije in Nemčije so na takšno švedsko zahtevo vložili veto. In tako se je problem nezaposlenosti v državah Evropske unije ponovno znašel v slepi ulici. Francija in Italija sta predlagali oblikovanje in sprejem dogovora o posebnem socialnem partnerstvu (delodajalcev, države in sindikatov) pri skupnem reševanju problema nezaposlenosti. Zal seje pokazalo, da tudi glede tega v Evropski uniji sedaj ni možno najti skupnega imenovalca. Zaradi takšnega stanja ni naključje, da se je v javnosti mnogih držav povečalo nezaupanje v Evropsko unijo. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da v Avstriji samo 7 odstotkov vprašanih podpira politiko Evropske Unije. Na medvladni konferenci v Torinu je v ospredju program uvajanja skupne evropske valute. Nezaposlenost, ki je osrednji evropski problem, pa je potisnjena na obrobje. Vse to opozarja, da se bo ob nejasni in omahljivi politiki Evropske unije število nezaposlenih še povečevalo. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo osemnajstim mi-Ujonom nezaposlenih v državah Evropske unije v kratkem pridružil še miljjon novih. Denarni transferji za nezaposlene so sicer nujnost, ki jo večina evropskih držav upošteva, toda to je daleč od resničnega reševanja problema nezaposlenosti. In dokler se Evropska unija ne bo lotila tega vprašanja na radikalen način bo v očehjavnosti izgubljala svoj pomen. Kot je zapisal ugledni tednik The European, vse kaže, da v kratkem ne bo prišlo do gospodarske rasti, ampak samo do rasti nezaposlenosti. Če ta ocena drži, bo Evropska unija na življenjsko pomembnem področju močno zaostajala za ZDA in azijskimi državami. Delavski sindikati v evropskih državah opozaijgjo tudi na to nevarnost in zahtevajo od svojih vlad odločnejšo politiko spodbujanja gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest. iKi et D« te. ob nc n® ,v ief ,3. n® lili 'F 'F S« iza -da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec ali poslanka k če 'otrj NAJBOLJ POSTEN PREDLOG - da kandidate in kandidatke za volitve postavljajo in kandidirajo državljani in državljanke z določenim številom podpisov in ne politične stranke, "V Sani >1, tj nt - da v času pred volitvami politične stranke ne smejo voditi politične kampanje za podporo posameznim kandidatkam in kandidatom, % u? nPo oko VOLILNEGA SISTEMA - da je v času volilne kampanje prostor in čas v medijih - časopisih, TV in radiu - namenjen le kandidatom in kan didatkam in ne političnim strankam, - da se političnim strankam za volilno propagiranje ukinejo dosedanja proračunska sredstva, seveda ni bilo razloga, da bi še naprej govoril, da so bile volitve nepoštene. Kateri oblastnik pa je kdaj še govoril, da so bile volitve nepoštene, če je na podlagi njih dobil konkretno oblast? Toda kasneje so se stvari malo zakomplicirale in vodja je moral sestopiti “Če si upajo, naj politične stranke v sedanjem državnem zboru sprejmejo le zakon, ki bo določal volilne okoliše, število podpisov, ki jih moramo zbrati za posameznega kandidata ali kandidatko, da bomo o njej na dan volitev lahko glasovali, in kdo bo preštel glasove. Nič drugega. Tudi stroške za to, da bomo C JLU.UJ. CU. ČJODOUpiUJ. --------------------- i oblasti. To gaje tako pri- kandidata pred dnevom glasovanja dobro zadelo, da je čisto pozabil «»n na nepoštenost volilnega sistema, ki gaje sprva vrgl na oblast in kasneje vrgel izprašali, k^j misli početi v parlamentu, nuj prepustijo nam - volilcem.”_________ z nje. Tako je po več kot letu in pol, ko je začela priljubljenost njegove stranke in njega samega v javnosti padati (kar kažejo javnomnenjske ankete, na katere se tako rad sklicuje), ugotovil, da je potrebno “spisati” novo nadaljevanko za volilce in volilke. Osem mesecev pred novimi volitvami je prišel na dan z idejo o popolnem drugačnem volilnem sistemu, kot smo ga imeli do sedaj. Odzvali so se tudi drugi zainteresirani in ponudili svoje volilne predloge za »pohtično areno iger in kruha« v letu 1996. Nekako tako bi lahko tudi naslovili najnovejšo slovensko nadaljevanko, ki jo politične stranke in predvsem politiki zadnji mesec predvajajo v parlamentu, vladi, diplomaciji, predvsem pa seveda na svojih tiskovnih konferencah ali v izjavah za javnost in intervjujih. Od vseh mogočih interpretacij te naše najnovejše na- niti ne zanima, me jezi, da bomo očitno vse do volitev živeli v ujetništvu prepirov in dialogov političnih strank, po katerem volilnem sistemu oziroma strankarskem pomagalu bi nas -volilce in volilke - radi »nategnili«, da bi glasovali za to ali ono stranko oz. kandidata. Takoj moram povedati, daje zame vsaka volilna tehnika predvsem manipulacija politične stranke z volilcem in volilko. Vprašanje je le velikost in učinkovitost te manipulacije. Tu pa sem seveda pred veliko dilemo, komu naj verjamem, da me bo marj uspešno zmanipuliral. Znanec, ki ga prav tako jezijo prepiri strankarskih veljakov o tej volilni manipulaciji, mi je pred kratkim dejal: »Kakor koli stvari obračaš, bi političnim strankam še najbolj ugajalo, če bi lahko zamenjale in spreminjale ljudi (volilce) in ne volilni sistem.” In ne boste verjeli, tudi to se da narediti. Le da bomo kandidata pred dnevom glasovanja dobro izprašali, kaj misli početi v parlamentu, naj prepustijo nam - volilcem. In če sem čisto pošten, kot radi povedo nekateri politiki, bi takšna volilna tehnika, če bi se o njej referendumsko izjasnjevali, dobila največ podpore volilcev in volilk. Kajti govoričenje o tem, da bi volilci in volilke radi glasovali o kandidatu ali kandidatki in ne strankarski listi, lahko uresniči samo tak predlog. V tistem hipu, ko mi o kandidatu ali kandidatki govori politični veljak ali politična stranka je to strankarski kandidat , in je čisto vseeno ali gre za enega ali pa listo z desetimi kandidati - ista figa je. In ne samo to. Ta strankarski veljak in stranka bosta ves čas pritiskala name, naj glasujem za njegovega kandidata ali kandidatko, kije seveda najboljši. Torej, spoštovana strankarska gospoda, vi ste na potezi. Če že govorite p pluralnosti volilne (in glasovalne) volje volilcev, potem jo tudi zagotovite. Ne z dvema ali dvajsetimi strankami ali dvema političnima blokoma (najraje se govori levo-desno), temveč prepustite to pluralnost miljonu in pol volilcev v Sloveniji. Da mi ne bi kdo očital, da sem proti strankarskemu življenju v Sloveniji, imam tudi zato predlog. Naloga strank, ali bolje rečeno, njihova vloga in sposobnost, programi in politična profiliranost se naj pokaže ' izkaže, ko bodo stranke pridobile za svoje cilje simpatije med že (našimi) izvoljenimi poslanci in poslankami. Izvoljeni po- - da si izvoljeni poslanec ah poslanka po nastopu mandata javno izbere, kateri politični program katere stranke bo podpiralca), in da ta stranka tudi pridobi sredstva tega poslanskega sedeža, ki jih država iz tega naslova namenja za delo političnih strank?« 'iv I*, [0^ Čai U ion, Kje 'Vo; le Ulj liul % Obrazložitev: Z uveljavitvijo predlaganih sprememb volilnega sistema se v parlament ne bodo več volile pohtične stranke, ampak konkretni ljudje, kar bo izvoljene poslance zavezovalo k bistveno večji odgovornosti do volilcev. Ustavno načelo, da so poslanci predstavniki ljudstva in ne strank in da so odgovorni volilcem, ki sojih izvolili, pa bo popolnoma uresničeno Z dovoljenjem urednika bralcem Pano- 9/5 rame zastavljam minianketno vprašanje: V I ALI PODPIRATE STTLTANOV PREDLOG ZA NOV VOLILNI SISTEM? NE Izrazite svojo voljo, s tem, da obkrožite DA ali NE, in odgovor pošjjite na uredništvo časopisa DE, Dalmatinova 4 Ljubljana, s pripisom - ZA NOV VOLILNI SISTEM. Sultan Kaj pomeni, da lahko vsak tpjec, ki je kdaj tri leta sklenjeno živel v Sloveniji, kupuje nepremičnine v Sloveniji takoj, ko bo pridružena članica? To pomeni - da imajo tisti tujci, ki so kdaj že tri leta živeli v Sloveniji, predkupno pravico pred drugimi Evropejci. Ti bodo smeli kupovati nepremičnine pri nas šele, ko bo Slovenija polnopravna članica. Sedemdeset let Jugoslavije je pripeljalo v Slovenijo kakih dvesto tisoč pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov. To je komaj desetina prebivalstva Slovenije. Pri tem jih je večino pripeljala žeija po delu, ne pa želja po naku-povapju nepremičnin. Ali lahko nekdapji italijanski takoimenovani optanti in Avstrijci, Nemci, ki so nekoč preživeli po tri leta v naših krajih, v nekaj letih pokupijo kaj več? Koliko novih sodržavljanov in solastnikov zemljišč bomo dobili? Toliko, da nam bodo poživili gospodarstvo, ali toliko, da nas bodo preplavili in zadušili? Pričakoval bi, da državni zbor razume, kako se Slovenija mora zapreti pred nakupovalci zemljišč iz Evrope vsaj v času, ko kupna moč še znatno zaostaja za Franček Rudolf: Praktični fundamentalizem Utrudljivo utopično evropsko. Ker dolgoročneje vendar jasno, da če bodo Slovenci hoteli tudi v naslednjem tisočletju, da zemljišča in hiše ostanejo v pjihovi lasti, potem bodo morali doseči enake dohodke kot Evropejci. Jasneje tudi, da tega cilja brez članstva v Evropski uniji in brez enakopravnosti z Evropejci, ne bo mogoče doseči. Določilo, da imajo vsi tisti, ki so tri leta kdaj živeli v Sloveniji, že zato predpravice, je katastrofalno žaljivo: pomeni, da Evropa pristaja na to, da imajo nekateri Evropejci samo zato, ker so nekoč živeli tri sklenjena leta v Sloveniji, večje pravice oziroma predpravice pred drugimi Evropejci. Evropa potemtakem izrazito loči med vrstami Evropejcev. Že na začetku so Italijani, ki so kdaj živeli na Primorskem, in verjetno še bolj Avstrijci ali Nemci, ki so kdaj živeli kje na Štajerskem, nenadoma nekey redkega in posebnega in privilegiranega: že v primerjavi z Evropejci. Jasno je, dabivnaslednr desetletjih razni Evrope utegnili sezidati nekaj deser. tisoč vil po raznih koncih Slovenije. Ne vem, zakaj to počeli, če ne bi imeli tu kakšnega dela ali drugačnega interesa. Vendar zakaj naj bi si Slovenci že takoj ome . izbor tujcev na tiste, ki so tu že bili in ki se tu niso obnesli? Zakaj si slovenski prodajalci zemlje ne bi smel i v trenutku, ko bo vsa država kot skupnost vsaj za silo podobna Evropi, izbirati sodržavljane tiste Evrope. ki bodo preprosto ponujali največ? Evropa ponuja Slovencem pot v Evropo, vendar preden se bodo Slovenci lotili nakupovanja nepremičnin po vseh evropskih državah in v vsakem pomembnem kraju osnovali svojo slovensko podjetniško kolonijo (le kdaj bo to?), naj štiri ali pet let dovolijo, da bodo nekakšni precej priletni tujci konkurirali pri nakupih parcel, hiš, najbrž tudi gozdov in njiv mladim ali dela željnim Slovencem, ki bi si radi na Slo-/enskem ustvarili eksistenco, to na pomeni možnost za delo. Gre pa pravzaprav za delo: v tem primeru pa se nam država ne prikaže kot država delavske enotnosti. Zato, da bomo dobili delo v Evropi, smo pripravljeni nekaterim Evropejcem priznati kar znatne privilegije pred nekaterimi drugimi. Ce nihče drug r e uvaja razlikovanja Evropejcev na Evropejce prve in druge in tretje kategorije, počnemo to mi sami. Dobro organizirana pravna država (ki seveda ščiti svoje državljane in svoj narod) bi pravzaprav ne smela imeti težav s takšnim vsiljenim določilom. Vsaj preživela bi ga lahko. Vendar se je v zadnjih letih nekajkrat zgodilo, da se je iz nepreciznega pravnega snovanja izvalila mora za gospodarstvo. Ob vsem, kar je Slovencem uspelo, so si s slogom denacionalizacije in privatizacije poslabšali možnosti, čisto možno, da bi sijih znali poslabšati tudi s slogom vključevanja v Evropo. Državni zbor je sprejel španski kompromisni predlog, ki pa ne kaže posebnih znakov kompromisno-sti, če upoštevamo, da je Slovenija samo ena izmed držav, ki čakajo na sprejem v Evropsko unijo: iste zahteve, če bijih Nemci postavljali Čehom in Poljakom, bi pomenile nekaj bistveno drugačnega. Če je Evropa ravnala na čisto jasno izsiljevalski način pod vplivom ene svojih članic, je jasno, da bo ravnala ali poskušala rav-nati enako še v primeru Češke in Poljske. Pri tem seveda mislim, daje ostrina italijanskega pritiska na Slovenijo ilod nemških interesov na beškem in Poljskem. In tudi na Slovenskem. Povezave ni potrebno dokazovati: ker je pač neizogibno, da italijanski obračun s Slovenci avtomatično odpira možnosti za nove obračuen s kom drugim. Državi Sloveniji bi moralo biti jasno, da je bistvo njene zunanje politike ne izdajati kandidatk za vstop bK $( r, g v Evropsko unijo: ne pomagati Evropi pri pritiskih na Češko in Poljsko, če že Slovenija ni uspela jugoslovanskih narodov spraviti na pot v Evropo, potem bo zanjo usodno, če bo zašla v konflikt z interesi držav, ki so tudi na pragu Evrope in za -j razliko od Slovenije vsaj že ^ pridružene članice. Pravo zahteva enakost. Pravne države brez enakosti ni. Brez prava ni samostojnosti in svobode. Za vse izmed teh kategorij pa je potrebno nekaj bratskega razumevanja. To zadnje, bratsko razumevanje, pa mi v evropskih razmerah zveni utrudljivo utopično. Mir počasi prinaša pravo in demokracijo in sode- )j lovanje in odprtost: ampak ni okorna in smešna samo zunanja politika, ki se mesce in mesce obnaša kot kmečka nevesta, bi, pa ne bi, pristaja, pa ne pristaja, tudi sama država je enako obotavljiva in neodločna, kadar je potrebno kakšno stvar modernizirati in s tem tudi pravno uravnotežiti-Slovenci, državljani, pa smo brez zadržkov ravno tako prepirljivi in čustveni kot politiki evropskih držav. Ni kaj, čudovito. Se M POBOŽNA ŽELJA - Grafit s prolelja Fakultete za družbene vede. Policijski sindikat Slovenije »Papež lahko pride že danes...« Ker v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) niso bili zadovoljni z javnim odgovorom ministra za notranje zadeve Andreja Štera o (ne)urejenosti delovnopravnega položaja pripadnikov posebne policijske enote (PPE), je njegov izvršni sekretar Zdravko Melanšek napisal ministru novo pismo, v katerem takole utemeljuje, daje pripadnik PPE prostovoljec: »Nihče v MNZ nima sklenjenega delovnega razmerja v PPE ali za delovno mesto v PPE. Nihče ne prejema plače za delo v PPE. Nihče nima obveznosti ali dolžnosti v PPE, ki bi temeljila na veljavnih delovnopravnih predpisih. Akti o sestavi (ne o ustanovitvi!) PPE na podlagi 24. člena zakona o notranjih zadevah ne morejo zavezovati posameznika vse dotlej, dokler ne prejme dokončnega individualnega akta o obveznostih in PRAVICAH zaradi vključenosti v PPE. Ne poznam .pripadnika PPE’, ki bi imel tak dokončen akt. Zaradi navedenega trdim, daje vsako pozivanje delavcev MNZ v sestavo PPE njihova dodatna obveznost in se mora šteti kot delo (1. odstavek I. točke zahtev PSS z dne 4.4. 1996). Usposabljanje pripadnikov PPE za delo v PPE je kategorija, ki presega delovno obveznost delavcev MNZ; je njihova dodatna obveznost. Utemeljitev: delavec seje dolžan usposabljati za delo, ki ga opravlja (in zanj prejema plačo), ne pa za delo, ki ga ne opravlja - nima zanj sklenjenega delovnega razmerja. Pripominjam, da se po veljavnih predpisih v Sloveniji delovno razmerje sklepa za delovno mesto (ne poklic, dejavnost ipd.). Najmanj, kar je pripadnikom PPE potrebno priznati - in zgolj to zahteva PSS - je priznanje dejanskih ur in terenskega dodatka na podlagi določbe 30. člena Pravilnika o plačah in drugih prejemkih delavcev MNZ.« Tej »zadevi«, kakor tudi dragim zahtevam PSS je bila namenjena tiskovna konferenca, ki jo je v torek sklical minister za notranje zadeve Andrej Šter. Kot smo zvedeli, naj bi problem statusa PPE uredili tako, da bi s skupinskih odločb prešli na individualne. Zahtev po terenskem dodatku in plačilu nadur pa ne morejo sprejeti, ker bi bilo po mnenju državnega sekretarja Vinka Korenaka to nezakonito dejanje. Neutemeljeno naj bi bilo tudi izstopanje iz PPE, »saj iz nečesa ne moreš izstopiti, če tja prej nisi vstopil«. In še o papeževi varnosti med obiskom v Sloveniji. »Papež lahko pride že danes, pa bo varen,« je zagotovil državni sekretar Borut Likar, minister Šter pa dodal, da poteze PSS v zvezi s PPE mejijo že na politiko in izsiljevanje... D. K. ilh la- te, ne )d- lo, in m, 10 10' je: mn Ii2a sindikalnega turizma '9/7 Tnaš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-'Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. Počitniške zmogljivosti, ki vam jih nudimo ~ počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, , j^.soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini do SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, ,,h Cena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa u&Pčena. , » - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion JrEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let T8, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko 'V Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in R^oijski program za najzahtevnejše goste. [pNJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-.2 au štiriposteljne sobe,TWC, polpenzion 39 DEM. c,, 5 ~ POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, cena od 65 do 85 p.1" dnevno.. i^AVSKETOPLICE - bungalov za 4 osebe, enotedenski paketi - DRAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. 0r)3 150 SITZ Za^rkom 1-700 SIT' polpenzion 2.600 SIT, polni pen- UKA-DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI -spalnica, kuhinja, (ffi riica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Cl bJUKA - počitniška hjša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spal-jliopalnica , 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM. 135 rpE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-10\/i Polne9a penziona pa 41 DEM. ^■GRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena l^j-ENJSKE TOPLICE - apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica, (ffice. Cena 65 DEM na dan. iki_V'NJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, 'nja.Cena18D—'------ . .. . . ............... Soji! obrokov. j.j'"rusKA uitbmUA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, TO' Ceb 3 (|8 DEM na osebo’ apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost V?^KA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bunga-^oseb. Primerno za taborniške skupine, solo v naravi. Polni penzion TOv* kmečki turizem, štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje 9 Kri?1- 6 P°nudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem 'Ij^ukopanjem v Catežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe ?v^LA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 to-Ti’ n.aiem apartmaja vTermah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno, sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust. &NJŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO licah & e hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih to-lj |?ni Banovcih, Rujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju asiški Gori ^vsaGhciohja. ‘tri ki 5 Počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški *letn i ^al' 0bive^e v najem. vabimo, naj nam posredujejo ponudbe 0 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono. ||§, Informacija sindikalnim zaupnikom )Qliivn Casu ^0Pust0v v iuluu in avgustu razpolagal z vrsto počitniških rjjk 2?*1- Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Člani Zveze svo-iy5{ s,ndikatov Slovenije imajo v objektih na poreški rivieri 5% B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 fe,GAPR,PUL?D2206 D0 05 °9-’ '5 DEM dnevno. - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 52 do 75 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. PORTOROŽ - LUCIJA - dvosobno stanovanje - dve spalnici, kuhinja, kopalnica, za 4 - 5 oseb. Dnevni najem 110 DEM in turistična taksa. 6. MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT. 7. UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 8. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 9. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 69 DEM in turistična taksa. 10. M ATERADA POREČ - počitniške hišice s tremi ali štirimi ležišči, sanitarije po kamping sistemu. Polni penzion 43 DEM, polpenzion 32 DEM, otroci do 12. leta imajo 30% popust. 11. NOVIGRAD - KASTANJA - izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo. Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene:- apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM - lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 17 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno. 12. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM -apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM -apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM - apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM. Za člane ZSSS so cene 5% nižje. 13. SAVUDRIJA - BAŠANIJA - apartmaji za 4 do 6 oseb - dve ali tri spalnice, kuhinja z jedilnico, kopalnica, urejena terasa. Naselje ima zelo veliko urejenih travnatih površin, do obale le 200 m. Cena app. za 10 dni je 700 oz. 850 DEM. Zelo priporočamo! 14. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dm - cena 82 DEM na dan. 15. OTOK CRES - MIHOLAŠČIC A - garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 76 DEM na dan. 16. OTOK PAG - MATAJN A - privatne sobe za 3 osebe, TWC, z možnostjo uporabe kuhinje ali polpenzionske usluge. Cena ležišča 12 DEM dnevno in turistična taksa. 17. OTOK PAG - mesto PAG - privatna hiša v središču mesta, dvo in triposteljne sobe sTWC ali 3 in 4 posteljni apartmaji, kuhinja, kopalnica. Cena ležišča 14 DEM/dnevno. - primestje PAGA - privatna hiša, apartma za 4 ali 6 oseb: vrt, terasa, balkon, roštilj, zunanji tuš, 300 metrov od peščene plaže - cena 16 DEM/osebo. - obrobje PAGA - dvosobni apartma za 4 osebe, kuhinja, kopalnica, balkon; garsonjera za 2 osebi, kuhinjska niša, kopalnica, balkon. Cena 16 DEM/ osebo - 250 m od plaže. - DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon -pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom ali polni penzion, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. 18. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM - hotel AN PORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM. 19. BRAČ- privatni apartmaji za 2 osebi 493 DEM, za 4 osebe 747 DEM, za 6 oseb 921 DEM. 20. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 455 DEM - hotel MARKO POLO - polpenzion 375 DEM - apartmaji BON REPOS za 2 osebi 530 DEM, za 4 osebe 630 DEM, za 6 oseb 805 DEM. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 21. KRANJSKA GORA - Penzon Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 22. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. 2. KOČEVSKA REKA - Borovec -Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba djomačih kulinaričnih dobrot. 3. KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lycijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev. 5. GOSTIŠČE - CORONE - Dolenjci pri ADLEŠIČIH, prava belokranjska kulinarična ponudba. Ugodno za enodnevni sindikalni izlet. 6. KORZIKA - vikend na Korziki - avtobus, luksuzna ladja. Odhodi 19. in 26. aprila. Cena 490 DEM. 7. PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avionski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM. 8. ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine. 9. MALTA - sedemdnevno bivanje na Malti in potovanja z landroverji po ostalih delih otoške države. Primerno za maturantske in absolventske skupine. Cena od 749 do 805 DEM na osebo. Možnost bivanja v hotelih s polpenzionsko uslugo ali najem apartmajev. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. SEJMI 1. BASEL - VVORLD-DIDAC - novosti s področja izobraževanja od 8. do 11. maja - enodnevni ali štiridnevni ogled. Cena 495 oz. 435 DEM. 2. BOLOGNA - COSMOPROF - sejem lepote, kozmetike - od 26. do 29. aprila. Cena dvodnevnega ogleda 139 DEM. 3. HANNOVER - industrijski sejem - od 22. do 24. aprila. Robotika, logistika, površinske obdelave materiala, livski in kovaški izdelki, okolje, inženiringi, inovacije. Cena tridnevnega ogleda je od 998 do 1390 DEM, odvisno od kategorije namestitve. F. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči. 2. Prodamo počitniško stanovanje vTermah Zreče, možen je tudi zakup za več let. G. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC H. VELIKA POTOVANJA 1. AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM. 2. NEWYORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo Washingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 3. ŠRILANKA- desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. 1. maj • 1. maj • 1. maj 1. Apartmaji v Strunjanu - za 2,3 ali 4 osebe, 7 dni - 210 DEM/osebo. 2. Poreč - hotel Tamaris - 3 dp 8 dni - polpenzion v dvoposteljni sobi - 39 DEM/osebo na dan. Člani ZSSS imajo 5% popust. 3. Bohinj - počitniška hiša za 6 oseb - cena 80 DEM/dan. 4. Rabac - karavana mlajših - 5 polpenzionov 13.900 tolarjev. 5. Barbariga - enosobno stanovanje - 52 DEM dnevno. 6. Val Thorens - Kompasov klub - najem apartmaja za 4,5 ali 6 oseb za 7 dni. Cena 520 DEM za osebo. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo piačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za ze rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedije 4.000tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% cetotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m 18. aprila 1996 Sklad za razvoj je delnice Save po mnenju pooblaščenih investicijskih družb prodajal po previsoki ceni Ker je ni hotel preveč znižati, jih je raje umaknil z dražbe. Tako bodo z delnicami Save in še nekaterih drugih podjetij počakali na boljše čase oziroma do nove javne dražbe deležev podjetij v lasti sklada za razvoj. Dražba deležev podjetij v lasti sklada za razvoj PRIVATIZACIJA Z ZATIKANJEM Sklad za razvoj je v tem tednu pripravil že peto javno dražbo, na kateri je ponudil 271 deležev in delnic podjetij v skupni vrednosti 24,5 milijarde tolarjev. Uspeh je bil, pogojno rečeno, polovičen: s stališča sklada za razvoj celo slabši, saj je povprečna cena prodanih deležev padla pod indeks 100, se pravi pod začetno ceno. Precej deležev pa je sklad umaknil z dražbe, ker so jim cene preveč padle. S stališča pooblaščenih investicijskih družb in kajpak državljanov, ki so vanje vložili certifikate, pa so bili sklenjeni dobri posli. Deleže v podjetjih so kupili v glavnem za izklicno ceno, nekatera podjetja pa tudi pod njo. Vse kaže, da gre za tihi dogovor pooblaščenih investicijskih družb, da ne bodo tekmovale med seboj pri dražbi deležev podjetij, saj jim je sklad za razvoj po njihovem prepričanju preveč navil cene. Pri tem so v pidih mislili predvsem na podjetja, ki so ostala neprodana na prejšnji dražbi in bi njihova cena morala biti na peti dražbi nižja. V skladu za razvoj pa so začetne cene utemeljevali s tem, da so testirali trg in iskali poti za naprej, kako bi privatizacija vendarle tekla hitreje. Tako so na tej dražbi prodali po višji ceni od izklicne manj deležev kot po nižji ceni, po izklicni pa tako rekoč vse največje ponujene deleže: Luke Koper, Pivovarne Union, Etola, Radenske, STTC Maribor, Cetisa, Chema in drugih podjetij, katerih deleži so presegali začetno ceno 100 milijonov tolaijev. Najvišjo ceno je plačala investicijska družba Aktiva za paket delnic podjetja Irel d.o.o. iz Ljubljane, ni sicer 20 odstotkov nad izklicno ceno, toda začetna vrednost paketa je bila le 1,67 milijona tolaijev. Sklad za razvoj pa je z dražbe umaknil precejšnje število deležev, skupno 64, ker jim je cena preveč padala. Nekatere cene so se že spustile pod polovico začetne, pri nekaterih podjetjih pa je sklad odnehal že mnogo prej. Delnice Ja-votja iz Pivke je umaknil že, ko so padle na indeks 96, pakete delnic kranjske Save pa, ko je cena padla na indeks 94. Deleži Save so bili na tokratni dražbi kapitalsko največji, saj jih je bilo 14 v skupni vrednosti preko 4,5 milijarde tolarjev. Naslednja dražba naj bi bila junija, vsekakor pa potem, ko bo sklad za razvoj zbral vsaj za dvajset milijard tolarjev premoženja. , B. R. Z AVSTRALSKIMI ZRNI DO SLOVENSKE POGAČE Slovensko gospodarsko zbornico je najbrže vodilo reklo 'zrno na zrno -pogača’, ko je ta teden povabila v goste gospodarstvenike in vladne predstavnike iz daljne Avstralije, ki je z manj kakor 50 milijoni dolaijev medsebojne menjave pri repu med našimi zunanjetrgovinskimi partnerji. Obseg srečanja bi bil sicer primernejši za kakega večjega gospodarskega partnerja Slovenije. Poteka namreč na treh ravneh: avstralski marketinški strokovnjaki so predavali slovenskim podjetnikom o razpoznavanju tržnih priložnosti, razvoju odnosov do strank in o vstopu na mednarodni marketinški prostor. Ta seminar je bil namenjen podjetnikom, ki bi želeli poslovno sodelovati z avstralskim gospodarstvom in bi se kasneje v poznavanju razmer na avstralskem trgu še izpopolnjevali. Drugi del je bil trgovinski simpozij o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z Avstralijo, tretji pa srečanja med slovenskimi in avstralskimi podjetniki in konkretni dogovori o poslih. Iz Avstralije je prišlo poleg vladnih predstavnikov še 15 predstavnikov osmih podjetij, s slovenske strani pa je predvideno sodelovanje 30 podjetij. Kot smo zapisali, dosedanja menjava med tema državama ne upravičuje tako obsežnega in dolgega celotedenskega srečanja. Od slovenskih podjetij sta dozdaj 'kengurujem' prodajali le Slovenijales in Gorenje, pa še ta menjava je lani upadla za 6 odstotkov ali na 16,8 milijona dolaijev. V nasprotni smeri seje trgovanje povečalo za dobro polovico, na 21,5 milijona dolarjev. Avstralci izvažajo predvsem surovine (rude, premog, zlato. Jeffrey Benson, vodja avstralske gospodarske delegacije: Interes Avstralije je povečati trgovanje z evropskimi deželami. Most, prek katerega bi trgovanje teklo, bi lahko zgradila Slovenija. volno), sladkor in meso. Zanimanja vredno pa je očitno prizadevanje Avstralcev, da bi povečali izvoz v Evropo, pri čemer jim dišijo tudi naglo razvijajoči se trgi vzhodno evropskih držav. Slovenski podjetniki naj bi pomagali vzpostaviti most med Avstralijo in Evropo. V ta namen so Avstralci pripravljeni vlagati določena sredstva v izgradnjo ustrezne infrastrukture v Sloveniji. Skratka, državici, kot je naša, ne kaže zanemariti še tako majhne možnosti za zaslužek. In morda možnost zaslužka ob sodelovanju zAvstralci niti ne bo tako majhna... Ta teden pa to ni bilo edino takšno srečanje. Gospodarsko zbornico je obiskala tudi vladna delegacija Črne Gore, ki se ta teden mudi v Sloveniji-V njej so bili poleg vodje, minsutra za trgovino Duška Laleviča direktorji vladnih agencij in skladov, zadolženih za uresničevanje projekta prestrukturiranja in privatizacije črnogorskega gospodarstva. Črnogorce zanima povečanje gospodarskega sodelovanja zlasti na osnovi sovlaganj, odpiranja podjetij v mešani lastnini (pri tem so zatrdili, da slovenska lastnina v tej bivši jugoslovanski republiki ni bila odtujena, kot na primer v Srbiji). Razvoj so zastavili po strogih ekoloških merilih. Slovensko gospodarstvo zanima trgovanje na osnovah proste trgovine, rado pa bi vzpostavilo tudi plačilni promet med obema državama. Po triinpolet-ni blokadi ZRJ je to prvi resnejši stik med slovenskim in črnogorskim gospodarstvom na tako visoki, vladni ravni. Zato konkretnih pogovorov tokrat ni bilo, šlo je predvsem za ugotovitev volje za sodelovanje. O dejanski pripravljenosti se bo treba pogovaijati ob vsakem posamičnem projektu. Kot smo dejali: Zrno do zrna... B. R- Kako soupravljajo v Nemčiji (2) Piše: Boris Rugelj PREPRIČUJEMO LASTNIKE, DA ODPIRAJO NADOMESTNA DELOVNA MESTA Snovalci slovenskega zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij so se zgledovali po enaki nemški zakonodaji, in čeprav neposredna uporaba nemške prakse in zakonodaje v naših razmerah ni mogoča in ne priporočljiva, so nekatere izkušnje nemških soupravljalcev vendarle lahko koristne. Primerjava organizacije soupravljanja, izmenjava izkušenj in strategije delovanja delojemalske strani, zlasti pa sindikatov, v organih upravljanja, so bile zato glavne teme med obiskom študijske skupine ZSSS v nekaterih nemških podjetjih, konec marca. O obisku smo poročali že v prejšnji številki DE.Tokrat bomo malo več zapisali, kaj so člani svetov delavcev in nadzornih svetov iz nekaterih naših podjetij zvedeli pri nemških kolegih. Obiskali so Telekom AG v Bonnu, Bayer AG v Leverkusnu, obrat BMW v Regensburgu in podjetje Krones AG v Neutraublingu. Danes ima Regensburg, mesto z več kot dvatosočletno zgodovino in s čudovitim srednjeveškim mestnim jedrom, okoli 130.000 prebivalcev in podjetja, kot je tovarna BMW za proizvodnjo popularnih trojk, Siemensova tovarna visoko zmogljivih čipov, tovarno polnilnih linij Krones in še vrsto drugih hitro rastočih podjetij. V predmestjih in okolici živahno brenčijo gradbeni stroji. Regensburg se je začel razvijati v industrijsko središče nekako pred desetimi leti, ko seje začela kriza v železarni, tedaj edinem velikem podjetju v kraju.Walter Mayer, pooblaščenec izpostave uprave IG Metal za Regensburg nam je ne brez ponosa pripovedoval o zaslugah sindikatov, da so začela podjetja iz cele regije in širše prestavljati obrate ali dele obratov v Regensburg in okolico. »Naša metoda dela je prepričevanje in ne pritisk,« je dejal Mayer. »V sindikatih smo razumeli, da regensburške železarne ni mogoče obdržati pri življenju, smo pa terjali ohranitev delovnih mest. Pri tem smo tudi aktivno pomagali. Šli smo od podjetja do podjetja na Bavarskem in lastnike prepričevali, naj pomagajo ohraniti delovna mesta v našem mestu. Tako seje tu naselila tovarna rezervnih delov za stare tipe avtomobilov. Naselilo pa seje še več podjetij.« Eno takih je tovarna BMW. Tu sestavljajo popularne beemvejeve trojke odleta 1990. Sestavijojihpo633 na dan, zanimivost proizvodnje pa je, da na tekočem traku za sestavljanje dva avtomobila nista povsem enaka. Avtomobile sestavljajo tako rekoč po željah kupcev, kar po besedah Hansa Guntherja Niklasa, predsednika Sveta delavcev v tej tovarni in člana njenega nadzornega sveta ter našega gostitelja in vodiča po obratih tovarne, postavlja pred organizatorje proizvodnje precej težko nalogo. Mimogrede: med ogledom tovarne Hans GUnther Niklas: Motiv za delo v organih soupravljanja je lahko nekak idealizem, občutek, da boš lahko pomagal ohraniti delovna mesta. Motiv je tudi odgovornost, kakršne na delovnem mestu nikoli ne bi imel. smo zvedeli, da imajo ne le obratno menzo, kjer delavci dobijo kosilo ali malico, pač pa tudi obratno ambulanto. Niklas je debelo pogledal, ko smo omenili, da so pri nas podjetja v krizi ukinjala obratne ambulante. Pri njih ambulanta in hitra pomoč zdravnika nista sociala, pač pa zagotovilo za čimbolj produktivno delo zaposlenih, je dejal. Niklas je povedal, da imajo v tovarni 29-članski svet delavcev, v katerem je devet članov zaposlenih, ukvarjajo pa se s posebnimi nalogami, kot so vprašanja delovnega časa, plač in podobnega. Nadzorni svet podjetja ima po deset članov iz vrst delodajalcev in delojemalcev, s tem da sindikat izbere tri zunanje člane nadzornega sveta na delojemalski strani. Na vprašanje, zakaj je dobro, da so v nadzornem sveta na delojemalski strani zunanji člani, je odgovoril Artur Horwede!l, vodja IGM okrožja Mun-chen in naš gostitelj v Regensburgu. »Za to sta vsaj dva vzroka,« je dejal. »Prvič, ker na delodajalski strani nadzornega sveta ni članov iz uprave BMW, in drugič zaradi širše dimenzije obravnavanih vprašanj. Pri tem lahko zunanji člani sveta zastavljajo bolj kritična vprašanja kot člani iz vrst zaposlenih, ne da bi bili izpostavljeni morebitnemu kasnejšemu ali celo vnaprejšnjemu pritisku uprave.« Praviloma dobijo profesionalni člani organov soupravljanja enake plače, kot če bi delali na svojih rednih delovnih mestih.Toda če bi ostali pri svojem rednem delu, bi tam z leti napredovali. V čem je potem motiv? Niklas je menil, da gre za nekakšen idealizem, vendar pa tudi za poseben izziv, saj gre za odgovornosti, kakršnih na rednem delovnem mestu nikoli he Walter Mayer: Sindikati so pomagali prepričati lastnike podjetij na Bavarskem, da so namesto opuščene železarne postavili nadomestne obrate in zaposlili železarje v njih. bi imel. Idealizem? No, v tem je, ko veš, da s svojim sodelovanjem v upra-vljanju podjetja lahko vplivaš na ohranjanje delovnih mest. Kar pa se tiče plač za redno delo in napredovanja ob rednem delu, Niklas meni, da na delovnem mestu napreduješ z izobraževanjem, izobraževati pa se morajo tudi člani organov soupravljanja, in tako se razlike med rednim delom in soupravljanjem izničijo. Po njegovem je odgovornost vodje sveta v tako velikem podjetju, kot je njihovo, enakovredna pložaju vodje oddelka in enake naj bi bile plače. Druga zgodba so nagrade za člane nadzornih odborov. Načeloma so za vse člane enake, toda nihče ne more prepovedati lastnikom tovarn, da ne bi članom nadzornih svetov iz vrst delodajalcev k denarni nagradi primaknili še kaj nedenarnega. Denimo plačali lepo potovanje ali jim preskrbeli vabilo za predavanje na kakem seminarju, kjer so referati kajpak dobro honorirani, in podobno. Na vprašanje, v kakšnem razponu se gibljejo denarne nagrade za člane nadzornih svetov, pa nam gostitelji bodisi niso mogli, morda pa tudi niso želeli odgovoriti. Edini konkreten podatek je bil, da menda v naj večjih, najbolj prestižnih podjetjih, kot je denimo Mercedes, člani nadzornega sveta dobe po 150.000 mark nagrade letno. Iz BMW so nas pospremili z dobrimi željami in darilcem, obeskom za ključe v podobi miniaturnega BMW 3 kabrioleta. Niso nam pa dejali, kot imajo navado v Audiju, naj avtomobilski obesek pridno zalivamo. Morda bo nekoč zrasel v pravi avto... KronesAG, izdelovalec polnilnih linij za pivovarne in druge proizvajalce pijač ni priseljeno podjetje, pač pa pravi domačin. Letos bodo proslavili 45-letnico obstoja. Podjetja in poslovalnice ima po vsem svetu, 8000 zaposlenih, od tega v osrednjem podjetju vTraublingu pri Regensburgu, ki smo ga obiskali, 3900. V vsakem od treh obratov v Nemčiji imajo svet delavcev. V osrednjem podjetju ima 23 članov, od tega 5 redno zaposlenih. Osrednji delavski svet ureja vprašanja, ki po pomenu presegajo domet svetov delavcev v posameznih obratih. Če so ob posameznih vprašanjih sveti delavcev neusklajeni, večinoma gre za strokov- na vprašanja, razpravljajo, dokler ne dosežejo soglasja. Ne marajo preglasovanja, raje se prepričujejo, dokler niso vsi prepričani o enem. Pri tem smo se ponovno dotaknili ukinjanja podjetij. Kakšne so možnosti organov soupravljanja, da vplivajo na odločitve lastnikov o selitvi ali ukinitvi proizvodnje? Odgovor je bil naslednji: Odločitev o spremembi lokacije tovarne sprejme vodstvo podjetja skupaj z nadzornim svetom. Nadzorni svet pri tem lahko zahteva vse podatke, razpravlja o posledicah selitve (ali ukinitve) in sme pozvati vodstvo k drugim, nadomestnim rešitvam. Zadnjo besedo pa ima vodstvo. Centralni svet delavcev o takih vprašanjih ne odloča. Njegova edina možnost je pritisk na vodstvo, da ustvari nadomestno proizvo- dnjo. Svet delavcev v posamezni tovarni ali obratu pa soodloča o odpustitvi konkretnih delavcev ali o zaposlitvi v novi proizvodnji. Pri selitvi obratov zaradi ohranjanja delovnih mest je zaželena pomoč države, jo je pa težko prikriti pred strogimi očmi nadzora Evropske skupnosti, ki takega vmešavanja držav ne dovoljuje. Odločanje o odpuščanju delavcev ali o selitvi obratov pa postaja vse pogostejše opravilo svetov delavcev v Nemčiji, so obžalujoče poudarili gostitelji. Lastnik Konesa Volker Kronseder je dodal, da globalizacija gospodarstva prinaša poleg dobrih tudi slabe strani in ena od slabših je, daje treba ukinjati delovna mesta, da bi jih čimveč ohranili. Konec ... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo graditev države in njene suverenosti ter želja po oblikovanju visokoprofesional ne obveščevalne službe. Avtor spoštuje dosežke tujine, ki pa jih po nepotrebnem ne favorizira. Je nasprotnik mehaničnega prenašanja tujih izkušenj v naše razmere. Išče in najde kompromis med množico tujih rešitev in slovensko prakso. Vfes čas se zaveda dejavnikov, ki determinirajo slovensko stvarnost. ... Delo je rezultat vestnega, načrtnega, sistematičnega ter teoretičnega in znanstveno zaokroženega proučevanja. Predstavlja soliden prispevek ne samo stroki, temveč tudi sodobni politološki znanosti. ...V pravem času je prišlo v javnost ustrezno znanstveno delo, ki popra vij a mučen občutek kvazi poznavanja, degradiranih in večinoma deplasira nih razprav v javnosti o problemu organiziranja in delovanja obveščevalnih služb pn nas. dr Andrej Anži( NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). izvod(ov) knjige avtoija dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek). Naročeno pošljite na naslov:.............................. Ime in priimek podpisnika:................................ L Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. p0dpis naročnika: Naročeno, dne:.............. m. TE 18. aprila 1996 SOUPRILIALEC Komunikacijski sistem v Zbor delavcev - posebna organizaciji delavskega participacijska oblika ali le soupravljanja__________________ metoda deja sveta delavcev? Komunikacije - izmenjevanje informacij - so bistvenega pomena za socialni sistem - za organizacijo, v kateri se uresničuje dela-_ Piše: dr. Ivan Kejžar vsko soupravljanje. Informacijo lahko pojmujemo kot energijo, ki poteka od izvora do cilja sporočila. S tem pa komuniciranje kot proces prenosa ali izmenjave informacij med odpošiljateljem ■n prejemnikom ustvaija tudi svojevrstno razmerje v celotnem socialnem sistemu, v katerem dobi pravo vsebino in obliko. V sklopu celovite organizacijske strukture sodelovanja dela-vcev pri upravljanju je tako med drugimi, kot ena temeljnih, vključena tudi komunikacijska struktura. Komunikacijska struktura je v bistvu mreža razmerij ali sistem razmerij med ljudmi. Urejenost komunikacij ima velik vpliv na delovanje celotne organizacije in uresničevanje delavske participacije. Komunikacije opredeljujejo način in učinkovitost delovanja, te vplivajo na delitev vlog, na različna razmerja med členi komunikacijskega omrežja, na stopnjo soodvisnosti, odgovornosti in pristojnosti delavskih Predstavnikov, vplivajo pa tudi na moč ali šibkost delovanja prganizacije, na obseg zadovoljstva menedžerskih kadrov in zaposlenih delavcev, skratka porajajo vsebinsko in kakovostno zelo različna razmerja organizacijskih sestavin. Komunikacije v organizaciji delavskega soupravljanja lahko obravnavamo z več vidikov: z vidika smeri in obsega, vsebine komuniciranja, nosilca in metod komuniciranja ter učinkovitosti komunikacij. - Smer in obseg. Po smeri in obsegu razlikujemo ko-niuniciranje v vertikalni, horizontalni in diagonalni smeri, komuniciranje znotraj skupine in komuniciranje med člani različnih skupin. Tako bi lahko šteli komuniciranje na relaciji: delavci oziroma zbor delavcev, svet delavcev in vodstvo podjetja za vertikalno komuniciranje, prav tako tudi svet delavcev - nadzorni svet, sporazumevanje v samem svetu delavcev kot komuniciranje znotraj skupine in sporazumevanje na relaciji svet delavcev - sindikat kot med skupinsko komuniciranje. -Vsebina komuniciranja. Ta se nanaša na vsebino dela (delo, delovne naloge, delovne probleme, spremembe dela), organiziranje dela (delitev dela, delovni proces, organizacijsko enoto, organizacijske spremembe), delovne razmere in okolje (humanizacija dela, varstvo pri delu, varstvo zdravja delavcev, standardi dela), poslovanje družbe (gospodarski položaj, poslovni izidi, dividende, poslovni problemi). - Nosilec, metoda, kanali komuniciranja. Ti se nanašajo na: osebo, skupino in njihove karakteristike, ki so vir informacij, hkrati pa tudi sprejemnik informacij. Kot komunikacijski partnerji tako nastopajo različni komunikatorji, kot so člani svetov, delavski in sindikalni zaupniki, predstavniki kapitala, menedžerji in drugi. Pri tem so pomembne tudi poti, načini in metode prenašanja sporočil in medsebojnega vplivanja na ravnanje in dejavnosti komunikacijskih partnerjev. - Učinkovitost komunikacij. Tu lahko ločimo: zado- stnost in pravočasnost sporočil ali informacij, jasnost in razumljivost teh obvestil, vrsto in obseg motenj, ki se lahko tu pojavijo, in končno delovanje povratne zveze ali kontrole prenesenih informacij, oddanih po različnih poteh in smereh komuniciranja. Učinkovitost komunikacij je merljiva po vrsti in moči odzivanja komunikacijskega partnerja. Prav gotovo je v uveljavljanju soodločanja pomembna moč prepričevanja sogovornikov, to je delovanje na komunikacijskega partnerja tako, da spremeni svoja stališča, svoje razumevanje in prepričanje, tako kot bi to hotel sporočitelj. Komunikacijska struktura je sestavni del celotne organizacijske strukture podjetja oziroma organizacije. Z njo so opredeljena razmetja med ljudmi ter način in učinkovitost delovanja organizacije. Ta pa je kot socialni sistem s tega vidika zgrajena kot formalni ali neformalni komunikacijski proces. Zato je preučitev in ureditev participativnega komunikacijskega procesa v podjetju pomembna za uspešno sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarske družbe. Cilj komuniciranja in informiranja v organizaciji delavskega soupravljanja uresničuje komunikaciji sistem. To pa je sklop povezanih elementov, ki s svojim koordiniranim delovanjem uresničuje cilje, zaradi katerih je zgrajen. Kot sistem torej razumemo integralno celoto, v kateri so povezani različni elementi, ki medsebojno delujejo za dosego postavljenega cilja. Participativni komunikacijski sistem ima naslednje elemente: omrežje, aktivnosti udeležencev in samo informacijo. Omrežje je splet komunikacijskih kanalov, po katerih se pretakajo medosebna sporočila. Pri tem ločimo neformalno ali spontano nastala ter formalna, hotena ali struk-tuirana omrežja. Pri obeh vrstah je pomembna sposobnost in zmogljivost povezovanja, to je komunikacijska dostopnost pripadnikov komunikacijskega omrežja. Pomembno za participativno delovanje in odločanje je dvosmerno komunikacijsko omrežje. Aktivnost udeležencev je urejenost njihovih komunikacijskih vlog v delavskem predstavništvu, to je določitev njihovih pravic in obveznosti glede na participativno komuniciranje, dalje njihova pripravljenost, voljnost in prodornost v sprejemanju in dajanju informacij, vplivanju in prepričevanju komunikacijskih partnerjev. Informacija mora imeti ustrezne lastnosti. Te lastnosti so predvsem kakovost, vsebina in obseg sporočil. Uspešno uresničevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij je mogoče pričakovati le s postavitvijo in uveljavljanjem komunikacijskega sistema v strukturi delavske participacije. To pa pomeni, daje treba obdelati in organizacijsko urediti komunikacijske vloge vseh v parti-cipacijskem komunikacijskem procesu sodelujočih partnerjev, postaviti komunikacijsko omrežje in relacije med vsemi členi upravljanja in vodenja podjetja, delavskih predstavništev in sindikati ter določiti metode medsebojnega sodelovanja. To pa je mogoče urediti s participacijskim sporazumom in organizacijskimi pravilniki. Piše: mag. Malo Gostiša Za razliko od t.i. paticipacijskih načinov, določenih v 2. členu ZSDU, označujemo kot par-ticipacijske oblike prevsem različna delavska predstavništva v podjetju (svet delavcev, predstavniki delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor kot predstavnik delavcev v upravi podjetja). Ali lahko med partkipacijske oblike štejemo tudi zbor delavcev? Določba 3. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) pravi, da pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju delavci kot posamezniki ali kolektivno uresničujejo preko: »Vprašanja - odgovori« Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju svojih funkcij zagotovo že naleteli na številna vprašanja, ki jih zakon ne rešuje, praksa pa mimo njih ne more. Kadar ste v dilemah, lahko vprašate nas, in strokovni sodelavci Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTICIPATIS, Bavdkova ul 50,64000 Kranj, ali na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE I jubljana, Kotnikova 5/TV Štev. : 017-012/96-009 Datum: 10.4.1996 ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Ljubljana, Dalmatinova 4 g. Gregor Miklič ZADEVA: Participacijski dogovor in izvajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ZVEZA : Vaš dopis z dne 22.3.1996 V zvezi z vašim vprašanjem, ali je mogoče s participacijskim dogovorom zniževati pravice in ožiti načine sodelovanja delavcev pri upravljanju, ki jih določa zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, posredujemo naslednje mnenje: Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju v 5.členu določa, da sc lahko z. dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem določijo tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju, nadalje, da se podrobneje uredi uresničevanje pravic iz tega zakona ter druga vprašanja, za katera je s tem zakonom tako določeno, lahko pa se dogovori tudi več soupravijalskih pravic delavcev, kot jih določa ta zakon. Upoštevaje citirani člen menimo, da z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem ni možno določiti manjšega obsega pravic in ožiti načine soupravljanja, kot je to določeno s samim zakonom. Dejstvo sicer je, daje oblikovanje in delovanje sveta delavcev prepuščeno odločitvi delavcev, vendar pa menimo, da je potrebno, ko je enkrat svet delavcev izvoljen, upoštevati vse minimalne pravice, ki mu jih zakon zagotavlja, oziroma dolžnosti, ki jih ima delodajalec do sveta delavcev. Menimo, da jc bila intencija zakonodajalca zakonsko opredeliti minimum pravic sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, vse nad tem minimumom pa je prepuščeno dogovaijanju mad partneijema. ^ L ° m Nataša^FT^A^VU)^^ ^ DRŽAVNA SEKRETARKA Pripravila: 1 ilijana. Tratnik^-ra^tova^ AriSustra !• »Delavske koordinacije« Vprašanje: V našem podjetju je direktor začel Prakticirati povsem novo obliko sodelovanja z delavskimi predstavništvi. S svetom delavcev posebej ne sodeluje, ampak redno sklicuje kar nekakšno "delavsko koordinacijo ", ki jo sestavljajo: predsednik sveta delavcev, predsednika obeh sindikatov v podjetju in delavski direktor. Kaj menite o primernosti takšnega sodelovanja med vodstvom in delavci? Odgovor: Takšna oblika razgovorov med vodstvom in predstavniki delavcev v Podjetju je lahko povsem koristna fnetoda neformalnega informiranja in izmenjave mnenj o posameznih vprašanjih dela in poslovanja v podjetju, Pod nobenim pogojem pa nekakšna nova “delavska koordinacija” ne more nadomestiti zakonsko predpisanih oblik in načinov sodelovanja delavcev Pri upravljanju. Predvsem je treba vedeti, da ima vsako od navedenih delavskih predstavništev v podjetju svoje funkcije ■n pristojnosti, ki jih med seboj ni ntogoče enostavno pomešati. V prvi yrsti nimajo istega delovnega področja ■n pristojnosti sindikati na eni ter voljena delavska predstavništva (svet delavcev, predstavniki delavcev v organih družbe) na drugi strani. Žal mnogim odgovornim tako na menedžerski kot na delavski strani te razlike še niso jasne, kar lahko ob nadaljevanju takšne prakse povzroči jptalni »upravljalski kaos« v podjetjih. Ze po logiki stvari ni mogoče, da bi se na delavski strani z istimi vprašanji ukvarjala in iste delavce nasproti vodstvu zastopala različna delavska Predstavništva, vendar na tem mestu ne moremo zahajati v podrobnejše pojasnjevanje osnovne in nujne razmejitve pristojnosti in področij dela med sindikati in voljenimi delavskimi predstavništvi v podjetju. Zaenkrat naj rečemo le to, da takšna »mešana delavska koordinacija« ne more prevzeti vloge nekakšnega »generalnega zastopnika« interesov vseh delavcev v podjetju na vseh področjih in pri vseh vprašanjih. Kot drugo pa je treba upoštevati dejstvo, da v takšni koordinaciji sodelujejo samo predsedniki organov (sveta delavcev, izvršnih odborov sindikatov v podjetju), ki seveda niso in ne morejo biti pooblaščeni sami odločati o ničemer, kar po zakonu in po kolektivnih pogodbah sodi v pristojnost teh organov oziroma delavskih predstavništev. Obravnavana poenostavljena oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju je torej na prvi pogled sicer videti precej simpatična in priročna, vendar pa njeno prakticiranje v zgoraj navedenem smislu kaže na globoko nerazumevanje bistva sistema delavske participacije in jo, razen v uvodoma postavljenih okvirih, absolutno odsvetujemo. Izvor, geneza razvoja in smotri delovanja sindikalnih in voljenih (splošnih) delavskih predstavništev so namreč v osnovi različni in jih (po možnosti še v kombinaciji z oblikami organiziranosti notranjih delničarjev) nikakor ne gre enostavno metati v isti koš. Res pa je, da niso redki, ki so v praksi popolnoma pomešali v isto in nerazpoznavno upravljalsko godljo sindikate in svete delavcev, notranje delničarstvo in delavsko participacijo, lastniško upravljanje in pravice do soupravljanja na podlagi dela ter še marsikaj drugega. Smo pač šele na začetku uveljavljanja novega sistema. Odgovor pripravil: mag. Muto Gostiša Kaj so.. Prekrški po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju TViko kot vsak zakon, ima tudi zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) kazenske določbe, v katerih so določene kazni za kršitve njegovih določil. Oglejmo si kršitve delodajalca, kijih ZSDU sankcionira kot prekrške: 107. člen Pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev: 1. če ne objavi na v družbi običajen način dogovorov s svetom delavcev (četrti odstavek 5. člena); 2. če ne izvršuje dogovorov s svetom delavcev (drugi odstavek 6. člena); 3. če ne omogoči dela in ne zagotovi pravic delavskemu zaupniku (tretji odstavek 9. člena); 4. če ne organizira volitev tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci (tretji odstavek 52. člena); 5. če obljublja delavcem koristi oz. jim grozi z izgubo koristi v zvezi z volitvami in tako vpliva na glasovanje (tretji odstavek 52. člena); 6. če ne zagotovi kritja nujnih in potrebnih stroškov za tehnično izvedbo volitev (prvi odstavek 54. člena); 7. če ne zagotovi plačila delavcem za čas, porabljen za delo volilnih organov, ali za čas, porabljen za volitve (drugi odstavek 54. člena); 8. če ovira ali onemogoča opravljanje aktivnosti članov sveta delavcev ali njihovo redno delo (56. člen); 9. če ne zagotovi plačila članom sveta za udeležbo na sejah sveta delavcev (62. člen); 10. če ne zagotovi plačila članom sveta delavcev za čas posvetovanja z delodajalcem (tretji odstavek 63. člena); 11. če ne krije nujnih stroškov za delo sveta delavcev (prvi odstavek 65. člena); 12. če ne omogoči članu sveta delavcev posebnega varstva zaradi njegove aktivnosti (67. člen); 13. Če delavcu, kot posamezniku, ne omogoči pravice do sodelovanja pri upravljanju (prvi odstavek 88. člena); 14. če v 30 dneh ne odgovori delavcu na pobudo, ki se nanaša na njegovo delovno mesto ali njegovo delovno ali organizacijsko enoto (tretji odstavek 88. člena); 15. če ne obvešča sveta delavcev v skladu z 90. členom tega zakona; 16. če ne zahteva skupnega posvetovanja glede statusnih in kadrovskih vprašanj v roku 15 dni pred sprejemom odločitve (91. člen); 17. če ne predloži v soglasje svetu delavcev predlogov odločitev, ki jih je dolžan predložiti v skladu s 95. in 96. členom tega zakona; 18. če sprejme odločitev kljub temu, daje svet delavcev v osmih dneh zavrnil soglasje (97. člen); 19. če izvrši odločitev pred dokončnostjo odločitve pristojnega organa (drugi odstavek 98. člena). Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v pravni osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Uresničevanje odgovornosti članov sveta delavcev Podatki o avtorjih: Ivan Kejžar, doktor pedagoških ved, profesor za ko- center za industrijsko demokracijo »Studio participatis« (izobraževanje, svetovanje, založništvo). Člani sveta delavcev so za svoje delo odgovorni delavcem, ki so jih izvolili, in jih lahko tudi odpokličejo. V ta namen bi bilo treba v poslovniku sveta posebej določiti, da je svet delavcev dolžan najmanj enkrat letno o svojem delu poročati zboru delavcev. Če leta z glasovanjem ne sprejme poročila sveta delavcev, je treba organizirati neposredno in tajno glasovanje o odpoklicu sveta delavcev. Glasovanje o odpoklicu se lahko izvede tudi na predlog sindikata zboru delavcev. Posamezni člani sveta delavcev pa so dolžni poročati o svojem delu tudi delavcem organizacijskih enot ali posebnim skupinam delavcev po 28. členu ZSDU, katere v svetu zastopajo. Če so bile volitve izvedene ločeno po organizacijskih enotah ali v okviru omenjenih posebnih skupin delavcev skladno z omenjenim členom, se lahko v tem okvim tudi odpokliče posamezni člansveta delavcev. Drugače pa se za odpoklic posameznega člana sveta delavcev uporablja določba 1. odstavka 48. člena ZSDU. Po tej odločbi se postopek za odpoklic posameznega člana sveta delavcev začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 odstotkov delavcev z aktivno volilno pravico oziroma reprezentativnega sindikata v podjetju, če gre za člana, ki gaje kandidiral ta sindikat. Zahteva za odpoklic se pošlje volilni komisiji, za izvedbo glasovanja o odpoklicu pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah članov sveta delavcev. (Gostiša, Miklič: Splošni priročnik za delavsko soupravljanje, 1995) - sveta delavcev ali delavskega zaupnika, - zbora delavcev, - predstavnikov delavcev v organih družbe. Iz navedene določbe bi vsekakor lahko sklepali, da ZSDU tudi zbor delavcev uvršča med t.i.. participa-cijske oblike, vendar pa konkretna določila istega zakona o pristojnostih ter načinu sklicevanja in dela zbora delavcev to stališče postavljajo pod vprašaj. Te določbe namreč bolj na-potujejo na zaključek, da zbor delavcev ni poseben organ oziroma oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju, ampak je v bistvu le metoda dela sveta delavcev. Zakaj? ZSDU zboru delavcev ne daje nikakršnih pristojnosti za odločanje, ampak pravi, da ima pravico obravnavati vprašanja iz pristojnosti sveta delavcev oziroma njegovega odbora, ne more pa o njih odločati (69. člen ZSDU). Zbor delavcev naj bi torej predvsem oblikoval smernice za delo sveta delavcev, zelo uporaben pa je tudi za informiranje delavcev o pomembnejših vprašanjih dela in življenja v podjetju ter kot oblika izvajanja nadzora nad delom sveta delavcev. Zbor delavcev sestavljajo vsi zaposleni v podjetju razen vodilnega osebja. Sklicati ga ima pravico svet delavcev. Možen paje tudi sklic zbora delavcev po posameznih organizacijskih enotah. Zbor delavcev dislocirane enote ima pravico sklicati tudi odbor sveta delavcev dislocirane enote. Svet delavcev oziroma odbor sveta delavcev lahko povabi na zbor delavcev tudi strokovnjake iz podjetja ali izven podjetja, vodilno osebje, zunanje predstavnike reprezentativnih sindikatov in predstavnike združenj delodajalcev. Direktorja družbe je treba obvestiti o sklicu zbora delavcev, predstavnik podjetja pa ima vedno pravico sodelovati na zboru. Svet delavcev oziroma njegov odbor mora sklicati zbor delavcev, če to zahteva direktor podjetja, in uvrstiti na dnevni red vprašanja, ki jih direktor predlaga. Zbor delavcev se lahko skliče, upoštevaje potrebe delovnega procesa, enkrat letno med delovnim časom. Čas sklica je treba uskladiti z direktorjem. Drugače pa se zbori delavcev sklicujejo praviloma izven delovnega časa. Seje zbora delavcev vodi sklicatelj, o delu zbora pa se piše zapisnik. Zbor delavcev je glede na dejstvo, da nima nobenih formalnih pristojnosti (so)odločanja o vprašanjih dela in poslovanja podjetja torej res v bistvu bolj metoda dela sveta delavcev kot pa kaka posebna participacijska oblika. Edini element, ki kaže na to, da lahko svet delavcev obravnavamo tudi kot eno izmed oblik uresničevanja sodelovanja delavcev pri upravljanju, je pravzaprav dejstvo, da mora biti zbor delavcev sklican tudi na zahtevo direktorja podjetja. To pomeni, da lahko služi kot oblika, preko katere vodstvo podjetja dodatno informira zaposle, kar je eden izmed participacijskih načinov po 2. členu ZSDU. Vsekakor pa zbor delavcev zaradi svojih značilnosti ni primeren kot morebitna oblika za posvetovanja med vodstvom in delavci, kar je sicer prav tako eden izmed participacijskih načinov. Iz povedanega sledi, da zbor delavcev, formalno gledano, sicer lahko štejemo med tkim. participacijske oblike, dejansko pa bo v praksi funkcioniral bolj ali manj le kot specifična metoda sodelovanja oziroma povezovanja med svetom delavcev in njegovo “bazo”.Teoretično pa seveda ni izključeno, da se s participacijskim dogovorom znotraj posameznega podjetja zboru delavcev dodelijo tudi nekatere pristojnosti neposrednega (so)odločanja (npr. obvezno predhodno soglasje ali vsaj mnenje zbora delavcev o posameznih odločitvah vodstva podjetja ipd.). V teh primerih bo zbor delavcev tudi dejansko imel status posebne participacijske oblike. To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis. RIBIŠKA RM.ICA NAMESTO RIBE V skladu s starim rekom, daje pametneje reveža naučiti ribariti že več kot leto dni. Analize so kot pa mu dajati ribe za preživetje, temelji program ukrepov akti- namreč pokazale, da so stroški za vne politike zaposlovanja na načelu, da je namesto dajanja social- dolgotrajno brezposelne kar dva- ne pomoči pametneje ljudem pomagati, da pridejo do zaposlitve. do petkrat večji kot za odpiranje Programje pred kratkim sprejela vlada v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje. Računajo, da bodo v letošnje programe aktivne politike zaposlovanja zajeli 117.575 oseb, za njegovo uresničevanje pa bo namenjenih 10,3 milijarde tolarjev, kar je 2,3 milijarde manj kot lani in komaj tri odstotke letošnjih proračunskih sredstev. Ukrepi bodo usmerjeni predvsem k tisti kategoriji brezposelnih, ki ji grozi trajno ostati brez zaposlitve. To so praviloma starejši od 40 let, brez izobrazbe in brez dela N a ministrstvu za delo pripravljajo tudi spremembe delovnopravne zakonodaje in v tem okviru tudi spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Nared bodo že sredi maja, zakon pa naj bi sprejeli po hitrem postopku. Zaostrili naj bi predvsem kriterije pri dodeljevanju denarnih nadomestil in denarnih pomoči, pri čemer bi vključili evidenco davkov, premoženjsko stanje zakoncev, honorarno delo. Prevetrili naj bi tudi kriterije za enkratna doplačila. Naj povemo, da že sedaj kar 71 odstotkov registriranih brezposelnih ne dobiva niti denarnih nadomestil niti denarnih pomoči. Najnižje izplačano denarno nadomestilo, kije hkrati tudi višina denarne pomoči, je februarja znašalo 25.840 tolarjev bruto, najvišji znesek, kije šti-rikratnik najnižjega, pa je znašal 103.360 bruto. V povprečju so brezposelni prejeli okrog 50.000 tolarjev bruto. novih delovnih mest. V Sloveniji je zdaj okrog 124.000 brezposelnih, med njimi je približno 12 odstotkov zaradi stečaja. Za letos podjetja napovedujejo 16.000 presežnih delavcev. Javni razpisi Kot je poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop, bodo letos vse sprejete programe sofinanciranja oziroma državnega subvencioniranja ohranjanja produktivnih delovnih mest in zlasti odpiranja novih izvajali na podlagi javnih razpisov in v skladu z navodili v Uradnem listu RS, v katerih bo ministrstvo določilo merila in pogoje za de- ZDRAVNIKI IN VLADA ZAKOMLI SEKIRO Po triindvajsetih dneh stavke slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov sta pogajalski strani minuli teden zakopali bojno sekiro in podpisali dodatek k zdravniški kolektivni pogodbi. Zdravniki so pristali na to, da se bodo njihove plače povečevale postopno, selektivno in ne vsem enako. Po tem dodatku bodo zdravniki od prvega maja letos dobili 0,64 količnika izhodiščne plače v prvem tarifnem razredu in še 6,94 odstotka vrednosti tarifnega razreda, v katerem je zdravnik uvrščen po zakonu o razmerjih plač. Dodatki se potem povečujejo: prvega julija za 10 odstotkov, prvega oktobra za 36,6 odstotka in decembra še za 13,3 odstotka. Ti dodatki se zdravnikom izplačujejo do veljavnosti zakona o zdravnikih. Poleg tega zdravnikom od prvega februarja do 30. aprila letos pripada po kolektivni pogodbi za vsak mesec 0,90 količnika izhodiščne plače za prvi tarifni razred. Po neuradnih izračunih vsi ti dodatki in količniki pomenijo, da bo zdravnik s 15 leti delovne dobe dobil v maju okrog 120.000 neto plače, specialist s 15 leti delovne dobe pa okrog 150.000 tolarjev neto plače. V oktobru bo prvi dobil okrog 140.000 tolarjev neto, zdravnik specialist pa okrog 160.000 tolarjev neto, decembra pa prvi okrog 160.000 in drugi okrog 170.000 tolarjev. V se to so neto plače brez dežurstev in nadur. Zdravniki niso dobili ravno takšnih plač, kot so želeli, saj pogajanja vedno prinesejo kompromisno rešitev obeh strani. Navsezadnje so ves čas stavke zatrjevali, da jim ne gre le za plače, ampak predvsem za vrnitev omajenega ugleda, ki ji m zdaj raste. Medtem ko sta pogajalski skupini dosegli dogovor, se križev pot pacienta v naši družbi šele začenja. Uporabniki zdravstvenih storitev pač niso imeli možnosti, da bi sodelovali na pogajanjih med vlado in sindikatom zdravnikov. Tudi oni bi imeli marsikaj povedati. Gre predvsem za to, kako uspešno bodo zdravstvene ustanove nadomestile program dela, predviden v minulih treh tednih, kolikor je trajala stavka. Čakalne dobe pred vrati specialistov so bile že prej dolge, zdaj bodo še daljše. Zdravstveno stanje marsikaterega pacienta se bo zaradi tega poslabšalo. V osmi točki sporazuma med vlado in Fidesom je zapisano, da bo sindikat zdravnikov in zobozdravnikov podprl uveljavljanje ukrepov, ki bodo pripomogli k boljši izrabi delovnega časa in zmanjšanju odsotnosti z dela, k skrajšanju čakalnih dob, racionalnejši organizaciji mreže dežurnih služb... Pacientom ostane le upanje, da bo doseženi sporazum med vlado in Fidesom končno prispeval k boljši organizaciji zdravstvenega sistema, h kakovostnejšemu zdravstvenemu varstvu in skrbnejšemu odnosu med zdravniki in pacienti.Tudi od vsega naštetega je odvisen ugled zdravnikov. M. F. Gneča pred Kliničnim centrom Med brezposelnimi je največ starih nad 40 let in sicer 35 odstotkov, sledijo jim mladi do 26 let z 32 odstotki. litev subvencije. To je bistvena novost letošnjih ukrepov. Značilnost programa je torej v tem, da daje prednost aktivnim oblikam, preostali ukrepi pa se bodo izvajali in sofinancirali samo v okviru zakonsko opredeljenih pravic. Z izvajanjem predčasnih ukrepov naj bi sploh preprečili vdor Mag. Tone Rop nekaterih regijah. Program ukrepov aktivne poli' tike zaposlovanja bo letos usmerje11 predvsem v sofinanciranje odpiranj2 novih produktivnih delovnih mesi’ sofinanciranje prekvalifikacij i11 dokvalifikacij, nadomestitev del2 plače prve zaposlitve ter v drug6 programe usposabljanja in pospS' ševanja zaposlovanja registriran0 brezposelnih oseb. Programu bo šs ta teden sledila objava razpisov z2 dajanje poroštev za kredite, na-menjene odpiranju in ohranjanj0 delovnih mest, ter za subvencioni' ranje kreditov. Projektni pristop Pri reševanju večjega števil2 presežnih delavcev v nekateril1 podjetjih v okviru delovno intenzivnih panog bodo uporabljali take imenovani »projektni pristop«,s katerim naj bi omilili prehajanj6 zaposlenih v odkrito brezposelnost Presežnim delavcem bi pomagali tako, da bi s prekvalifikacijami 1° dokvalifikacijami ohranili delo oziroma se prezaposlili pri drugij1 delodajalcih ali pa se samozaposlili' Načrt programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 1996 Program Število udeležencev Predvidena finančna sredstva (v SIT}. Ohranjanje delovnih mest 23.300 969.383.000 _ Sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest 11.500 650.000.000 _ Prekvalifikacije in dokvalifikacije 17.400 870.000.000 _ Razreševanje presežkov v državnih podjetjih 900 898.000.000 _ Razreševanje presežkov v podjetjih Sklada za razvoj 600 384.230.000 __ Sofinanciranje invalidskih podjetij 5.000 620.000.000 _ Preprečevanje prehoda v odkrito brezposelnost 4.000 818.718.000 Nadomestitev dela plače pripravnika 2.130 640.000.000 _ Subvencioniranje stroškov usposabljanja z delovnim razmerjem 5.000 1.188.675.000 Funkcionalne oblike usposabljanja brezposelnih 22.380 680.900.000 Usposabljanje za samozaposlitev uvodno usposabljanje poglobljene oblike svetovanja 4.000 , 3.000 100.000.000 283.709.000 Finančna pomoč ob samozaposlitvi 2.250 450.000.000 ^ Refundacije pnspevkov delodajalcem } 1800 '7 300.458 000 Usposabljanje invalidov - pripravljalni postopki ’ [ ' ’ 3.520 - usposabljanje j 665 ^ ffllUlJlUlKr 303.709.000 Sofinanciranje NDM za invalide 230 50.000.000 Javna dela uvodno uspposabljanje pred vključitvijo poglobljene oblike usposabljanja v času javnih del 5.000 3.400 2.000 1.000.474.000 50.000.000 100 000.000 SKUPAJ 117.575 10.367.238.000 novih brezposelnih. Tone Rop: »Želeli smo povečati predvsem učinkovitost ukrepov, in sicer tako, da smo kombinirali različne možnosti, v celoten projekt pa bomo vključili tudi banke.« Program ativne politike zaposlovanja temelji na analizi stanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti, oceni gibanj na tem področju, analizi učinkov vloženih sredstev v različne programe aktivne politike zaposlovanja v preteklih letih ter na ukrepih za izboljšanje položaja izvoznikov in delovno intenzivnih panog. V programu je upoštevano dejstvo, da se zaostrujejo razmere v posameznih panogah oziroma v K sodelovanju v takšnem projektu bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poleg republiškega zavoda za zaposlovanj6 pritegnilo tudi druga ministrstva in sklade, predvsem ministrstvo za gospodarske dejavnosti, sklad za drobno gospodarstvo itd. Med podjetji, ki bodo vključen2 v programe projektnega pristopa stf Planika, Peko, Cimos, Litostroj, Mariborske livarne, Paloma in Radeče papir. Prednost pri dodeljevanju sredstev bodo imela podjetja z večjim odstotkom stroškov dela v strukturi stroškov, z večjim neto izvozom in z večjim številom delavcev, zaposlenih z2 nedoločen čas. Marija Frančeškin STANOVANJA ZA MLADE Do 12. maja je moč na 63 pooblaščenih poštah po Slovenij' kupiti obrazce za prijave na razpis dolgoročnih stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Posojil0 v višini 1,5 milijarde tolarjev je namenjeno mladim in mla' dim družinam, ki živijo pri sorodnikih ali pa so najemniki z® določen čas in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom starega ali novega stanovanja, in tudi tistim, ki svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z obnovo stanovanja ali hiše. Tudi za prvi letošnji razpis Stanovanjskega sklada RS veljajo isti pogoji kot v prejšnjih razpisih. Razlikaje le v tem, da bo tokratno posojilo moč uporabiti tako za nakup novih kot starih stanovanj (za te namene je predvideno 1,3 milijarde tolarjev) in tudi za obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš (na voljo je približno 200 milijonov tolarjev). Sicer pa tudi tokrat velja 3-odstotna realna obrestna stopnja, medtem ko je odplačilna doba največ 10 let. Za pridobitev posojila za obnovo je treba imeti gradbeno dovoljenje, izdano po 1.januarju 1995, za nakup stanovanjske enote pa predpogodba oziroma kupo; prodajna pogodba ne sme bih starejša od druge polovice preteklega leta. Tako kot ponavadi b° višina posojila največ 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanj2’ za računanje posojila za vrednost stanovanja pa bo upoštevana cen2 1.200 mark na kvadratni meter. M. F- (Nadaljevanje s 2. strani) Javno povabilo poglavarja Rimskokatoliške cerkve (2) V »Delavski enotnosti« v rubriki »Prejeli smo« je bilo dne 4. 4. 96 ^javljeno pismo ga. Mateje Kožuh- Novak Tako arogantno vabilo Svetemu 0četu, premore le oseba brez tenkočutnosti do sočloveka. Da o spošto-vanju do Svetega očeta sploh ne Sovorim. kajti takega pisanja člo-v«k ne bi pričakoval od osebe, ki Seje odločila za human poklic zdravnice in ki je med vojnim viharjem n naj opravljajo svoje delo dobro in vestno, če samo razmišljajo, kje dobiti denar za preživetje? Ali direktorji mislijo, da ima delavec rezerve denarja, kot ga ima on, ki za svojo nesposobnost kljub temu dobi izredno dobro plačilo ? Kaj takega razviti svet ne pozna. Vsaj tako mislim. Mogoče sem se zmotil? Če sem se res zmotil, naj mi kdo to dokaže. Sprašujem tudi odgovorne, kako naj plačajo delavci vse položnice v roku, ki so predpisani na položnicah, če pa niso dobili izplačane plače. Kako naj gre v trgovino kupit hrano in obleko ter druge stvari, če ni denarja? Država pa je neusmiljena pri pobiranju davkov. Nikjer nisem zasledil, da je bilo zaradi pomanjkanja preloženo izplačilo plač občinskim delavcem ali pa državnim uradnikom. Tam plača mora biti, pa če vse hudič vzame. Kadar je mera polna, se delavci odločijo za stavko, potem pa direktorji dokazujejo, kakšna veliko škoda je nastala v tovarni ali v podjetju zaradi stavke. Kaj so razmišljali pred tem, ko so že vedeli, da ni mogoče izplačati plače? Najbolj čudno je, da se takrat najde denar, na katerega so delavci težko čakali tudi po več mesecev. Kje in kako, to je že drugo vprašanje. Poudariti moram, da vsi direktorji pa le niso za v isti kt>š. Obstajajo sposobni in razumni direktorji. To se vidi v dobrih podjetjih, kjer redno izplačujejo plače in plače niso minimalne, temveč nad kolektivno pogodbo. Kako jim to uspeva, tega ne vem. Resnica je tudi to, da so delavci za ohranitev svojih delovnih mest pripravljeni marsikaj potrpeti, kar di- Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni _ zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!__________________________ Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih !azmeijih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil ■n odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja Praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 pogla-V.'J v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev S|stema delavske participacije, 2 del - Kako aktivi-rati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del ' Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij). Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana. rektorji pridno izkoriščajo. Te potrpežljivosti pa je enkrat tudi konec. Kaj se bo zgodilo takrat, ne vem ? Kaj dobrega gotovo ne. Delavci si želimo, da bi za svoje pošteno delo dobili pošteno plačilo. Več od tega ne pričakujemo. Želimo si tudi, da bi direktorji začeli razmišljati v tej smeri, da če je delavec zadovoljen, je kvaliteta in kvantiteta dela neprimerno večja, kar ima za posledico velik napredek v tovarni ali v podjetju. V razvitem svetu so to misel že davno preverili. Pri nas pa to nikakor noče zaživeti. Verjetno so drugi interesi? Kakšni so ti interesi, to vedo samo bogovi. Drago Drobnič, predsednik odbora DZ v Kopru pri ZLSD Stavke belih ovratnikov Bil bi zadnji, ki bi zanikal pravico zdravnikov in državnih uslužbencev ter šolnikov do sindikalen organiziranosti in s tem povezane pravice do stavke. Toda ob nekaterih stavkovnih zahtevah Fidesa se človek vpraša, ali živijo nekateri med njimi na Luni. Ko gre za nekatere finančne zahteve, jih je še mogoče razumeti. Ko zahtevajo zase poseben status v družbi ter tudi sicer izvzemanje iz splošne kolektivne pogodbe (kaj pa drugega pomeni določitev povprečne plače kot izhodišča za poklic zdravnika in ne »en-ke«?), ker da je njihovadejavnost nekaj vzvišenega in izven normalnega sveta, ti pade mrak na pamet. Verjetno ni nikogar, ki bi zanikal, da je za vrhunskega zdravnika -po strokovni in človeški plati - vsaka plača premajhna. Toda cehovsko vztrajanje pri vzvišenosti njihovega poslanstva izven časa in prostora je hudo za lase privlečeno. V družbeni ureditvi, na kakršno je stopila Slovenija in za kakršno se očitno zavzema velika večina članov Fidesa, je vse podvrženo tržnim zakonitostim, z zdravstvom in žal tudi zdravjem zavarovancev vred. Sklicevanje na Hipokratovo prisego in izjemnost svojega poklica pomeni tudi veliko obveznost do stroke in do pacientov, ki naj bi bila tudi ustrezno finančno ovrednotena. Ko pa gre za malomarnost, strokovne napake in večkrat ne samo kršenje Hipokratove prisege, temveč tudi osnovne človeške etike, se vse neha. Za zapravljeno človeško življenje je kazen opomin zdravniške zbornice ali pa še to ne. za kazensko in materialno odgovornost, kar je v »civiliziranem« svetu kar pogost pojav, pri nas sodišča in zdravniki še slišali niso. Sklicevanje na odgovornost in zahtevnost poklica, česar nihče ne zanika, se spremeni ob dejanski neodgovornosti in včasih karšar-latanstvu v milni mehurček. Vsi tisti, ki so izžvižgali dr. Matejo Kožuh-Novak, ko je zahtevala zdravje za vse in opozarjala na zmanjševanje pravic pacientov, so dokazali, da so nevredno svojega poslanstva. Ko že govorijo o svojem žrtvovanju za sočloveka, naj jim povem, da se kotpetinsedemdesetkrat-ni krvodajalec z vedno večjim odporom odzivam na poziva Zavoda za transfuzijo prav zaradi vsega, kar se v zdravstvu dogaja! Miloš Pavlica je imel še kako prav, ko je zdravnike ob zahtevah po njihovem posebnem položaju in izenačitvi s poslanci zahteval, naj tudi zanje veljajo enaka določila (prijava premoženja, konkurenčna klavzula, prepoved vseh dopolnilni dejavnosti...) Kot sem slišal, je neka zdravnica v pogovoruznjimnjegovo ironiziranje razumela povsem bukvalno in razkrila svoj pravi značaj. Po njenem naj bi bil za delavca dovolj hlebec kruha in liter mleka, zanjo pa veljajo povsem drugi, mnogo višji kriteriji, ker ima tudi povsem drugačne potrebe. Čeprav je že to za normalnega človeka preveč, so vrli zdravniki s svojim početjem, predvsem pa neizdajanjem bolniških listov, spravili mnoge delavce v hudo stisko, pri najbolj brezvestnih delodajalcih pa morda celo ob službo. To pa nima z načeli humanosti, kaj šele sindikalne solidarnosti prav nobene zveze in dejansko dokazuje protidelavski značaj stavke in sindikatov, kot je Fides. Žal! Tugomer Kušlan, član !0 Delavske zveze ZLSD Sporočilo za javnost Sindikat carinikov ocenjuje zaradi izključnosti in dolgotrajnosti zdravniško stavko kt)t ogrožanje zdravja ljudi. Bolnik ne smejo biti žrtve bitke za prestiž nekega poklica. Leta 1993 je Državni zbor po hitrem postopku po predlogu Vlade RS bistveno omejil pravico do stavke za policiste, carinike, delavce v zapo- rih, kontrolorje letenja, kasneje tudi za sodno administracijo. Razen krajše stavke policistov nihče od ostalih ni niti najavil stavke. Vlada uporablja dvojna merila; ko gre za »zaščito« oblastnikov, prepove stavko, ko pa gre za zdravje ljudi, ji je vseeno. Vojko Kapin. predsednik Konference sindikata carinikov Sporočilo za javnost Vjavnih glasilih se je zadnje čase pojavilo več prispevkov v zvezi s preverjanjem 200podpisov volivcev na seznamu v podporo pobudi za zahtevo za razpis referenduma vsebovati opredeljeno zahtevo in mora biti podprta s podpisi najmanj 200 volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, in sicer: ime in priimek, datuma rojstva, naslov in občino stalnega prebivališča. V službah Državnega zbora pobudo pregledamo, preštejemo podpisnike in vzorčno, s pomočjo evidence volilne pravice preverimo ali so podpisniki podpore volivci, kot to zahteva zakon. Očitne »nevolivce« (na primer: mladoletne osebe) izločimo oziroma odštejemo. Če znaša število podpisnikov, ki so volivci, 200 ali več, je pobuda vložena v skladu z zakonom. Če pa bi pri vzorčnem preverjanju ugotovili med polnoletnimi osebami, da ne gre za volivce, bi vje podpise preverili, in kolikor bi število podpisnikov, ki so volivci, padlo pod 200, bi o tem obvestili pobudnika in pobudo zavrnili, ker ne bi izpolnjevala pogojev, ki jih zahteva 13. člen zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Državni zbor Republike Slovenije Služba za informiranje Politiki v Evropo posamično, Slovenci pa v... Dokazi se ponujajo sami, Slovenija se je resnično znašla na razpotjih ob vstopu v evropsko skupnost narodov oziroma unijo. Tokratje Evropa tisti raj, v katerega trumoma vstopajo delavske množice, ljudje, ki bi radi živeli spodobno in človeka vredno življenje, kot nekdaj ustanavljanje TOZD-ov, ki naj bi postali sinonim delavske ustvarjalnosti in uspešnosti. Tako kot je ta preteklost bolečina, tako je bolečina sedanja evropska naravnanost in vsa njena dejavnost glede želja in ciljev naše Slovenije, ki si na vse načine prizadeva za pridruženo članstvo v Evropski uniji. Ker pa je Evropa nedvomno že spoznala Slovenijo, predvsem pa nekatere oblastiželjne politične samodržce, ob njih pa rakavo obolelo slovensko gospodarstvo, se je pač postavila v položaj reševalca oziroma lečečega zdravnika in tako sedaj narekuje razvoj dogodkov oziroma sanacijo gospodarstva preko njim naklonjenih poslovodnih struktur. Ker pa je sedaj začelo vse bolj vreti med delavskimi množicami zaradi garanja in izčrpavanja brez plačila ob neštetih kriminalnih aferah, v katere so vpleteni mnogi eminenti možje slovenske politike in gospodarstva, se je gospod predsednik vlade dr. Janez Drnovšek odločil, da bo v nastali krizni situaciji, ki so mu jo pripravili slovenski zdravniki o okviru sindikata Fides, postal odrešitelj. Žal je to pozno oz. že prepozno. Ob asistenci Lojzeta Peterleta bi lahko to že skoraj obubožano ljudstvo pahnil na kolena, v negotovost, v roke tujcem. Podjetja trumoma romajo v stečaje, tožitelj preteklosti tega naroda in ob tem moraln i pridigar tega časa, tudi in predvsem v etiki krščanskega etosa, pa še naprej ostaja protislovna osebnost brez pravega obraza. Ali morda v tem trenutku oba čakata na tretjega, na tistega, ki lahko dela čudeže, to je na prihod božjega namestnika na zemlji, poglavarja rimskokatoliške cerkve papeža Janeza Pavla II. Kakorkoli že, to slovensko ljudstvo ostaja osiromašeno za vsa spoznanja in vrednote, ki jim pravimo morala družbe. To so in še dokazujejo tudi zdravniki, ki jim še zdaleč ni več do spoštovanja zdravniške etike in s tem tudi ne do odnosa do pacienta. Prav zanimivo bo sedaj videti, ali se bo in kako se bo spremenil ta odnos zdravstvenega in medicinskega osebja do državljanov, ki vse bolj ostajajo zgolj kot številke in breme te družbe, tudi po zaslugi parlamenta in vodstvenih kadrov v premarsikaterih podjetjih, ki že sami podpisujejo zaposlenim takšno diagnozo, ki jim njim v korist, obolelim pa v škodo. O vseh teh pojavih bi lahkt) pisal na široko in argumentirano, vendar je tokrat to odveč. Kakršno skrb in odnos bo imela slovenska medicina, parlament in vodstvene strukture do slehernega državljana, tak rod bomo imeli, dejstvo pa je, da nataliteta vsa bolj upada, umrljivost pa natoša, tudi in predvsem po zaslugi neodgovomsoti ter arogantnosti slovenskega zdravstva; ki se noče organizirati v smislu institucije, ki bi v čim krajšem času, in ko je še moč, nudila možnosti ozdravitve pacientov. Ker ni posluha in odnosa do rednih preventivnih dejavnosti, se dogaja dolga in huda kurativa in kot posledice invalidnost ter večja in prezgodnja umrljivost. Ta članek pa pišem tudi zaradi tega, ker sem sam eden večjih krvodajalcev v naši Republiki Sloveniji in ker dam nekaj na pomen humanosti do družbe, ob tem pa vsaj deloma poznam razmere v zdravtvu in v slovenski politiki. Žal pa sedanja uradna slovenska politika in njeno vodstvo niso zmožni preseči gordijskega vozla, ki se mu reče obladstiželjnost, požrešnost in kronična ambicioznost ter s tem v zvezi skrb za lastne koristi, slovenski narod in njegovo ljudstvo pa... Marjan Pečan, Kotna pot 10, Dragomer Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance Poslanska pobuda Pred kratkim so mediji javnost obvestili o zapletih, ki se pojavljajo pri sponzoriranju nekaterih vrhunskih kulturnih prireditev. Kultura je pač dejavnost, ki sama po sebi običajno ne prinaša velikih dobičkov, zato je - če želi obstati - vezam tudi m druge finančne vire. Država pa je tista, ki določa kriterije in vzpostavlja mehanizme tovrstnega financiranja. Eden od slednjih je tudi davčna politika. Brali smo lahko, da je letos močno ogrožena izvedba razstave »Ljubljana od prazgodovine do leta 1146« ter Mednarodnega poletnega festivala, sponzoriran pa tudi ne bo Mednarodni grafični likovni center. Razlog težav, ki se najbolj pogosto omenja, pa je prav finančne narave. Vrsta podjetij, ki bi sicer želela in mogla sponzorirati kulturno, se za takšno potezo nazadnje ne odloči, saj se sredstva, s katerimi podjetja finančno podprejo organizacijo kulturnih prireditev, po predpisih o davku od dobička pravnih oseb in njihovih tolmačenjih ne priznavajo kot poslovno potrebni stroški, ki so predmet obdavčitve. Takšna za kultum nestimulativna davčna politika pa seveda občutno siromaši program kulturne dejavnttsti, kar nam je (še posebej v letu, ko bo Ljubljana nastopila kot organizator Evropskega meseca kulture) lahkt) le v sramoto. Zato v imenu poslanske skupine dajem pobudo, da Ministrstvo zafinance in Vlada Republike Slovenije nemudoma pričneta s pripravo ustreznih (zakonskih in podzakonskih) rešitev, ki bodo v davčno politiko preko davčnih olajšav vgradile mehanizme za vzpodbujevanje sponzorstva kulturnih prireditev. In sporočilo Javnosti Nedolgo tega so nekatere večje go-spodarske družbe, donedavni pomembni donatorji in sponzorji kulturnih prireditev, direktorji slovenskih glasbenih, gledaliških in drugih umetniških festivalov oziroma hiš, ki organizirajo umetniške dogodke in tudi številni ustvarjalci opozorili na nevzdržno stanje, ki je posledica ne ravno blagohotne in povrhu še nedorečene ureditve vprašanj sponzoriranja tovrstnih prireditev in dogodkov ter davčnih olajšav v Republiki Sloveniji. Četudi nemara vsa vprašanja, ki so bila v zvezi s tem postavljena, niso enako utemeljena, pa je nesporno dejstvo, da slovenska država vse premalo spodbuja neposredno podporo gospodarskih družb in državljanov kulturi z davčnimi olajšavami. Celo nasprotno: v zadnjih letih je možnosti te olajšave pri dohodnini izrazito skrčila. Hkrati pa tudi v zakonu o davku od dobička pravnih oseb ni nedvoumnih določb, ki bi onemogočale, da se sponzoriranje kulturnih prireditev velikega pomena nedvomno lahko upošteva kot poslovno potreben ali vsaj opravičljiv strošek. Obenem država tudi ne stori kaj posebnega za to, da bi se v Sloveniji nasploh spremenil odnos do kulture, in da bi vsi in še zlasti gospodarstvo in politika prizmli in spoznali pomen kulture za notranjo in zunanjo promocijo Slovenije, slovenske države in za ohranjanje narodne samobitnosti, kar je ob vključevanju Slovenije v EU tem bolj pomembno. Poslanci Demokratske stranke Slovenije smo s posebno pobudo pozvali Vlado RS, da vendarle razmisli o navedenih vprašanjih in predloži Državnemu zboru rešitve, s katerimi bi se razmere na tem področju začele izboljševati. Ljubljana, 16. aprila 1996 Tone Peršak NAGRADNA KRIM BT m 18. aprila 1996 AVTOR: BORUT LEVtC DEDlC KRAUEVE OBIASTI IZDELEK, PROIZVOD PALICA Z ZAREZAMI EVGEN BERGANT PREBIVALCI LAOSA CESTNI STROJ GR$KA boginja MESECA OZEK KOS BLAGA PEVKA DREMEU MILNA VODA PEVEC PESTNER JOSIP BROZ KRAJNA NOTRANJSKEM Zenska podoba V KRŠČANSKI UMETNOSTI PEVKA BOŽIČ OPIS BOJNEGA POHODA NATANČNO MERILO ITALIJANSKI OTOK OB SARDINIJI STANE SEVER POLJSKI PLEVEL KRONIKA LETOPIS LJUBIMEC NIMFE GALATEJE BOGASTVO GOZDOV DERIVAT AMONIAKA PEVKA FITZGERALD OČKA SOVRAŽNIK KRSČAN! ISTVA KOCINA POLITIK HRUSČOV SODOBNA NEMŠKA PESNICA STAROPERZIJ^ VLADAR RAZRED V JADRANJU SAO PAULO • DELAVSKA ENOTNOST SLOVENSKI PESNIK (JOŽE) UDAREC S SEKIRO ZGODOV. KRAJ OB DONAVI KOVINSKA PLOŠČICA STIK ROKE STRUPOM TV ZASLON ZBOROVODJA KUNEJ OTOK V PRESPANSKEM JEZERU PIANIST ANDA ELEKTRIN BRAT Španski pesnik (DAMASO) IGRALKA RINA ZAHODNO PREDMESTJE LONDONA DARUVAR ZORANA ZEMLJA AMERICIJ HR. NOGOMETNI TRENER (KRASNODAR) MESNI IZDELEK LETOVIŠČE V DALMACIJI ZANIMANJE NORMADIJSKI VOJSKOVODJA OBROK ODPLAČILA ZGODOVINSKA UTRDBA V TEKSASU OTOK OB Škotski RIMSKI BOG LJUBEZNI GRŠKA BOGINJA modrosti REKA NA POUSKEM VOJAŠKA NAHRBTNA TORBA SLOVENSKO LETOVIŠČE REKA SKOZI FIRENCE PTIČ NELETALEC JUŽNOAMERIŠKA Žival MESTO V AVSTRIJI GOSTINSKI DELAVEC MOŠKO IME VRSTA BAKTERIJ GLASBENO ZNAMENJE ANTIČNO MESTO V SPODNJEM EGIPTU DNEVNI METULJ SHOD STRUPEN PLIN TUNIZIJA ČAS, KO JE PREPOVEDAN LOV MERA ZA TLAKE Z. PEVSKI GLAS REKA SKOZI VELENJE PTIČJA KRMA PRODOR DROBOVJA POD KOZO MLAD OSEL NAPUSTEK, ZIDEC ČRNI TRN OKRAJŠAVA ZA UREDNIKA MESTO V FRANCIJI LOVSKI PES LENOBA USTNE GOBICE NA OTROŠKI SLUZNICI GERMANSKA BOGINJA USODE IT. MESTO V PIEMONTU Zenska, ki NOSI EVROPSKI POLOTOK DANSKI OTOK OZlNANA MA1AKI NAGRADNA KRIŽANKA DRUGO NAJVEGE MESTO NA JAPONSKEM LOVSKA NASTAVA SLOVENSKO LETOVIŠČE ODPORNIŠKO GIBANJE NA CIPRU HRV. POLITIK (FRANJO) UDAREC Z VRATI ANTON AŠKERC NEK. SLOV. SMUČ. (MAJDA) SMUČIŠČE NA Švedskem VERIGA ZA MERJENJE DREVESNE DEBELINE SLOVENSKO LETOVIŠČE DELAVEC V LIVARNI SRBSKI REŽISER JOVANOVIČ GAMSJI BIVOL RAZREDNA ZAVEST DROBEN PESEK, MIVKA TRAVNATA POKR. v Španiji OSEBNI ZAIMEK GR. BOGINJA NESREČE PLOD STROČNIC ETNIČNA SKUPINA V JUŽNI AMERIKI PIVSKI VZKLIK REKA NA DOLENJSKEM SLOVENSKI DENAR ZGODOVINSKI KRAI NAD REKO AVSTRIJSKI ARHITEKT (CAMILLO) SKLAD. GOBEC MESTO NA MADŽARSKEM OTR. ČREVESNA GLISTA PTICA UJEDA, MlSAR MESTO V ITALIJI Škotski nobel. (JOHN BOYD) VRSTA ZlTA PISATELJICA VASTE RISALNO PERO OSVEŽILNA PIJAČA OKRAS zSf PEVEC JOHN SREDIŠČE DALMACIJE IZDELOVALEC ANTEN SMUČARSKA TEKAČICA V1ALBE ROKOM. VRATAR PUŠNIK Žlahtni plin SADNA PIJAČA RADIJ GLAVNI STEVNIK MOČNA TKANINA RAVNA LESENA PLOŠČA VZKLIK NA BIKOBORBAH EGIPTOVSKI BOG SONCA RUSJANOVO LETALO SLOVENSKI PEVEC (STOJAN) POZITIVNA ELEKTRODA TVOREC SIKHIZMA (GURU) ANTIČNA LJUBLJANA KARLOVAC TRUP ALBERT PAPLER NEKDANJI DIRKAČ LAUDA SRBSKA IGRALKA (EVA) NAMIGNITEV IVO MOJZER MOČNO POŽELENJE RIBIŠKA MREŽA PEVKA ZADORA PREDNJI DEL TELESA PEVEC REDDING EPSKA PESNITEV ATLETSKI KLUB ANTON DERMOTA REKA NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV V BAGDADU HRVAŠKI NOGOMETAŠ (ROBERT) POMEMBNA IZVOZNA LUKA V LIBANONU LUKANA JAPONSKEM OTOKU HONSU Nagradna križanka št. 18 Rešeno križanko nam pošljite do 7. maja 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 18. Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2) , - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) -2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 16 PALMANOVA, ALEATORIKA, SANJE, AK1RA, TRK, JEN1SEJ, ROMAN, KŽ, TA, SMREKAR, OSLA, REN, TAIROV MARKO, BAJT, ARČONI, ARD, GORA, UTA, ČOPKA. KANU, SM Dl, PALIATIV, ANITA, INTERIER, LEŠNIKAR, NART, TOMIST, ORO, GRMAČA, VRATILO, IN ENAKOST, ADORATISKI, RA, IKAR, KARNIOLA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 16 1. Viktor Bizjak, Štefetova 26A, 4208 Šenčur, 2. Peter Selak, Novomeška 12, 8310 Šentjernej, 3. Bruno Godnov, Koroška 28, 4290 Tržič, 4. Darinka Barin, Ob ribniku 23, 2270 Ormož, 5. Vanja Samec, Vrazova 4, 9000 Murska Sobota Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALO O V M O N UGANKAR NAGRADNI SKLAD Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: HalaTivoli, Celovška25, tel.: 061/ 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svotovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.