05/89 LJublJana · Slowenija STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 1989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 193 Lojze Čampa . Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij - na primeru obmejnega območja Žumberak -Gorjanci The Role of Agricultural and Forestry in the Process of Revitalization of the Poorly Deve lo ped Areas -the Example of the Žumberak - Gorjanci Border Area 208 Marijan Kotar Določevanje lesne proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč The Establishing of Natural Site Wood Production Capacity 218 Metka Culiberg, Alojz šercelj Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti The Forest of Region of Prekmurje in the Near and Remote Past 224 Adolf Trebec Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla LIV GV 2H 50 Operation Test of the LIV GV 2H 50 Radio controlled Winch 228 Mitja Cimperšek Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih pro- metnic 230 Lado Eleršek Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda 234 Iz tujega tiska 238 ln memoriam 240 Naši nestorji Naslovna stran: Marko Figar: Življenje Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc BatLč, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnin·a za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 904:(497.1 žumberak-Gorjanci) Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij na primeru obmejnega območja žumberak-Gorjanci Lojze ČAMPA* Izvleček Čampa, L.: Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 16. Območje žumberak-Gorjanci na meji med Slo- venijo in Hrvaško, kljub bližini večjih mest raz- vojno že dlje časa propada. Vzrokov za to je veliko, posledice so vsesplošne, ponekod zelo hude - izginevanje naselij in celotne kulturne krajine. Z razvojnim projektom, izdelanim na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, so bile razčlenjene razmere ter nakazani načini in mož- nosti za oživljanje tega manj razvitega območja. Obravnavana je predvsem vloga kmetijstva in gozdarstva, ki naj z aktiviranjem vseh svojih potencialov in v povezavi z drugimi dejavnostmi pomembneje prispevala pri oživitvi območja. 1. UVOD Dobršen del slovenskega, pa tudi dru- gega jugoslovanskega prostora je v hribovi- tem svetu, za katerega so že dlje časa, zlasti pa po zadnji vojni značilni zmanjševa- nje gostote prebivalstva, procesi staranja in povečevanja deleža ostarelega prebival- stva, odseljevanje aktivnega prebivalstva in postopno praznjenje posameznih območij. Nadaljevanje teh procesov, ki povzročajo opuščanje rabe kmetijskih zemljišč, ote- ženo gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi viri, propadanje naselij in infra- strukturnih objektov, izginjanje kulturne kra- jine, ima lahko glede na delež hribovskih območij v celotnem jugoslovanskem pro- * L. č., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot, 2, YU Synopsis čampa, L.: The Role of Agliculture and Forestry in the Process of Revitalization of Poorly Developed Areas. Gozdarski vestnik. No. 5/1989. ln Slovene with a summary in Englisb, lit. qot. 16. The inhabitants of the Zumberak-Gorjanci area, which is situated at the border between Slovenia '.and Croatia, have been leaving this region for quite 'some time despite the vicinity of great cities. There are rhahy reasolis for 1hat and the consequences reach to all spheres of life, sometimes they are even catastrophic - the disappearing of villages and of the entire cultural country type. The situation has been analysed and some possibilities and ways how to start the revitalization process of this poorly developed region have been made in the development plan elaborated at the Institute for Forest and Wood Economy in Ljubljana. The emphasis has been laid on the role of agriculture and forestry, which should play an important part in the revitalization process of the region by activating all their possibilities in connec- tion with other activities. storu težke gospodarske in družbene posle- dice. Eno izmed takih večjih območij je mec;lre- publiško ozemlje Žumberak-Gorjanci, ki je v zgodovinskih obdobjih, zlasti med zadnjo vojno, imelo odločilno vlogo, zatem pa je začelo vse bolj propadati. v tem območju se na skupnem pogorju stika kar osem slovenskih in hrvaških občin, ki jih poleg dobrih sosedskih odnosov zdru- žuje tudi nerazvitost. Za hitrejši in skladnejši prostorski in družbenoekonomski razvoj tega ozemlja smo v projektu razčlenili vzroke in posledice razvojnega propadanja območja ter iskali in opredeljevati razvojne možnosti, upoštev~joč poseqnosti posame- znih predelov. Način obravnavanja je bil za celotno območje, ne glede na občinske in republiške meje, enoten. G. V. 5/89 193 Celovit pristop k vsesplošni oživitvi ob- močja je zahteval kompleksnost obdelave vseh področij: od naravnih danosti in pro- stora, zgodovinskega razvoja, demografije in poselitve, gospodarskih in družbenih de- javnosti, področja infrastrukture, naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja do načinov urbanističnega, prostorskega in družbenega planiranja. Zelo obsežna in kompleksna raziskovalna naloga, ena več­ jih in obsežnejših na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v zadnjih letih, je vse bolj dobivala značaj neformalnega regional- nega plana s poudarkom na razvoju pode- želja in s trdnejše in smotrnejšo navezavo na vplivna območja razvitih aglomeracij. Pri izdelavi projekta je sodelovalo več raziskovalcev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in veliko zunanjih sodelavcev in ustanov, kar je dalo celoti interdiscipli- narno naravo. Raziskave in razvojne usmeritve smo v prakso prenašali na različne načine: z ela- borati, ekspertizami, študijem, javnimi pred- stavitvami in tematskimi razpravami, z akti- viranjem nosilcev razvoja ifl z javnimi občili. Izkušnje in spoznanja, ki smo jih pridobili s tem in podrobnimi projekti, so dobra naložba v znanje, ki ga bomo kot stroka potrebovali v skorajšnjem nastopu doslej še neuveljavljenega, pa nujno potrebnega planiranja slovenskega podeželja. Glede na podeželsko in hribovsko naravo žumberka-Gorjancev in prevladujočih na- ravnih danosti kot )>osnovnega sredstva<( tega ozemlja smo se v projektu posebej · osredotočili na obravnavo primarnih dejav- nosti: kmetijstva, gozdarstva, mineralnega in vodnega gospodarstva, lova in ribolova, turizma in rekreacije, ki naj bi skupaj s sekundarnimi dejavnostmi odigrale v pro- cesu oživitve območja pomembnejša vlogo. V tem prispevku želimo predvsem pred- staviti vlogo kmetijstva in gozdarstva v bodočih družbenoekonomskih in političnih usmeritvah. 2. OPREDELrrEV RAZVOJNE PROBLEMA"riKE OBMOČJA Območje Žumberak-Gorjanci, od l. 1978 proglašeno za spominsko, spada v okviru 194 G. V. 5/89 SR Slovenije in Hrvaške med manj razvita območja, slabo razvito je bilo že pred vojno. Zajema 47 krajevnih skupnosti z območja petih slovenskih (Brežice, Krško, Novo me- sto, Metlika, Črnomelj) in treh hrvaških občin (Ozalj, Jastrebarsko, Samobor). Ob- sega okoli 97.000 ha površine z okoli 40.000 prebivalci, od tega v SR Sloveniji 28.000 in na Hrvaškem 12.000. številni vzroki so privedli do zaostajanja v razvoju in celo do nazadovanja, z že v uvodu omenjenimi spremljajočimi negativnimi po- javi: odseljevanje mlajšega prebivalstva, povečevanje deleža ostarelih in praznjenja nekaterih delov območja. Ti pojavi so še posebej akutni na hrvaški strani, na žum- berku, ki je bil v času Vojne krajine poseljen predvsem iz strateških potreb. Povojni razvoj naše domovine se ob- močja skoraj ni dotaknil, regresijski procesi so se po vojni nadaljevali in se nadaljujejo tudi danes. Gospodarstvo se ni razvijalo, kmetijstvo je nazadovalo in površine pre- raš1ča grmovje, v izčrpane in degradirana gozdove niso dovolj vlagali, obrt in domače dejavnosti izumirajo. Tudi infrastrukturni objekti se niso razvijali, propadajo naselja in z njimi celotna kulturna krajina. Posa- mezni predeli območja ostajajo neposeljeni, več vasi je že povsem izumrla ali pa v njih živi le še ostarela prebivalstvo. Gospodar- ski in družbeni razvoj, ki naj bi zaustavila odseljevanje, sta se ustavila na robu ob- močja. Žal je zunanji interes iz razvitih središč usmerjen predvsem v črpanje na- ravnih virov, pogosto le z izkoriščevalskimi težnjami, kar območje še dodatno siromaši. Nadaljevanje teh procesov bi imelo nepo- pravljiva družbenoekonomske, socialne, prostorske, kulturnokrajinske posledice, kar bi pomenilo dokončen propad osrednjega dela območja Žumberak-Gorjanci. Na sedanji stopnji našega družbenoeko- nomskega razvoja in splošnega osveščanja si ne smemo več dovoliti tolikšnega gospo- darskega zaostajanja nekaterih delov naše domovine. Dosežena raven materialnega napredka v nižinskih, razvitejših območjih daje možnosti za učinkovitejše diferen- cialne ukrepe, ki naj zavrejo neugodne težnje v hribovskem svetu. Ob tem ugotav- ljamo, da so druge dežele s podobnimi naravnimi razmerami in na podobni razvojni stopnji prevrednotile hribovski svet in uve- ljavile diferencialne ukrepe za razvoj hribov- skih območij. Odpravljanje razlik v regionalnem razvoju zahtevata tudi zvezna in republiški ustavi ter vrsta zakonov in odlokov. Spominsko območje pa si je hitrejši in skladnejši razvoj zaslužilo tudi zaradi svojega dragocenega zgovinskega prispevka, zlasti v NOB. 3. DRUŽBENI CILJI Na podlagi širših družbenih prizadevanj za zaustavitev negativnih pojavov in nadalj- njega propadanja tega območja je bila l. 1978 ustanovliena Skupnost spomin- skega območja Zumberak-Gorjanci, da bi po zgledu sodelovanja obmejnega prebival- stva v preteklosti, posebno v času NOB, zdaj naprej negovali in razvijali pridobitve osvobodilnega boja, hkrati pa s skupnimi prizadevanji vseh osmih občin in širše druž- bene skupnosti oživili in pospešili družbe- noekonomski razvoj tega manj razvitega območja. Ob tem se je zastavila osnovno vpraša- nje, ki je še danes aktualno - kako zajeziti odliv prebivalstva in ga zadržati doma ter ga obnoviti in pomladiti. Območje se mora razvijati v skladu s svojimi razvojnimi mož- nostmi. že po dosedanjih ugotovitvah ima bogate in široke možnosti za razvoj kmetij- stva, zlasti živinoreje, gozdarstva, drob- nega gospodarstva in obrti, raznih zvrsti turizma in rekreacije. Velike prednosti ob- močja so sorazmerna čistost naravnega okolja, bogastvo zgodovinskih dogodkov, naravna in kulturna dediščina, bližina veli- kih mest in razvitih območij idr. Pri oživitvi območja bodo imele prednost dejavnosti, ki bodo: - spodbujale, razvijale in povezovale do- brososedske, tradicionalne, kulturne, druž- benoekonomske in druge dejavnosti vseh občin in obeh republik za celovitost območ­ ja, - aktivirale lastne surovinske in druge reprodukcijske osnove __ (kmetijstvo, gozdar- stvo, obrt, gostinstvo, turizem), - pogojevale tržne možnosti, - zaposlovale domače prebivalstvo, - izobraževale in poklicno usmerjate mladino, - usmerjate naložbe tako, da bodo na- menjene oživitvi območja (zaposlitev, ener- getska in cestna infrastruktura, uporabljanje kmetijskih in gozdnih zemljišč idr.), - zagotavljale čistost okolja in ohranje- vale kulturno krajino. 4. METODE DELA Že ob zasnovi projekta smo se z naročni­ kom dogovorili, da nosilec obdeluje celotno območje po enotni metodi, ne glede na občinske in republiške meje ter trenutne delne družbene oziroma prostorske plane. Pri tem naj bi upoštevali metode višje ravni, ki bodo dale uporabnejše rezultate. Okvirno smo se sicer navezovati na me- todologijo Zakona o sistemu družbenega planiranja SRS in SRH ter iz nje izhajajoče obvezne kazalce, vendar se to ni izkazalo za dovolj uporabno. Glede na prevladujoč kmetijski značaj obravnavanega območja smo morali navedeno metodologijo bi- stveno dopolniti s prvinami naravnih dano- sti, vrednotenja, rabe in varstva naravnega prostora, podrobneje smo obdelali primarne dejavnosti in delovanje podeželja. S tem je nastala nekakšna metoda ruralnega plani- ranja, ki jo bo treba še razviti za skorajšnjo tovrstno obdelavo Slovenije. Po zakonu o sistemu družbenega in pro- storskega planiranja za območja oziroma regjje še ni planerske zakonodaje (SRH ima vsaj »Prostorski plan posjebnih namje- na«, SRS krajinske zasnove), zato projekt ni oprt na ustrezno zakonodajo in tudi ne na obveznosti, ki bi iz nje izhajale. Zato pa so občine ob sprejemanju tega projekta vgrajevale njegove razvojne prvine v svoje srednjeročne in dolgoročne plane in tudi skrbele za njihovo uresničitev. Večino dejavnosti smo obravnavali po obstoječih slovenskih metodologijah, tako tudi kmetijstvo in gozdarstvo, saj imamo področje vrednotenja in rabe primarnega prostora Slovenci vendarle nekoliko bolj proučene. Uspešnejši smo tudi na področju interdis- ciplinarnosti planiranja, kjer nam je urbani- stom in planerjem le uspelo dokazati nuj- nost vključevanja primarnih dejavnosti v kompleksne planske postopke. G. V. 5/89 195 Največ težav pri našem projektu je izha- jalo iz nepopolne, neusklajene, pogosto manjkajoče izhodiščne dokumentacije, ki so nam jo posredovale občine. Veliko tema- tik je bilo treba obdelati sploh na novo. Nerazvitost se je izkazala tudi v ••nerazvito- sti« podatkovne baze in sistematskih obde- lav sploh. ~ PROSTORSKEOSNOVE REGIONALNEGA RAZVOJA OBMOČJA 5.1. Geografski in prometni položaj Obmejno območje Žumberak-Gorjanci je robno, prostrano planotasto apneniško-do- lomitsko gorovje, osamljen gorski čok, ki se dokaj strmo dviga nad nizkim Pokolpjem in Krško kotlino. Značilna je slemenitev za- hod-vzhod {alpska smer) oziroma jugoza- hod-severozahod in dinarska zgradba, robno lego pa v naravnem pogledu pod- črtuje lega na stiku dinarskega in panon- skega sveta (MELIK i 959). Gre torej za gorski, gozdnati čok med dolinama Kolpe in Krke z dinarsko zgradbo in tektoniko, alpsko smerjo in značilnostmi kraškega sveta. Današnji gorstvi žumberka-Gorjan- cev in zagrebške Medvednica sta bili v daljni geološki preteklosti celota, ki sta jo kasneje ločila tektonika in reka Sava. Tako so nastala ))vratagozdno prirasto- slovje« in ne le ))lesno prirastoslovje<<, kot bi ga smeli imenovati v večini ostalih držav. Njihove donosne tablice podajajo vrednosti za lesno maso, maso listja oz. iglic, ter maso pritalnega rastja. 3. OPREDELITEV POJMA RASTIŠČE Pri določevanju proizvodne zmogljivosti rastišča, ki jo lahko imamo za rezultanta dveh vektorjev: to je drevesnega sestaja ter rastišča, moramo še jasno opredeliti, kaj je rastišče. Pri drevesni vrsti ne more priti do nesporazuma, pri rastišču pa lahko, ker ga različni avtorji različno pojmujejo. Tako navaja Dengler, da je rastišče skupnost fizikalnih in kemičnih dejavnikov okolja, ki so pomembni za rast gozdnega drevja ter ostanejo konstantni oziroma so nagnjeni k zakoniti izmenjavi v eni generaciji goz- dnega sestaja (DENGLER 1971). Mi pa bomo rastišče opredelili kot kompleks de- javnikov žive in nežive narave, ki določajo življenjske razmere v gozdu, ki ga naseljuje neka konkretna življenjska skupnost. V tako definiranem pojmu rastišča so zajeti tudi tisti dejavniki, ki so nastali zaradi same biocenoze ter zemljepisna komponenta. Rastiščne razmere se z.rcalijo v življenjski skupnosti rastlin, ki so nastale z naravnim združevanjem rastlin v določenem času in prostoru. Te življenjske skupnosti imenu- jemo tudi fitocenoze in zavzemajo osrednji položaj v ekološkem kompleksu {KOŠIR, 1979). če imajo podobna rastišča podobno sestavljene fitocenoze, potem lahko skle- 214 G. V. 5/89 pamo tudi obratno, da podobna zgradba fitocenoz kaže na podobna rastišča. More- bitne razlike med rastišči se morajo zato odražati v vegetacijskem sestavu. Nastane pa vprašanje, katero merilo z enim znakom dobro karakterizira rastišče, ker je rastišče kompleks dejavnikov. Kot smo že navedli, je eno izmed takšnih meril vegetacijska sestava, drugo merilo pa je količina bio- mase fitocenoze. V našem primeru, ko ugotavljamo lesno proizvodno sposobnost rastišč, bo merilo količina lesne mase dre- ves v sestoju. Ta pa je s količino fitomase v korelacijski povezavi. Ker nimamo popol- noma enakih rastišč in popolnoma enakih fitocenoz, jih moramo razvrščati v skupine. Fitocenoze razvrščamo v mejah določe­ nega intervala istovetnosti v sintaksonom- ske enote združbe, podzdružbe. Merila isto- vetnosti za grupiranje v združbe so: - floristični sestav, - rastiščne razmere, - fiziognomija združbe, - vzajemnost odnosov med fitocenozo in okoljem, - sorodnost v zgradbi fitocenoze (KOŠIR 1979). .. Sedaj pa se pojavi vprašanje, ali nam tako razvrščene fitocenoze zagotavljajo takšno podobnost njihovih rastišč, da se njihova proizvodna sposobnost giblje na intervalu, ki je sprejemljiv v gospodarjenju z gozdovi. Ce to velja, potem so združbe in podzdružbe dobro merilo za uvrščanje rastišč v rastiščne skupine. Vrsta razisko- vanj v tujini (KELLER 1978), pa tudi pri nas (KOTAR 1980, 1986), kaže da v večini primerov meje sintaksonomskih enot dobro razmejujejo tudi rastiščne enote. V posameznih primerih pa so razlike v proizvodni sposobnosti v isti združbi ali pozdružbi le prevelike {Enneaphyllo-Fage- tum, Abieti-Fagetum din.-omphalodeto- sum), zato bo treba te enote deliti še po dodatnem ekološkem dejavniku, kot je npr. nadmorska višina itd. Pri teh združbah je v fitocenozah, ki spadajo v isto sintaksonom- sko enoto, razpon v proizvodni sposobnosti prevelik, saj obsega kar 6 m v zgornji višini pri isti starosti. V isti rastiščni enoti se pojavljajo kar trije rastiščni koeficienti (SI). Iz dosedaj napisanega je gotovo razumljivo, da smo pri podajanju osnov uporabljali izraz rastišče za skupnost rastišč, katerih fitocenoze so uvrščene v isto sintaksonom- sko enoto. Verjetno bi bilo primerneje, če bi zato v primerih prejšnjega poglavja upo- rabljali namesto izraza rastišče besedo ras- tiščna enota. V sedanjem času je v naših razmerah rastišče še vedno najbolje opredeljeno s sintaksonomsko enoto. V skandinavskih razmerah, kjer se floristično sestava rastli- nja ne bistveno menja, tudi če se spremenijo pogoji rasti za gozdno drevje, neposredno ugotavljajo proizvodno sposobnost na po- sameznih površinah in ne posredno prek vegetacijskih enot 4. UGOTAVLJANJE RASTIŠČNIH INDEKSOV (SI) V PRAKSI Samo ugotavljanje SI je razmeroma eno- stavno, vendar pa nam sami SI le malo koristijo, če jih potem ne moremo uporabiti. Sam Sl100 ne pove nič drugega kot - kolikšna je zgornja višini sestaja pri starosti "100 let na danem rastišču. Prava vrednost in uporabnost SI pride do izraza, če imamo na razpolago še donosne tablice, v katerih je razvoj zgornje višine podoben kot v sestojih, ki rastejo na obravnavanem ras- tišču in, če je celotna proizvodnja v obrav- navanem sestoju približno enaka kot v tabličnem sestoju. Z drugimi besedami, se- staviti moramo donosne tablice, ki ustrezajo sestojem na naših rastiščih ali pa preskusiti uporabnost tujih tablic v naših razmerah. Lastnih tablic nimamo in vprašanje je če jih bomo sploh kdaj imeli. Izmed tujih tablic pa je le malo primernih, ker je večina sestav- ljena za sestoje z nizkim redčenjem in so nastale na povsem različnih rastiščih. Leta 1968 so v Švici izdali tablice za smreko, jelko, bukev in macesen, na osnovi Sl50• Te tablice, ki se v kakovosti bistveno razli- kujejo od prejšnjih, imajo še vedno nekaj pomanjkljivosti in sicer: l. Edini vhod je zgornja višina in starost, manjka pa razčlenitev na ravni proizvodno- sti. 2. Izdelane so za starosti do največ "120 let, kar pa je odločno premalo za naše gorske gozdove. 3. V skupni proizvodnji je bistveno previ- sok delež redčenj v drugi polovici proi- zvodne dobe, kar pomeni, da obstajajo precejšnje razlike med naravno temeljnico (maksimalno temeljnico) in tablično temelj- nico pri polni zarasti. Zaradi tega so proi- zvodne sposobnosti ocenjene s temi tabli- cami nekoliko nižje od dejanskih v naravi. Ta velik delež redčenj v višjih starostih sestaja je lastnost skoraj večine donosnih tablic in je gola špekulacija, ki nima ničesar skupnega z naravnim razvojem sestaja. Tako visok pa je zaradi tega, ker je odstotek priraščanja visokih lesnih zalog v višji staro- sti manjši kot pa obresti v banki. Nižje zaloge (kar pomeni močnejša redčenja v razvojni fazi debeljaka) imajo sicer nižjo skupno lesno proizvodnjo, vendar je to zmanjšanje manjše, kot pa vrednost obresti od kapitala, ki jih dobimo za kapital od močnih redčenj. Torej so donosne tablice še vedno model, ki temelji deloma na zako- nitosti rasti sestaja in deloma na profitarski ekonomiki, ki izhaja iz manipulacije z denar- jem. Na to je opozoril že Assmann pred tridesetimi leti, vendar je večina tablic te končne prenizke zaloge še obdržala. To je do neke mere tudi razumljivo, saj je večina gozdov v zasebnem lastništvu, tu pa je pomembno, da gozdovi dajejo najvišji čisti donos in ne toliko, da gozdovi maksimalno izkoristijo rastišče. V najnovejšem času (HALAJ 1987) so v ČSSR izdelali tablice, ki imajo kot vhod višino ter raven proizvodnosti. Po prvih preskusih se bistveno bolje prilagajajo na- šim gozdovom kot švicarske. Potrebno jih bo prirediti za naše razmere. Pri smreki so izdelali tablice za gorske ter posebej za ravninske predele. Tudi starosti sestojev so nanizane vse do 160 let Preskus primerno- sti švicarskih ali češkoslovaških tablic opra· vima takrat, ko določamo SI na terenu. Razvoj zgornje višine, ki ga ugotovimo z debelnimi analizami na terenu nam pokaže, katere tablice so primernejše - primernejše so tiste z večjo- skladnostjo v razvoju zgornje višine. Ker smo v Sloveniji pravzaprav šele za· čeli z ugotavljanjem SI (delna iijema je GG Nazarje in Postojna) je primerno, da v kratkem podamo tudi celoten postopek. V vsaki sintaksonomski enoti (tj. združba oz. podzdružba) poiščemo sestoje, ki so v G. V. 5/89 215 razvojni fazi debeljaka. V teh sestojih za vsako drevesne vrsto (samo glavne vrste) poiščemo enomerno in homogeno skupino ali gnezdo dreves. Tu si izkoličimo ploskev velikosti 20 X 20 m, ali 30 X 30 m. Dreve- som na tako postavljeni vzorčni ploskvi izmerimo prsni premer. Pri štirih (če je ploskev velikosti 4 ara) oziroma devetih (če je ploskev velikosti 9 arov) najdebelejših drevesih ugotovimo višino in starost. Pov- prečje višin je zgornja višina pri starosti, ki jo dobimo na podlagi starosti teh dreves (povprečje individualnih starosti). Starost lahko ugotovimo z vrtanjem izvrtka do stržena v višini i ,30 m ter dodatnim prište- tjem starosti mladja na istem rastišču, ki je visoko nad i ,30 m in ni pod zastorom matičnega sestaja. V tem mladju ugotovi- mo, koliko let je osebek potreboval, da je dosegel višino 1 ,30 m. Ta leta dobimo tako, da tvorimo razliko med ugotovljenim števi- lom letnic, ki jih imajo osebki pri korenin- skem vratu ter številom letnic v višini i ,30 metra. če pa imamo na razpolago sestoje, ki bodo ali so na vrsti za obnavljanje, pa na teh ploskvah štiri najdebelejša drevesa posekama ter naredimo debelno analizo. Prvi odrezek odrežemo v višini panja, na- slednjega pa v višini h = 1 ,30 m. Ostale kolobarje izberemo pri tistih višinah, ki ustre- zajo krojenju na najboJ] primerne sortimente. Skupaj potrebujemo 7-10 kolobarjev. Na podlagi odrezkov pri posameznih hlo- dih lahko izrišemo krivuljo njihove višinske rasti. Ker so to najdebelejša drevesa, so običajno tudi najvišja (ker mora biti sestoj na ploskvi enomeren in približno enodoben) in ta so bila z veliko verjetnostjo najdebe- lejša tudi v preteklosti, zato predstavlja njihova višinska rast tudi razvoj zgornje višine sestaja v preteklosti. Ta višinska krivulja nam bo služila za ugotavljanje pri- mernosti posameznih donosnih tablic, za ugotavljanje starosti, ko sestoj preide iz ene razvojne faze v drugo ter za določeva­ nje pogostosti vračanja z redčenji v sestoj ih na teh rastiščih. Ko ugotavljamo prsne premere na ploskvah, določamo tudi so- cialni položaj posameznih dreves (po Kraf- tu). število dreves, ki se nahajajo v razredu nadvladajočih, vladajočih in sovladajočih, nam služi za ugotavljanje gostote sestaja, ta pa nam služi za izračun drugih pome mb- 21 6 G. V. 5/89 nih prirastoslovnih kazalcev razvoja sesta- ja. Za vsako rastiščno enoto in vsako dre- vesna vrsto bi morali postaviti približno 5-8 takšnih ploskev. Bolje je osem 4 are velikih ploskev kot 5 ploskev po 9 arov. Tako dobimo vpogled v razpon SI v rastiščni enoti. Za vsako ploskev izdelamo posebno višinsko krivuljo, odčitamo vrednost višine pri starosti 1 OO let (razvojno starost 1) in to je 81100. Ko izračunavamo iz podatkov de- belinskih analiz prilagojeno višinsko krivu- ljo, moramo biti posebej pozorni, da izbe- remo tak tip funkcije, ki da najboljšo prilago- ditev v višjih starostih. Ko iz višinske krivulje izračunavamo pogostost vračanja z redče­ nji, potegnemo vzporednice abscisni osi na vsake 3 ali 4 m višinske rasti, pričenši pri 5 ali 6 m višine (odvisno od drevesne vrste ter intenzivnosti gospodarjenja). Prese- čišča teh vzporednic z višinsko krivuljo projiciramo na absciso ter odčitamo razliko v starosti med temi odsečki. Ta razlika predstavlja tudi leta, ki naj pretečejo med eno in drugo ponovitvijo redčenja. Kolikor bolj se višinska krivulja izravnava, toliko večje je število let med dvema ponovitva- ma. Pri izbiri ploskev za ugotavljanje SI ni nujno, da so ti sestoji dobro ohranjeni, to so sestoji, v katerih smo normalno gospo- darili. Za ugotavljanje ravni proizvodnosti pa je potrebno za lažji izračun naravnih gostot izbrati nekaj ploskev z naravno za- rastjo oziroma maksimalno temeljnico. ·Starost, ki predstavlja mejo med posame- znimi razvojnimi fazami, ugotovimo na gra- fikonu, kjer smo na absciso nanesli starost, na ordinato pa doseženi prsni premer. Ko ugotovimo SI, imamo že dano lesno proizvodno sposobnost rastišča izraženo v m3/ha na leto za dano drevesne vrsto. Ta je enaka vrednosti povprečnega volumen- skega prirastka v času njegove kulminacije (iM,MAx). če smo ugotovili še raven proi- zvodnosti, potem moramo iM,MAX čitati v istem bonitetnem razredu, vendar pri pripa- dajoči ravni proizvodnosti. Samo ugotavlja- nje ravni proizvodnosti pa je že opisano v naši strokovni literaturi (KOTAR i 985). S 1 ugotavljamo po fitoklimatskih teritorijih ali povedano z drugimi besedami, v vsakem gozdnem gospodarstvu posebej. Ni nujno, da se bodo rastišča iste vegetacijske enote, ki so med seboj zemljepisno precej nara- zen, razlikovala v vrednosti za SI; precej verjetno pa je, da se bodo razlikovala v ravni proizvodnosti. 5. SKLEP Racionalno gospodarjenje z gozdovi za- hteva poznavanje številnih prirastoslovnih kazalnikov, od katerih je gotovo eden izmed najpomembnejših lesna proizvodna spo- sobnost rastišča oziroma rodovitnost. Ker ne razpolagamo z vrednostmi za posame- zne ekološke dejavnike, ki vplivajo na rast, njihovo ugotavljanje pa je dolgotrajno in povezano z velikimi stroški, uporabljamo tiste kazal nike razvoja sestaja, ki so v tesni povezavi s celotno lesno proizvodnjo sesta- ja. Celotna lesna proizvodnja sestaja pred- stavlja tudi proizvodno sposobnost rastišča, če je bil ta sestoj prepuščen naravnemu razvoju ali 'pa so bila naša poseganja le tolikšna, da nismo bistveno zmanjševali maksimalne temeljnice. Dober kazalnik rodovitnosti rastišča je zgornja višina, ki ima tudi to prednost, da ni odvisna od jakosti in vrste redčenja. Zato zgornjo višino pri določeni starosti uporab- ljamo za postavljanje in ugotavljanje boni- tetnih razredov. Vendar pa isti bonitetni razred na podlagi zgornje višine še ne zagotavlja enako proizvodno sposobnost rastišča. Ta se lahko razlikuje zaradi raz- lične ravni proizvodnosti, ki je posledica različnih naravnih gostot sestaja v istem bonitetnem razredu. Sanitetne razrede ugotavljamo z vzor- čnimi ploskvarni, ki jih postavljamo v eno- mernih in enodobnih delih sestaja. Zgornja višina je definirana z višino 1 OO najdebelej- ših dreves na ha oziroma z višino najdebe- lejšega drevesa na enem aru. Vendar pa naj vzorčna ploskev ne bo manjša od 4 arov. Proizvodno sposobnost rastišča pred- stavlja vrednost povprečnega volumen- skega prirastka v času njegove kulminacije. To dobimo z donosnimi tablicami ter boni- tetnim razredom na podlagi zgornje višine. Za določevanje te vrednosti so uporabne le tiste donosne tablice, ki imajo enak razvoj zgornje višine kot sestoji na obravna- vanem rastišču ter tablice, katerih delež redčenj ne presega 36% celotne lesne proizvodnje sestaja. THE ESTABLISHING OF NATURAL SITE WOOD PRODUCTION CAPACITY Summary Rational forest managing requires the know- ledge of numerous growth indicators, one of the most important certainly being the wood produc- tion site capacity or the fertility. Due to the fact that there are no values known as regards indivi- dual ecologic factors which influence the growth, their establishing, however, requires a lot of time and great expenses, the use of those natural site development indices which are in close correla- tion to the entire natural site wood production is made. The entire natural site wood production represents also the site production capacity pro- vided that the natural site in question has been left to natural development or the extent of human intervention has not been such as to essentially diminish the maximum basal area. A valuable indicator of natural site fertility is the top height. lts advantage is also the independence of the intensity and the art of thinnings. Conse- quently, the top height at a certain age is used for defining and establishing of the site index. However, the same site index established on the basis of the top height does not guarantee for the same site capacity. The latter may vary due to a different productivity level, which is the conse- quence of various natural forest stand densities within the same site index. The site index is established by means of sample areas which are set in evenaged forest stand parts. The top height has been defined by the height of 1 OO trees of the greatest diameter per 1 ha or by the height of the tree of the greatest diameter in 1 are. The extent of the sample area should not be less than 4 ares. The site production capacity is represented by the value of the average volu me increment at the time of its culmination. It could be established by means of yield tables and the site index based on the top height. Only those yield tables are taken into consideration which evidence the same top height development as the forest stands in the natural site in question do and the tables whose thinning share does not exceed 36% of the total wood production of a forest stand. LITERATURA 1. ANDERS, S., et al: 1985. Quantifizierung der Leistungspotenz naturliche Standartproduktiv~ krafte... Beitr. Forstwirtschaft 19 (1985) 3. s. 97-109. 2. ASSMANN, E.: 196i: Waldertragskunde, BLV Verlagsgesellschaft Munchen, Bonn, Wien. 3. CURTIS, O. R. et. at.: i974. Which dependent Variable in Site index-height-age regressions? Forest Science, 20 (1974) 1, p. 74-87. 4. HALAJ, J. et al.: i 987 Rastove tabulky hlav- nych drevin ČSSR, Priroda i 9~7, Bratislava (Nadaljevanje na 227. strani) G. V. 5/89 217 Oxf.: 182.1 (497.12 Prekmurje) Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklos~i Metka CULIBERG*, Alojz ŠERCELJ** Izvleček Culiberg, M., šercelj, A.: Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. V članku so predstavljeni rezultati pelodnih analiz, ki so bile v zadnjih letih opravljene po različnih krajih v Prekmurju, skrajni severovzhodni pokrajini Slovenije. Opravljene pelodne analize so znatno prispevale k poznavanju nekdanjega razvoja vegetacije Prekmurja. 1. UVOD Začetki vseh naših današnjih gozdov se- gajo v konec zadnje ledene dobe, v pozni glacial. Tedanjo ))severnjaško« tundro ali tajgo, kjer so gospodarili orjaški mamuti in severni jeleni, so kot pionirji začeli poraščati borovi in kasneje brezovi gozdiči. To se je dogajalo pred 15 000 do 1 O 000 leti. Ko se je podnebje postopoma ogrevalo, so se iz ledenodobnih ))zavetišč«, refugijev. začeli naseljevati toplotoljubni listavci in v zapo- rednih fazah tvorili pestro zaporedje raznih gozdnih tipov. Sporočila o nekdanjih gozdovih so raz- novrstna: stare listine, ustno izročilo, topo- nomastika itd. Najtrdnejši dokazi pa so »materialne« narave, namreč (sub)fosilni rastlinski ostanki v zemeljskih plasteh iz različnih obdobij. To so plodovi, listi, les, oglje, predvsem pa cvetni prah. Pelod na- mreč lebdi v zraku vedno in povsod. Za severovzhodno Slovenijo imamo še malo omenjenih podatkov, ker pač ni pri- mernih sedimentov, v katerih bi se rastlinski ostanki nabirali v daljših obdobjih in bi se v njih tudi ohranili. Zato se bomo omejili le ,. dr. M. C., dipl. biol., *"dr. A. š. dipl. biol., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU 218 G. V. 5/89 Synopsis Culiberg, M., Šercelj, A.: The Forest of Reg ion of Prekmurje in the Near and Remote Past. Gozdarski vestnik, No. 5/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article deals with pollen analyses the author performed in different parts of the Prekmur· je, the north-eastern part of Slovenia, in recent years. The pollan analyses which were carried out considerably conlributed to better understand- ing of the past vegetation development in the Prekmurje. na mlajše, postglacialne najdbe, pa še iz teh ne moremo dobiti nepretrgane časovne podobe razvoja tukajšnjih gozdov za celotni postglacial. Doslej imamo podatke le za nekatere odseke mlajšega holocena. 2. StiBFOSILNA DREVESNA DEBLA V gramoznici pri Petišovcih so pri kopa- nju gramoza odkopali tudi vrsto drevesnih debel, nekatera celo s koreninami (AC- CETTO 1982). Debla so bila bodisi naplav- ljena ali pa kar s koreninami vred zvrnjena v tedanjo strugo Mure. Vsega skupaj so tedaj odkrili 38 debel. Od teh je bilo 28 hrastov, 7 brestov in 3 vrbe. Po analizah Inštituta Rudjer Boškovic v Zagrebu je starost enega od hrastov 1570 ± 1 OO (radiokarbonskih) let. Rasel je torej približno med 400 in 500 letin. š. Drugi primerek, hrastova >~rogovila((, pa je star le 955 ± 1 OO let, torej izvira iz časov okrog l. 1000 n. š. Ob regulaciji Krke pri Hodošu so blizu mostička pri Cardi zadeli na skoraj 50 cm debelo hrastovo deblo, ki je ležalo 4,5 m globoko. Po analizi C14 naj bi bil ta hrast star 1270 ± 70 let. To pomeni, da je rasel med leti 600 in 800 n. š., približno ob času naseljevanja Slovanov. Slika 1: Pelodni diagram Čepinci Figure i : Pollen diagram Čepinci :1() :1D 'D $() f_O 70 .?0~4t t IHIII BEl 111 • • I>INIJS O - BEIVI.A C. ~ 1'/CE:A O • AUN!S ~ L ~ i 1\) -l., (.0 1 1 a El e..: 1 1 '=':;m::::u' 1: l 111 r11 ·. ·. r~---· 0 [?""'= 1 lf 1 ~~~FEI?AE Sllt«iUSCRIIA tHJJE.lliFERAC ERH:ACE.AE t1 1 r 1!7'& ~ F 1 D~ w Bt 1 IV 1lAHTHitH f'OI.YOOHIJH IJI!IICACEAC XAHrii!.IH ... ~1 1 ......... 11 ~1· .. ·~· 1 -li ITI w ~ "' ::! :! ~ ~ ~ ~ ! ~ CYPERACEAE An•l; 8 CEREAl/A ~ ~ 1 HCvt;hrg ~ •• ... ... <'1 ... 3. PALINOLOŠKE RAZISKAVE 3.1. Hodoš, Krka Ob deblu omenjenega hrasta v strugi Krke je odložena 60 cm debela plast sivoze- lene gline. Izmed devetih vzorcev so le štirje dali uporabne izsledke, v ostalih petih so le spore praproti. Rezultati analiz so prikazani v tabeli 1, in sicer le za gozdno rastje v odstotnih vrednostih. Značilne spremembe v teda- njem gozdu (okrog leta 700) se kažejo v upadanju prisotnosti sicer že dotlej šibko zastopanih vrst bora, smreke, bukve, leske in gabra. Vedno bolj pa sta se širili lipa in jelša. Izredna razširjenost jelše je gotovo znamenje zamočvirjenih oziroma poplavnih površin zaradi zasipanja dolin z erozijskim materialom, lipa pa se je bohotila po okoli- ških suhih gričih. Zaradi tega je vredno malo podrobneje pogledati razmere v stra- turnu iz globine 4 m, kjer pelod jel še pred- stavlja več kot 55% celotne vrednosti dre- ves nega peloda. Tolikšna vrednost jelše seveda občutno znižuje odstotne vrednosti drugih partnerjev. če pa bi pelod jel še kot močvirske prvine z obilo peloda izločili iz drevesne skupine in upoštevali zgolj ostalo gozdno drevje, bi lipa po takem računu obvladovala 41 % tedanjega gozda. V res- nici pa je je bilo še veliko več, saj lipa kot entomofil v primerjavi z drugim drevjem oddaja v zrak zelo malo peloda, čeprav ga sicer zaradi veliko. Vegetacijska faza, ki jo predstavlja ta profil je lahko trajala kvečjemu 200 do 300 let, tj. do leta 1000 n. š. Od tistega časa naprej sicer na tem mestu nimamo •)pelod- nih zapisov cc, pač pa so zelo zgo_vorne 4 ~ debele peščene glinaste naplavine eroZIJ- skega materiala z okoliških terciarnih gri- čev. Te nam pričajo o močni eroziji in ogolitvi zaradi krčenja ~ozd~v in i~.tenzivne izrabe tal bodisi za paso ah kmetiJStvo. Vendar pa v času nalaganja tega profila ni nikakršnih znamenj poljedelstva, kar se- veda v tistih burnih časih naseljevanja sta- rih naseljencev tudi ni bilo mogoče. Stara agrikultura je pač propadla, noya pa se še ni razvila. 220 G. V. 5/89 3.2. Čepinci Le nekaj kilometrov loči profil pri Hodošu od 1,3 m globoke ročne vrtine v Čepincih, toda med njima je precejšen ~asovni pre- sledek. V raztresenem naselju Cepinci smo v položni grapi pod obmejno stražnico ~?­ krili manjše šotno barje (sphagnetum), k1 Je nastalo ob izviru solzilcu. Sotni mah namreč seže le 40 cm globoko, pod njim pa je zelenkastosiva glina. Pelodne analize tega profila so dale po- polnoma drugačno podobo g~~da (~1. 1). Opozorimo le na glavne znac1lnost1 tega rastja. Med drevesnimi vrstami ves čas popol- noma prevladuje bor kot pionir na s~rajn~ degradiranih in izčrpanih tleh. _ToreJ s~ t1 (sedaj že bivši) bor~vi goz_d~vl. zaneslJIVO sekundarni in nimaJO s ttsttml s konca ledene dobe prav nobene povezave. Od drugih prvin dosegata občasne ~re?no~ti 1 o do 15% le les ka in hrast. Jelsa Je b1la v začetku diagrama še kar močno zasto- pana (močvirna tla!), a je kasneje njena zastopanost upadla. Vrednosti. gabr~ .in b_u- kve pa sta še nižji (do 5 %) .. L1pa, k1 Je. b~a v teh krajih pred 1 000 let1 prevladuJoca gozdna vrsta, se pojavlja le še tu in tam. Očitno imamo pred sabo podobo antro- pogene spremenjenega gozda. Da pa je bila še pred ne tako davnim časom bukev tu veliko bolj razširjena kot kaže pelodni diagram, pričajo kar štirje toponimi v bližnji okolici: Bukovnica, Bukonja, Bukovje, BOk- kalja. V diagramu naleti~ o na bu.kev le .še v spodnjem delu, v zgornJem delu Je analiza ne zabeleži več. To pomeni, da se diagram začenja tik pred iztrebljenjem bukve. . . v zeliščni vegetaciji (NAP) prevladuJeJO trave, šaši in košarnice. Predvsem pa so pomembne kulturne rastline: žita, ajda in koruza. Človekova spremljevalca pa sta tudi glavinec ( Centaurea) in trpotec (Pian- tago). v v • Ker je peloda ajde ze v zaeetku dtagram~ precej, je to dober časovni kazalec, saJ pomeni, da ta nekdanji borov gozd ne mor~ biti starejši kot 300 let, verjetno celo manJ. Vendar pa ne gre dvomiti, da so bila žita, torej poljedelstvo, tu že davno prej in še pred profilom pri Hodošu, kar nedvomno dokazuje naslednji pelodni diagram. 3.3. Dolnji Lakoš V Dol njem Lakošu blizu Lendave smo ob robu arheološkega nahajališča izvrtali več ročnih vrtin 230 cm globoko. Na tej globini smo zadeli na peščeno podlago. Bronasto- dobni arheološki stratum leži med 135 in 95 cm globoko. Pelod ne analize enega iz- med izvrtanih profilov predstavljajo gozdno rastje od začetka neolitika do danes, to je časovno obdobje okrog 5000 let (sl. 2). V spodnjem delu diagrama je zelo malo iglavcev, bora, smreke in jelke, skupaj naj- več 1-1 o%. Proti vrhu diagrama, od glo- bine 60 cm navzgor pa naglo naraščajo vrednosti bora in v mlajšem času dosežejo do 70%. To pomeni, da je človek v železni dobi in kasneje, zdaj tu, zdaj tam, zemljo tako izčrpal, da ni bila več ne za kulture ne za pašo. Prepustiti jo je moral borovcu. Takšne razmere so trajale prav do najno- vejšega časa, ko je človek začel množično krčiti borove gozdove, ki so med tem že opravili svojo pionirsko nalogo. Izreden dvig pelodnih vrednosti žit (Cerealia) in koruze (Zea) nedvomno dokazuje, da so te po- vršine postale žitna polja. Breza je razmeroma slabo zastopana in ni bila glavni pionir tako kot v Beli krajini. Vendar pa je na začetku železne dobe le dosegla vrednosti nad 1 O%. Kmalu za brezo pa se je gaber s prejšnjih vseskozi nizkih vrednosti 1-2% dvignil nad 25%. To je dosegel predvsem na račun breze in leske, ki ju je normalno nasledil, .· vendar pa ne za dolgo. Leska je bila sprva prav tako pomembna sestavina rastja in nam lahko pove marsi- kaj. Najprej moramo poudariti, da obdobje, ki ga zajema ta diagram, ni več v času primarne faze leske, ki jo postavljamo v čas pred 9000 do 8000 leti. Torej je zanesljivo ta faza leske sekundarna, čeprav nastopa z vrednostmi nad 30 %, ki niso običajne za Slika 2: Pelodni diagram Dolnji Lakoš, bronastodobno nahajališče Figure 2: Pollen diagram Dolnji Lakoš, Bronze Age archaeological site G. V. 5/89 221 Tabela 1: Hodoš, Krka- rezultati pelodnih analiz Table 1: Hodoš, Krka- results of pollen analyses Glob.(m) Pinus Picea Be tu la Ain us Corylus 4,0 1.3 1.3 4.3 55.7 3.7 4,2 6.7 0.2 13.2 29.5 3.4 4,4 + + 4,6 5.3 1.8 9.0 21.0 8.8 * C14 :1270±70 let B. P. naše kraje. Tudi normalna prisotnost bukve nedvomno govori za sekundarno fazo. So- razmerno visoke vrednosti leske je prej mogoče razlagati kot posledico pašništva v mezolitiku in neolitiku. Ta človekova dejav- nost je bila vsekakor starejša od poljedel- stva. ln v resnici vidimo, da je poljedelstvo tu kar precej zamujaJo, saj se pelod žit pojavi v diagramu šele v bronasti dobi. Pelodne vrednosti leske močno upadejo šele, ko so začeli borovi gozdovi poseljevati zaradi paše degradirana zemljišča. Hrast, lipa in brest, prvine mešanega hrastavega gozda, dosegajo 1 0-20 % skupno udeležbo. Tudi ta »Združba« ni Slika 3: Časovna razmerja Figure 3: Chronological situation leta years ~~~~~~--1--l 2 . 103 >QI o 'C o :::: pelodni diagram pollen diagram deblo stem 222 G. V. 5/89 o Carpinus Quercus Tilia Ulm us Fagus Jug lan s 2.6 0.7 17.8 0.2 0.9 0.2 14.2 3.6 22.1 0.7 2.2 0.2 + + 13.0 0.7* 27.0 0.7 8.6 primarna, nastopa pa bolj ali manj enako- merno vse do najnovejših časov krčenja. Bukev je glede na njeno sorazmerno majhno pelodno produktivnost v nižjih delih profila kar zadovoljivo zastopana. Vendar pa jo je človek vedno bolj iztrebljal, tako da je končno tudi tu komaj še zaznavna. Posebej je treba obravnavati tudi jelšo. V sami analizi so pelodne vrednosti jelše namreč štirikrat višje, kar pomeni, da v preparatih pelod jelše absolutno prevladuje. To pomeni, da je bila poplavna okolica ob Muri v celoti porasla z jelšo. Zato smo (kot je v pelodni analizi pravilo) vrednosti nje- nega peloda delili s štiri (zato oznaka R !) in smo šele s temi vrednostnimi računali vsoto dreves nega pelod~.: Jn:.še nekaj vidi- mo: jelševi »>gaji« so bili· dejansko najbolj »Stabilna« vegetacija, saj so ves čas paraš- čali močvirne površine. Jelševje je bilo trajno pač zato, ker je z zadrževanjem vode sproti obnavljalo močvirne razmere. POVZETEK O recentnem rastju severovzhodne Slovenije imamo že nekaj dobrih fitocenoloških raziskav (WRABER 1959, 1961, 1969; ŽUPANČIČ, ČARNI 1988). Vsem je skupna nekakšna negoto- vost ob vprašanju ali je tamkajšnje rastje primar- no, to je »naravno«. Vsi raziskovalci pa so se odločili, da so borovi sestoji sekundarni. Pelodne analize, ki jih je opravila M. Culiberg (ŠERCELJ 1987) prepričljivo dokazujejo, da so borovi sestoji iz najnovejšega časa, da so torej resnično sekundarni. Še več, iz pelodnega dia- grama se vidi, da je bilo gozdno rastje na tem območju že od neolitika naprej pod močnim človekovim vplivom. Najprej je prevladovalo paš- ništvo, od bronaste dobe naprej pa se je začelo intenzivnejše poljedelstvo. Torej lahko govorimo za vse tipe gozdov. da so sekundarni, ne le za borove. Izsledki dosedanjih paleobotaničnih raz- iskav v tem prostoru še bolj potrjujejo to tezo. V rečnem produ Mure pri Petišovcih so odkrili zasuta debla hrastov (28), brestov (7) in vrbe (3). Radiokarbonska starost tega lesa je 1570 ± 1 OO let (ACCETIO 1982). Pri Hodošu pa so ob regulaciji struge reke Krke zadeli v globini 4 m na hrastovo deblo, ki se je prevrnilo v strugo pred 1270 ± 70 leti. Pelodna vsebina gline, v kateri je ležalo deblo, kaže, da so v tedanjem času, v letih okrog 600 do 800 n. š. tu popolnoma prevladovali lipovi gozdovi - zaradi paše (tab. 1 ). V bližnji vasi Čepinci pa pelodni profil iz manj- šega barja kaže, da je največ pred nekaj stoletij do nedavnega tu prevladoval borov gozd. Razvil se je na antropozoogeno skrajno degradiranih tleh. Danes je tudi tu gozd že iztrebljen (sl. 1). V Dolnjem Lakošu pri Lendavi je pelodna ana- liza profila iz vrtine ob bronastodobnem naselju pokazala podobo bolj ali manj nepretrganega pettisočletnega razvoja gozdnega rastja (sl. 2). V spodnjem delu diagrama, ki časovno spada v neolitik, je gozdno rastje bolj ali manj normalno, le jelševje v zamočvirjenih rokavih Mure in poto- kov moti gozdno sliko. Za ta čas nenavadno visoke vrednosti leske dokazujejo neolitsko pašni- ško gospodarstvo z rejo goveje živine. Bor, smreka in jelka dosegajo tedaj le nizke vrednosti, kar je bilo pričakovati. Nekoliko bolje so bili zastopani listavci - bukev, hrast, brest in jelša. O poljedelstvu v tem obdobju še ni nobenih sledi. Pelod žit se namreč pojavi šele v bronasti dobi, to je pred približno 3000 leti. V začetku železne dobe so se v tem območju nepričakovano razbohotlli gabrovi gaji, vendar ne za dolgo. Bor je namreč začel zdaj tu, zdaj tam močneje zaraščati. Prevlada borovca se je tu začela že pred več stoletji, še preden je sem prišla ajda, to pomeni pred več kot 400 leti. Te gozdiče so v najmlajšem času iztrebili in na teh površinah uredili žitna polja, kar nedvomno dokazuje izreden dvig vrednosti žitnega peloda. O samih začetkih postglacialnih gozdov sicer nimamo materialnih dokazov, ker doslej še noben profil ni segel v tisti čas. Toda ker so bili vsi gozdovi primarni, lahko sklepamo, da so bili prvi gozdovi borovo-brezovi sestoji kot povsod po Evropi. Tem so sledili mešani hrastovi gozdovi, nato leskova faza in končno bukev. Na tej stopnji se je razvoj tu najbrž ustavil, saj za Abieti·Fage- tum, kot ga poznamo iz gorskih predelov Pohorja (CUUBERG 198~J. v Alpah (CUUBERG, ŠER- CELJ, ZUPANČIC 1981) in Dinarskem gorstvu (CLILIBERG, ŠERCELJ 1981) ni bilo pogojev, ker jelka tu pač ni imela možnosti za širjenje. Zato bo najbrž pravilna domneva Zupančiča in Čar­ nega (1981 ), da se je klimaksni razvoj gibal v združbi Querco·Luzulo-Fagetum ali kaj podobne· ga. Tudi Querco-Carpinetum je bil le epizodna združba. Zgornji del diagrama iz Lakoša in dia- gram iz Čepincev zgovorno dokazujeta, da so borovi gozdovi sekundarne tvorbe kot posledica antropozoogenega delovanja. Bor je bil v starejših obdobjih zastopan celo' šibkeje kot drugod po Sloveniji. Najbolj »trajnacc združba so bili jelševi gaji, ki so se lahko ohranili zaradi vedno novih zamočvir­ jenih površin v slepih rokavih rek ali so sami vzdrževali zamočvirjenost z zadrževanjem vode (npr. Črni log). Na take površine se drugo rastje pač ni moglo naseliti. THE FORESTS IN THE REGION OF PREKMURJE IN THE NEAR AND REMOTE PAST Summary The recent vegetation of north-eastern part of Slovenia has been investigated phytocoenologi- cally by M. Wraber (1959, 1961, 1969) and by M. Zupančič and A. Čarni (1988). The authors came to the conclusion that the pine-woods were a secondary vegetational type. Pollen analyses of a core from near Dolnji Lakoš (Fig. 2) performed by M. Culiberg (ŠER- CELJ 1987) brought a convincing proof of these pine forests being a secondary formation. More yet, all types of vegetation turned out to have been under strong human impact since the neo- lithic - first by pasture and since the bronze-age also by agriculture. Further palaeobotanical inve- stigations only confirmed this statement. Altogether 38 stems of oak, elm and willow have been excavated from the gravel of the river Mura (ACCETIO, 1982). Their age proved to be 1570 ± 1 OO radiocarbon years. ln the riverbed of Krka near the village Hodoš and oak stem has been excavated from a layer of clay at a depth of 4 metres. The pollen contents of this clay demonstrated a Jime-dominated forest in the years between 600 and 800 A. D. (1270 ± 70 radiocarbon years age) (Tab. 1). ln the village Čepinci near Hodoš in a small Sphagnum marsh a core has been taken. lts pollen contents shows complete dominance of pine-forests du ring the last centuries (200 to 300 years or less) with pollen of cereals, buckwheat and corn (Fig. 1 ). LITERATURA 1. Accetto, M., 1982: Subfosilno drevje iz gramoz- nice pri Petišovcih. Gozdarski vestnik 40/9: 377- 379. 2. Culiberg, M., 1986: Palinološka raziskovanja na Lovrenškem in Ribniškem barju na Pohorju. Biološki vestnik 34/1: 1-14. 3. Culiberg, M., A. Šercelj, 1981: Pollen analyses of the sediments of Plitvička jezera (Lakes of Plitvice). Acta botanica croatica 40: 147-154. 4. Culiberg, M., A. Šercelj, M. Zupančič, 1981 : Palynologische und phytoz6nologische Unter- suchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelo- vica (Slowenien). Razprave SAZU 4. razr. 23 {6): 175-190. 5. Šercelj, A., 1987: Podnebje in rastlinstvo: Bronasta doba na Slovenskem. Narodni muzej, Ljubljana: 19-24. 6. Wraber, M., 1961: Gozdna vegetacija Sloven- skih Goric. Biološki vestnik 9: 34-57. 7. Wraber. M., 1969: Die bodensauern F6hren- walder des slowenischen pannonischen Randge- bietes. Acta botanica croatica 28: 401-409. 8. Zupančič, M., A. Čarni, 1988: Nova združba bora v slovenskem predpanonskem obrobju. Bio- loški vestnik 36/3: 1 07-126. G. V. 5/89 223 Oxf. ~ 375.11 Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla LIV GV 2H 50 Ado.lf TREBEC* Izvleček Trebec, A.: Preizkus delovanja radijsko vode· nega vitla LIV GV 2H 50. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 2. V prispevku so podani rezultati meritev učinka· vitosti dela z novim radijsko vodenim hidravličnim traktorskim vitlom LIV GV 2H 50. Prikazane so primerjave učinkovitosti radijsko vodenega in obi- čajnega hidravličnega villa ter navedenih nekaj značilnosti dela z daljinsko upravljanim vitlom. 1. UVOD Razvoj gozdarske opreme oz. mehaniza- cije na področju spravila lesa je dosegel v obdobju 1970-1980 velik razmah, po tem obdobju pa kaže občutne znake stagnacije. Tudi opredeljevanje izhodišč in razvojnih usmeritev za obdobje 1990-1999 ne kaže na revolucionarne spremembe. Tako bomo v prihodnjem desetletju v zmernejših terenskih razmerah od pan ja do kamionske ceste les še vedno pretežno spravljali z vlačenjem po tleh. Od izboljšav tehnologije traktorskega spravila pričakujemo predvsem: - večjo učinkovitost dela, - zmanjšanje stroškov, - razbremenitev delavca, ergonomsko ustreznejše ter varnejše delo. Podjetje LIV iz Postojne, ki se vse bolj uveljavlja kot proizvajalec gozdarske opre- me, je l. 1983 izdelalo traktorski vitel s hidravličnim upravljanjem. Z domačim zna- njem je ta izdelek uspešno dopolnilo in izdelalo prototip radijsko oz. daljinsko vode- * A. T., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU 224 G. V. 5/89 Synopsis Trebec, A.: Operation Test of the LIV GV 2H 50 Radio controlled Winch. Gozdarski vestnik, No. 5/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 2. The article deals with the results of the work efficiency measurement when the work is being performed with the new LIV GV 2H 50 radio controlled hydraulic tractor winch. The compari- son of the efficiency of radio controlled win eh with that of the usual hydraulic type are presented in the article and there are also some characteristics of the work with the remote controlled winch stat ed. nega traktorskega vitla. Pri Gozdnem go- spodarstvu Postojna smo novo napravo preizkusili in izmerili, v kakšni meri uporaba naprave za daljinsko vodenje traktorskega vitla skrajša čas, potreben za zbiranje lesa. Izsledke preizkusa smo podali ob pred- stavitvi gozdarskega programa podjetja LIV novembra 1988 v Postojni. 2. OPIS SISTEMA RADIJSKEGA (DALJINSKEGA) VODENJA VITLA Sistem radijskega upravljanja z vitlom omogoča daljinsko opravljanje naslednjih operacij: - sprostitev zavore bobna (za vsak bo- ben posebej) - vklop navijanja vrvi (za vsak boben posebej) - dodajanje plina traktorskemu motorju. Naprava je sestavljena iz več enot: iz oddajnika in sprejemnika z antenami ter iz električnih stikal v kabini traktorja. Oddajnik, ki ga ima delavec pri sebi, polnima z zunanjim polnilcem, npr. z avto- mobilskim akumulatorjem napetosti 12 V. Obratovalni čas napolnjenih nikelj-kadmije- vih baterij je približno 12 ur. Doseg radijskih komand je vsaj 150m. Komandni sistem prek uporabe elektron- skih ključavnic in različnihJrekvenc kristalov omogoča, da skupaj dela več traktorjev z daljinsko upravljanimi vitli, ne da bi lahko prišlo do motenj pri njihovem upravljanju. V našem primeru je bil daljinsko voden hidravlični vitel nameščen na prilagojeni kmetijski traktor IMT. 3. METODA DELA V skladu z namenom poizkusa smo merili samo čase zbiranja lesa, to je čas razvlače­ nja vrvi, čas vezanja lesa in čas privlačeva­ nja lesa. Poudariti moramo, da smo pri preizkušanju naprave za daljinsko vodenje vitJa ugotavljali le časovne prvine dela. Drugih, tudi pomembnih prvin pri zbiranju lesa (npr. obremenitev delavca, varnost dela itd.) se pri naših preizkusih nismo dotaknili. časovne vredno.sti zbiranja lesa smo me- rili po ničelni metodi. Dobljene izsledke smo nato primerjali z ustreznimi normativi za zbiranje lesa z običanjimi hidravličnimi vitli LIV GV 2H 50, ki jih sicer uporabljamo pri GG Postojna. Za beleženje časovnih in količinskih vred- nosti pri zbiranju lesa smo uporabili sne- malni list, izdelan na podlagi snemalnega lista za spravilo lesa s traktorji (2). Terenske meritve so bile opravljene na različnih terenih ob različnih pogojih dela. Brezpotja so bila v času meritev zasneže- na, blatna, mokra, zemljata, kamenita. Iz naštetega lahko sklepamo, da smo meritve učinkovitosti in uporabnosti radijsko vode- nega vitla LIV GV 2H 50 uporabljali v takšnih različnih razmerah, pri kakršnih so bili določeni tudi normativi za zbiranje lesa z običajnim hidravličnim vitlom LIV GV 2H 50. Organizacijska oblika dela je bila 1 +0. Vitel je bil nameščen na traktorju IMT 565. Z meritvami smo zajeli 113 delqvnih qi- klov zbiranja lesa na terenu dveh različnih težavnostnih kategorij. Skupaj smo spremljali zbiranje 293,0 m3 lesa (537 kosov). · Meritve smo opravili od oktobra 1987 do novembra 1988 z občasnimi, tudi daljšimi prekinitvami zaradi popravil in dopolnjeva- nja sistema radijskega vodenja vitla, vse do uporabne zanesljivosti sistemov. 4. IZSLEDKI PREIZKUSA Osnovne podatke o značilnosti terena pri delovni fazi zbiranja lesa in o količinah in strukturi bremen prikazujemo v preglednici 1. V preglednici 2 prikazujemo ugotovljene čase in izračunani faktor dodatnega časa. V neproduktivni čas zbiranja lesa smo uvrstili objektivne zastoje (to so bili pred- vsem prehodi do traktorja po privlačevanju, prevezovanje, razpleti verižic, vitlanje, si- dranje, umik za breme) ter odmore in oddi- he. Izločili smo čase, ki bi motili našo analizo, to so bili prerezovanje, premiki traktorja, dodelava, ročno zbiranje ... Normative zbiranja lesa z radijsko vode- nim vitlom smo izračunali iz regresijskih enačb, izračunanih po posameznih katego- rijah terena ter skupaj za vse kategorije terena. Normativi so podani v preglednici · 3, kjer so prikazani primerjalno z ustreznimi normativi za zbiranje lesa z običajnim vitlom LIV GV 2H 50, prav tako nameščenem na prilagojenem traktorju IMT. V preglednici 3 navajamo na podlagi regresijskih krivulj izračunane potrebne čase za zbiranje 1 m3 bremena le za tisto območje velikosti kosov, ki so bili med našim poskusom dovolj pogosti. Prihranek časa pri zbiranju lesa z uporabo radijsko vodenega vitla je pri l. kategoriji terena 18 %, pri 11. in 111. kategoriji terena pa 25%. Časovni prihranek pri delu z radijskim vode- njem vitla se torej povečuje z večanjem težavnosti terena. 5. SKLEPI Opravljeno časovno in količinsko prouče­ vanje zbiranja lesa z novim, radijsko vode- nim vitlom LIV GV 2H 50 je pokazalo, da pri zbiranJu lesa z daljinskim upravljanjem vitla prihranimo od. 18% (v zmernejših te- renskih razmerah) do 25% časa (v .težjih terenskih razmerah). Brez dvoma ima delo G. V. 5/89 225 z daljinsko vodenim vitlom še vrsto drugih prednosti, kot so varnejše delo, humaniza- cija dela idr., vendar teh prvin v naše proučevanje nismo vključili. Časovni prihra- nek pri delu z radijsko vodenim vitlom je v celoti posledica zmanjšanja dodatnega ča­ sa, sa.i potrebni časi za razvlačevanje vrvi, vezanje lesa ter privlačevanje bremena niso odvisni od načina vodenja vitJa. Še nekaj dobrih lastnosti in pomanjkljivo- sti nove naprave. a.) Dobre lastnosti: - lahkotnost upravljanja s komandnimi stikali, - zmanjšanje obremenitev delavca od ropota in vibracij (med privlačevanjem bre- mena je zunaj traktorja), - zmanjšanje možnosti poškodbe de- lavca zaradi prevrnitve traktorja, naletov hlodov do traktoja ipd., - ker daljinsko upravljanje z vitlom skoraj obvezno zahteva zanesljivo sidranje trak- torja, je podjetje LIV razvilo tudi nov način hidravličnega vodenja zadnje naletne de- ske. Poleg boljšega sidranja traktorja omo- goča to tudi učinkovitejše in kvalitetnejše rampanje lesa ob uporabi zadnje naletne (rarnpne) deske, saj lahko desko nastavimo skoraj na centimeter natančno. b.) Pomanjkljivosti: - trenutno je daljinsko upravljan le vitel, tako da še ni mogoč zagon traktorja na daljavo, vendar bo to mogoče dopolniti. Pri našem preskušanju še nekoliko prevelik radijski oddajnik, ki ga delavec nosi pri sebi, je že nadomeščen z manjšim, pri- bližne velikosti 6 x 3 x 20 cm. Tabela 1: Podatki o terenskih razmerah pri zbiranju lesa in o bremenih Kategorija Razdalja zbiranja Nagib terena Velikost bremena $tevilo kosov Povp. terena min. maks. povp. maksimalen povp. min. maks. povp. mln. maks. povp. kos m % m kom m 4 23 12 +22 -25 -9 0,36 3,57 2,43 2 17 6 0,39 11.-111., 4 21 10 +62 -54 +4 0,54 5,15 2,70 2 7 4 0,45 Povprečje 11 -1 2,59 5 0,42 Tabela 2: Sestava delovnega časa Kategorija Faktor Produktivni Neproduktivni čas terena dodat- čas zbiranja objektivni odmori zastoji nega zastoji oddihi časa % l. 1,78 56,2 33,7 10,1 43,8 11./111. 1,73 57,8 42,2 42,2 Povprečje 1,76 57,0 38,0 5,0 43,0 Tabela 3: Normativi zbiranja lesa Povp. Povp. l. kat 11.-lll.kat Skupaj drevo kos LIVGV LIV GV razlika LIVGV LIV GV razlika LIVGV LIV GV razlika 2H50 2H50 2H50 2H50 2H50 2H50 -radio -radio -radio m~ minut za 1m~ o/o minut za 1m~ o/o minut za 1m~ % 0,20 0,12 9,90 11,40 -13 0,30 0,18 7,27 8,82 -18 9,95 9,79 +2 7,21 9,31 -23 0,40 0,24 5,96 7,53 -21 7,48 8,33 -11 5,78 7,99 -28 0,50 0,27 5,52 6,76 -18 6,66 7,46 -11 5,31 7,11 -25 0,70 0,34 4,80 5,88 -19 5,30 6,46 -18 4,52 6,17 -27 1,00 0,43 4,22 5,22 -19 4,20 5,71 -26 3,88 5,47 -29 1,30 0,50 3,91 4,86 -20 3,62 5,31 -32 3,55 5,09 -30 1,70 0,57 3,68 4,58 -20 3,18 4,99 -36 3,30 4,79 -31 2,00 0,62 3,54 4,44 -20 2,93 4,84 --40 3,14 4,64 -32 226 G. V. 5/89 Uporabljene regresijske enačbe po kategorijah: l. 1 y .vT2 = 2,0246 + 0,9445 Q 11.1111. Y,vT2 = 0,0592 + 1,7812 Skupaj: v4rr2 = 1,4865 + 1 ,031o y,vT2 ... čas zbiranja za 1m 3 (min./m3) O ... povprečen kos (m3) r xy ... multipli korelacijski količnik 1 Q 1 Q rxy = 0,9608 rxy = 0,9348 rxy = 0,9321 Vsi podatki so izračunani na povprečno razdaljo zbiranja 10m. POVZETEK V postojnskem podjetju LIV so v okviru gozdar- skega programa razvili napravo za radijsko ozi- roma daljinsko vodenje hidravličnega vitra. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna smo preizkusili novo napravo in izmerili, v kakšni meri uporaba novega načina vodenja traktorskega vitra skrajša čas, potreben za zbiranje lesa. Meritve so poka- zale, da z radijsko vodenim vitram pri zbiranju lesa prihranimo v povprečju od 18% (na lažjih terenih) do 25% časa (na težjih terenih). časovni prihranek se povečuje z večanjem težavnosti terena. V primerjavi z običajnim vitlom ima radij- sko vodeni še vrsto drugih prednosti: zmanjšanje obremenitev delavca zaradi ropota in vibracij, ker je delavec med privlačevanjem zunaj traktorja, zmanjšanje možnosti poškodbe delavca zaradi prevrnitve traktorja, naleta hlodov do traktorja idr. OPERATION TEST OF THE LIV GV 2H 50 RADIO CONTROLLED WINCH Summary ln the Postojna enterprise LIV, a device for the remote control of the hydraulic winch was develo- ped in the scope of the forestry program. The (Nadaljevanje z 217. strani) 5. HOFMANN, G.: 1985. Die potentielle naturliche 1\Jettoprimarproduktion an oberirdischer Pflanzen- trockenmasse ... Beitr. Forstwirtsch. 19 (1985) 3, s. 110-116. 6. KELLER, W.: 1987. Einfacher ertragskundli- cher Bonitatsschlusser fur Waldbestande in de Schweiz Mitt schweiz. Anst. fur forsll. Versuch- swes. 54, 1 : s 1-98 Zurich. 7. KOŠIR, ž.: 1975. Zasnova uporabe prostora. Gozdarstvo. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, lJubljana. 8. KOŠIR Z.: 1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev. Zbornik gozdarstva in lesarstva, L. 17. št. 1. Ljubljana. new device was tested in the Postojna forest enterprise and measurements as to the time saving in wood gathering when the new tractor winch control system is used were taken. It was established that on the ave rage 18% of time in easy terrain to 25% of time in difficult terrain was saved by the use of a radio controlled winch in wood gathering. The more the terrain is difficult, · the more time is saved in the hauling process. There are al so other advantages the radio control- led winch has in comparison to the usual (hydrau- lic) one: reduction of worker's exposure to noise and vibrations because the worker needn't be in the tractor when the process of hauling is being carried out; it is less possible that a worker be injured by the turning over of a tractor, by trunck run against tractor etc. VIRI 1. GG Postojna, DSSS: Računalniškaobdelava podatkov snemanj časovnih in količinskih vredno- sti zbiranja lesa z uporabo radijsko vodenega villa, GG Postojna 1988. 2. KRIVEC, A.: Proučevanje traktorskega spra- vila lesa, IGLG, Strokovna in znanstvena dela 65, Ljubljana 1979. 9. KOTAR, M.: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znan- stvena dela št. 59, IGLG, Ljubljana. 1 O. KOTAR, M.: 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 (1985). s. 107-126. 11. SLOBODA, 8: 1975. Die Bewertung der Standorte mit absoluter Bonitierung. CBL. ges. Forstwesen 92 (1975), 1, 25-46. 12. STERBA, M.: 1974. Ertragskundliche Hypot- hesen uber den Standort. Institut f. forstliche Ertragslehre der Hochschule fur Bodenkultur, Wien 1974. G. V. 5189 227 Oxf.: 0~~01 O Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih prometnic Mitja CIMPERŠEK* Z uveljavitvijo panožnega sporazuma smo med redna opravila sprejeli tudi podrobno členitev in ovrednotenje del pri gradnjah gozdnih cest in vlak. Po zagotovilu predlaga- teljev tega sporazuma so normativi skupek terenskih snemanj in raziskav, praktičnih iz- kušenj in že preverjenih splošnih gradbeni- ških meril za ugotavljanje učinkov. V nespre- menjeni obliki smo jih sprejeli tudi v Gozdnem gospodarstvu Celje. Pri praktičnem delu pa smo ugotovili, da tako razdrobljenih del ne moremo določati z enostavnimi merjenji in izračuni. Zato smo izdelali posebno metodo terenskih snemanj in obdelavo podatkov na računalniku. 1. MATEMATIČNA REŠITEV Osnovo našega izračuna sestavljajo tri enostavno merljive količine: - nagib terena (T), - višina izkopne brežine (H) in - nagib brežine (B). Izpeljava obrazcev je razvidna iz priloge 1 in se nanaša samo na mešane profile, ki pre~ladujejo v večini primerov. Površino celotnega profila dobimo iz for- mule (1). Če imamo v profilu tudi kamnita tla, sočasno z brežino izmerimo tudi tisto višino kamnine (K), ki smo jo morali prej zdrobiti z razstrelivom. Ploščino tega dela profila izračunamo po obrazcu (2). Izpeljava vzorca je zasnovana na predpostavki, da sloji kamnite hribine potekajo vzporedno s površino terena. Pri delu z bagrom dodatno ovrednotimo še tiste količine materiala, ki so bile škarpira- * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Celje, TOZD gozdarstvo Boč, 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 17, YU 228 G. V. 5189 ne. Te izračunamo po obrazcih, ki so poja~ snjeni na prilogi 2. V vsakem profilu izmerimo tudi širino z buldožerjem zglajenega dela planuma. Iz tega podatka dobimo površine planiranja. Z izmerjeno razdaljo in nagibom nivelete med dvema sosednjima profiloma dobimo vsa iskana povprečja. 2. TERENSKE MERITVE Prevzem gradbenih del lahko opravita dve osebi, vendar gre delo hitreje od rok, če je navzoč še tretji. Običajno pri prevzemu sode- ljujejo predstavniki gozdnega obrata kot vla- gat~lji in zastopniki izvajalca, to so gradbeni- ki. Merilna mesta - snemalne profile - izbe~ remo tam, kjer se občutneje spremeni vsaj en vplivni dejavnik. Razdalje merimo s tra- kom, brežine pa s 5-6 m dolgo zložljivo lata. Za merjenje nagibov brežin uporabljamo po- seben kotomer, s padomerom pa merimo nagibne kote terena in po potrebi preverjamo nagibne nivelete. Dvojica lahko prevzame zemeljska dela na kilometer dolgi trasi v poldrugi uri. 3. RAČUNALNIŠKI PROGRAM Računalniški program je izdelan tako, da pred začetkom del ažuriramo cene gradbenih storitev. To je pomemben predpogoj zaradi inHacije. Sledi vnašanje izmerjenih podatkov po posameznih profilih. Na koncu zahteva program še vpis števila panjev (združenih po debelinskih stopnjah), ki smo jih prej razstre- lili. Računalnik najprej izpiše vstavljene podat- ke. Druga ~abela vsebuje izračunane količine po posameznih profilih. Te so ločene po vrstah del, kategorijah, pogojih miniranja in razvrščene v razrede (do 2m3, od 2 do 4m3 Priloga 1: Obrazec za izračun površin izkopa <;-- ,~ ~~~~==~~======~~----- ~ _""...' ~ J /A""i ~- A? - ~--_.-J / -· 1(".-n;...-----~-~ ::;.,.--:r- - 1 zemlja P=h*(A1 +A2)/2 - h* A2/2 =h/2*(At +A2 -A2) = h/2* A1 TAN(n=h/(A1 +A2) / "" kamen A1 =h/TAN(T)-A2 A2 = COS(B} * H h=SIN(B)*H A 1 = H * SIN(B) /TAN(n- H * COS(B) = H * (SIN(B) /T AN(T) -COS(B)) P = H * H * SIN(B) * (SIN(B) /TAN(n-coS(B))/ 2 ... (1) F=K/H PK=P*F* F ... (2) V računalniških jezikih imajo znaki naslednji pomen: .. množenje 1 deljenje Priloga 2: Obrazec za izračun površin škarpiranja V računalniških jeZikih imajo znaki naslednji pomen: *množenje, 1 deljenje Za F glej prilogo 1 . / .;' .,.,. kamen SIN(90-B) =Z/V Z= V*(90-B) TANT(T) = V/A1 V=A1 *TAN(T} PSZ=H*Z/2 PSZ= H*A1 *TAN(n*SIN(90-B}/ 2 ... 3 PSK= PSZ*F*F ... (4} G. '\1. 5/89 229 in nad 4m3). V tretji tabeli- rekapitulaciji, so vse količine seštete in pomnožene s cenami. Za kilometer vlake ali ceste trajata vnaša- nje in istočasni izpis manj kot 30 minut. SKLEP Po dveletnih izkušnjah in primerjavah ugo- tavljamo, da so normativi zanesljiva podlaga za vrednotenje gradbenih storitev. Nekoliko prenizki so pri nižjih kategorijah in tam, kjer so izkopne količine na tekoči meter večje od 3-4m3• V takih primerih so gradbeni stroški previsoki. Obratno pa potegnejo krajši konec Oxf.: 907.1 gradbeniki pri majhnih izkopih in v kamenju. Najneugodnejši je položen kraški svet, kjer je veliko miniranja in malo odrivnega materia- la. Kot je razvidno iz sestavka, je izračun količin enostaven, hiter in natančen. Odpa- dejo vsa risanja in planimetriranja profilov ter veliko zmotljivega računanja. Z manjšimi popravki bodo postali normativi gradbenih storitev kakovostna podlaga za ugotavljanje učinkovitosti gozdnega gradbe- ništva. To pa je trdno izhodišče za smotrno načrtovanje optimalne gostote in poteka goz- dnih komunikacij. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda Tudi pobuda gozdnim gospodarstvom za osnovanje »GOZDNIH GAJEV«· Lado ELERŠEK* 1. O LEPOTI GOZDOV RAZMIŠLJAMO TUDI GOZDARJI Da tudi gozdarji ne živimo le od lesa in kruha, dokazuje dobro obiskan seminar O lepoti drevesa in gozda, ki sta ga priredila VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakul- tete in Splošno združenje gozdnogospodar- skih organizacij SR Slovenije 19. in 20. novembra 1987 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. O nekaterih svojih estetskih »srečanjih« z go- zdom sem v tej reviji že pisal (4), a so se mi po poslušanju seminarja porodile na to temo še nove misli. Saj se nam tudi gozd vsak dan prikazuje v drugi luči in drugi izrazni podobi. Znanost o lepem imenujemo estetiko. Estetsko kot vrednostni pojem izraža ·celo vrsto čustvenih odnosov, ki temeljijo na človeški biološki, psihološki in socialni biti. * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 230 G. V. 5/89 Izvor estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih, besednih in drugih zaznavah. Estetiko go- zda pa opredeljuje ANKO {2) kot nauk o vseh vidikih lepega, povezanega z gozdom. Doživljanje lepote je ugodje, vendar so za to doživetje različni ljudje različno ))od- prti<<. Slikarske razstave in koncerte obi- skuje le manjšina. Podobno je z estetskimi vrednotami gozda: doživljajo jih le nekateri ljudje. Čeprav so naši predniki živeli v gozdu in ob robu gozda, je današnji mestni človek od gozda zelo odtujen. Očitno mu mesto nudi več in silnice, ki ga vežejo nanj, so močnejše od tistih, ki ga povezujejo z naravo, tudi z gozdom. Zato se tudi mesta tako razraščajo, medtem ko se podeželje vse bolj prazni. Nekateri vplivi na razporeditev ljudi v prostoru: Razlogi, ki vplivajo na to, da živi ve- čina ljudi v urbanih naseljih (močnejši): - želja po življenju v večji skupnosti - ugodje komunalnih uslug - bližina delovnega mesta - kulturne ustanove - itd. Razlogi, ki nas trajno ali vsaj občasno vežejo na (gozdno) naravo (šibkejši): - gibanje na svežem zraku - beg pred mestno nesnago {materialno in moralno) - želja po tišini - stik z lepoto gozda - nabiranje gob in gozdnih sadežev - itd. Gotovo je tudi stik z lepoto gozda eden izmed razlogov, zaradi katerih ljudje zaha- jajo v gozd, za nekatere seveda bolj, za druge manj tehten. Po drugi strani pa človekova navezanost na gozd le ni zanemarljiva. »Sodobne razi- skave potrjujejo, da pridobitve civilizacije ne morejo popolnoma nadomestiti narav- nega okolja. Clovek se namreč nanj ču­ stveno in fiziološko popolnoma drugače odziva kot na kakršnokoli svojo stvaritev, stik z naravnim okoljem ostaja človekova prvinska potreba« {GOLOB, 5). V istem članku so objavljene tudi zanimive ugotovit- ve različnih anket. Iz njih je razvidno, da tako Slovenci kot Nemci, Avstrijci in Fran- cozi najraje zahajajo v gozdove in šele nato na morje, v gore ter k jezerom, rekam in livadam. DELITEV ESTETIKE GOZDA PO RAVNEH --------------- 1 ------------ l. VIDNAZAZNAVA 11. ZVOČNA ZAZNAVA 111. ZAZNAVAZDRUGIMI ČUTILI A Različna oddaljenost od opazovalca A. B Vrsta narave 1. Gozd, gozdna krajina 2. Prvine gozda 3. Detajli 4. Miniature B. 1. Rastlinski svet 2. Živalski svet 3. Neživa narava c. 1. Nedotaknjena narava c Povezanost s človekom 2. V gozdu je prisotno človekovo delo (gozdna pota, znamenja, posekan les, ... ) 3. Človek v gozdu, ko je gozd človeku Povezanost z letnim časom D Glede na umetniški način dojemanja E ? samo prostor za dejavnost {gozdni delavec, sprehajalec, nabiralec, lovec, ... ) č. 1. Pomladanski gozd 2. Poletni gozd 3. Jesenski gozd 4. Zimski gozd D. 1. Grafično videnje 2. Ekspresionistično videnje 3. lmpresionistično videnje 4. Gotski vtis 5. Renesančni vtis 6. Baročni vtis G. V. 5/89 231 Spomenik (C2 : A3) Smreke v megli (C1 : Č3) Sprehajalca (C3 :Č4) Svetloba meglenega jutra (03 : C1) 232 G. V. 5/89 2. POSKUS RAZVRŠČANJA GOZDNE ESTETIKE Ker se pojavlja estetika gozda na različ­ nih ravneh in v različnih oblikah, jo lahko tudi razveji mo in prikažemo njeno zgradbo. Predstavljena shema je le poskus delitve gozdne estetike, po kateri sem razporedil tudi fotografski del prispevka. Oznaka v oklepaju pri fotografiji pomeni pripadnost področju gozdne estetike po tej shemi. Tako si lahko tudi sicer razvrščamo fotogra- fije, kar nam omogoča lažje iskanje zažele- nih motivov. Popis in iskanje motivov si lahko uredimo tudi na računalniku. Pri dojemanju estetike gozda lahko dolo- čene ravni in prvine izrazitQ prevladujejo ali pa se poljubno mešajo. Menim, da je delitev gozdne estetike umestna. Kar razčlenimo, lažje obvladamo. To velja tudi za gozdno estetiko. Vprašanje je seveda, kako to narediti? Kot sem že poudaril, gre le za poskus takšne razčleni­ tva. Razčlenitev doreči je kaj zahtevna naloga in jo prepuščam času in boljšim strokovnjakom. 3. POBUDA GOZDNIM GOSPODARSTVOM ZA OSNOVANJE >>GOZDNIH GAJEV« Pri gospodarjenju z gozdovi postajajo »ostale« vloge gozdov vse pomembnejše. Tudi v Gozdarskem vestniku beremo: >>da gozdarji uspavani od zakonske zaščite de- lujejo vse preveč togo in zbirokratizirano, ... spremembe pa naj bi gozdarja resnično približale gozdu in naravi« (6). Prav o tem, kako približati čim več ljudi gozdu in lepoti gozdne narave, so veliko povedali tudi sami gozdarji (razpravljalci) na omenjenem seminarju. Gozdarji naj družbi ne bi posre- dovali le gmotne dobrine »kubikecc, ampak tudi duhovne dobrine njim >>Zaupanecc goz- dne narave. O enem izmed možnih načinov tega udejanjanja pa govori moj predlog. Predlagam, da bi zaradi poudarjanja estetske vloge gozda in povezovanja s širšo javnostjo gozdna gospodarstva (ali obrati) oblikovali večdesethektarske gozd- ne objekte z izrazito poudarjeno estetsko vlogo (kar pri nekaterih GG v skromni obliki tudi že obstaja). Ti objekti pa ne bi bili namenjeni samo obiskovalcem, ampak tudi gozdarjem, ker bi se v njih učili in izpopol- njevali pri negovanju estetske vloge gozda. Konec koncev bi se s posrečeno urejenim »gajem(( (morda je boljši izraz »parkcc ali »zeleni pas(() gozdarji tudi postavili. Drevje v nekdanjih grajskih parkih, s katerimi so se nekoč postavljali )>grajski((, nas še vedno navdušuje, spodbuja k izvedbi te zamisli. Takšen gozd ne bi bil enonamenski, deloval bi v vseh svojih vlogah. Estetsko vlogo bi tu gozdarji le izrazito poudarili, kar na celotni gozdni površini s prevladujoča lesnopridelovalno vlogo ni mogoče. Skozi takšne sestoje bi bilo primerno speljati tudi gozdne učne poti. Pri oblikovanju gozdnega parka oziroma gaja naj bi upoštevali (ne brezpogojno) tudi naslednje: - nenavadno oblikovano drevje, - nadpovprečno debelo ali visoko· dre- vje, - barvne kontraste (npr. brezov nasad pred nasadom iglavcev), - drevje, ki se odlikuje z jesensko barvi- tostjo (npr. rdeči hrast), - živo cvetoče drevje in grmovje (npr. divje češnje, črni trn), - tudi nekatere tuje drevesne vrste, ki so se pri nas že uveljavile (npr. tulipovec, mamutovec, različne jelke), - oblikovati je treba gozdne jase, s kate- rih lahko drevje zaznamo v celoti, - uredili naj bi ustrezne steze in postavili napisne table z okolju primerno vsebino. Navedeno značilno drevje bomo deloma našli že v naravnem gozdu, pogosto pa ga bomo morali šele posadili. Primerno rasti- šče, gozdna zasnova, gozdarjeva vnema, deloma tudi denar in razumevanje predpo- stavljenih so najpomembnejše prvine pri snovanju takega >>parka((. ln ker raste dre- vje počasi, potrebujemo poleg vsega nave- denega tudi čas. Dilema, ali poudariti estetsko vlogo ena- komerno v vsem gozdu ali tudi izraziteje v določenem ožjem predelu, gotovo obstaja. če se zgledujemo po naravi, vidimo, da so tudi same naravne danosti prav neenako- merno razporejene. Vzorna ureditev dolo- čenega predela gozda je tudi bolj opazna. G. V. 5/89 233 Moj zap1s Je le pobuda. O umestnosti osnovanja· »gozdnih gajev>Kakšno zemljo ljubijo gozdna drevesa in kakšna lega je zanje prava«, Ibid. 1871. »O gospo- Novice iz Bistre Spodnja postaja gravitacijske žičnice v So- teski spreminja podobo. Na sliki je Janez Cvetek, tesar iz Ukanca pri Bohinju, z eno od 3300 skodel, ki jih je namestil na njeni južni strani strehe. Ob tem smo dolžni posebno zahvalo vodilnim delavcem GG Bled in njegove TOZD Bohinjska Bistrica ter tovarišema Cirilu Remicu in mag. Ja- nezu Pogačniku iz Splošnega združenja Gozdarstva Slovenije, ki so pokazali veliko razumevanja za pobudo, da objekt iztrgamo zobu časa in s tem omogočili, da so se obnovitvena dela na njem pričela in da tako lepo napredujejo. 240 G. V. 5/89 darstvu v gozdih na Krasu«, Ibid. 1882. »Sad imo smolnati bor!<<, Ibid. 1884. »Opazke pri pogozdovanju«, Ibid. 1886. Občina Zgornje Vreme je leta 1886 ime- novala Franca Padarja zaradi zaslug pri pogozdovanju golih kraških zemljišč za častnega občana. Cvetka Koler V Jelendolu in na Jezerskem smo naleteli na ogrodje Vrtačnikovih obes nih postaj nek- danje žičnice. Najdene dele smo odpeljali boljšim časom naproti. Za pomoč pri delu se zahvaljujemo direktorju TOZD Transport in mehanizacija GG Kranj tovarišu Viljemu Novaku in kolegu Miranu Hafnerju. ,.. • .., .• . --.:-•·1~4· J~;;~ti4~M~~~~~~~t~~}tii~~~~3~~~ NUDIMO EKONOMIČNA, VARNA IN EKOLOŠKO ČISTA VOZILA TER NADOMESTNE DELE. TAM Avtotrgovina TOZD PRODAJNA ORGANIZACIJA MARIBOR Maribor, Ptujska c. 184, telefon 413 11 O YU ISSN OOii-2723