tujce z našimi nazivi in imeni ter pozneje lahko od njih tudi zehtevali da jih uporabljajo, ali pa vsaj v oklepaju navajajo. Avtorja, ki sta opravila izredno koristno delo, naj mi zgornje opombe ne zamerita, ker so nadvse dobronamerne. j g orogec Novak Grga: Izvještaj o prethistorijskim istra­ živanjima otoka Hvara (55. knjiga Ljetopisa Jugoslavenske aka­ demije znanosti i umjetnosti, Zagreb 1949, str. 149—160, 2 tabli slik in 2 tabli barvnih prilog). Avtor, ki že od 1912 leta v presledkih raziskuje zgodovino in prazgo­ dovino otoka Hvara, nam podaja v tej razpravi v kratkih potezih zgo­ dovino svojega raziskovanja, ki ga je pričel z danes že svetovno znano »Grapčevo spiljo«. Po vojni, od 1947 dalje, je pa začel raziskovati tudi druge lokalitete, od katerih je za sedaj glede na rezultate najbolj pomembna jama »Pokrivenik«. O svojih dosedanjih raziskovanjih v tej jami nam podaja stratigrafsko podobo plasti in sumarno skico kulturnih ter drugih ostalin, ki so bile v teh plasteh. V izvršenih sondah, ki leže vsaj 10 m od vhoda v jamo, je bila celotna plast 1,34—1,36 m debela, od katere pa odpade na kulturne plasti ca 70 do 80 cm, ponekod pa tudi nekoliko več (največ 1,20 m toda le v sredini jame). Kakor je avtor mogel ugotoviti, so tu razne plasti danes med seboj pomešane, to pa zaradi velike nagnjenosti jamskih tal. Zato sodi avtor, da so se starejše plasti v zgornjem delu jame spustile na mlajše, niže ležeče. Na ta način bi bilo mogoče razložiti, da leži marsikje kulturne ostaline starejših faz nad mlajšimi. Med kulturnim inventarjem je posebno zanimiva slikana keramika, ki jo avtor uvršča v periodo Hvar I. in od katere nam prinaša dve table primerov. Na temelju te keramike vidi avtor v neolitu povezavo med Tesalijo in Jadranskim morjem. Zanimiv je tudi avtorjev sklep, da jama Pokrivenik v času Hvara I. ni bil uporabljen kot naselbina, temveč kot svetišče. To sklepa po dveh malih sekiricah, ki po njemu nista bili uporabni za praktične namene, temveč sta služili v kultne svrhe. Kultnim namenom je pa služila tudi identična sekira izredne veli­ kosti 100 X 80 cm in 40 cm debela, ki so jo našli prav tam in ki po avtorjevem mnenju prav tako ni bila uporabna za praktične namene. Od drugih kul­ turnih ostalin so zanimive tudi mlajše najdbe, med njimi posamezni ostanki slavonske kulturne skupine, kakor bi se dalo soditi po avtorjevih besedah, ki pravi, da sta bili Grapčeva spilja in Pokrivenik tudi v zvezi z Ljub­ ljanskim barjem (str. 157). D r u g ih lo k a lit e t a v t o r d o s e d a j v e č in o m a še n i r a z is k o v a l, te m v e č p r i n a š a le t o p o g r a f s k e m o m e n te . T a k o so m e d V e lik o in M a lo M o se v č ic o g o m ile , p r a v t a k o o k o li Z a s t r a ž iš č a in G d in ja t e r n a M o to k itu in v V iri. N e k a t e r e o d te h g o m il so b ile že r a z k o p a v a n e , m e d te m k o je d r u g e , t a k o o n e v Z a s t r a ž iš č u in v V iri, z a č e l r a z is k o v a t i a v t o r , v e n d a r s v o je g a r a z is k o ­ v a n ja še n i d o k o n č a l. A v t o r n a š t e v a t u d i v r s t o p o d z e m s k ih ja m , k i so n a o t o k u H v a r u ; t a k o ja m e n a d z a liv o m S m r s k a , d a l je T a m n a s p i l j a n a d z a ­ liv o m V a l a T a m n e s p ilje , s p i l j a s v . N e d je lje , B a b i n a s p i l j a n a M o to k itu in j a m a n a h r ib u P a r d ik o v in i. Z a m n o g e o d n jih d o m n e v a a v t o r , d a so s lu ž ile k o t s t a n o v a n je n e o lits k e m u a li p a p o z n e jš e m u č lo v e k u . N e k a t e r e te h ja m so b ile t u d i ž e r a z k o p a v a n e b o d is i s lu č a jn o , b o d is i v ž e lji p o o d k r it ju z a k la d a . L e r e d k e m e d n jim i p a so d o s e d a j n u d ile t u d i o p r ije m ljiv e a r h e o lo š k e a r t e fa k t e . P o r o č ilo , k i g a je n a p is a l a v t o r o s v o jih r a z is k o v a n jih n a o to k u H v a r u , je to lik o b o lj z a n im iv o , k e r d o s le j še n im a m o s is t e m a t ič n o o b ja v lje n e g a d r a g o c e n e g a g r a d iv a iz G r a p č e v e s p ilje , k i p a b o , u p a jm o , t u d i k m a lu do - k o n č a n o - J . K o r o š e c Milutin M . Garašanin: Venera iz Starčeva (Naučni zbornik Matice Srpske, sveska I, 1950, Serija društvenih nauka, str. 267—272, 2 sliki v tekstu). Prazgodovinsko slikano statueto, najdemo na lokaliteti »Grad« pri Starčevu, ki je bila prvikrat objavljena v Moravskem arheološkem Glas­ niku 1956, sedaj ponovno objavlja avtor v zgornjem članku. Doslej so bila mnenja o tej statueti deljena. Avtor sam je sodil, kakor omenja v članku, da je statueta mnogo kasnejša in da je v zvezi s skupino tako imenovanega kličevačkega idola. Statueta je namreč v svojem spodnjem delu fragmen­ tirana, tako da je sprednji del popolnoma odbit. Rekonstruirana pa je bila tako, da je bil tudi sprednji del kakor zadnji zvončasto predstavljen, kar pa v podani risbi prve objave ni bilo naznačeno. Avtor skuša sedaj izvesti drugo rekonstrukcijo na temelju statuete, najdene v Tepe Gavra v Mezopo­ tamiji, katere podobo tudi objavlja. Ta statueta predstavlja namreč obliko sedeče ali pa čepeče figure. Podobno, sodi sedaj avtor, je morala biti iz­ delana tudi starčevačka figura, katero v zvezi z vsemi raznimi momenti časovno in kulturno uvršča v körös ali v starčevačko kulturno skupino. Dvomim, da bi mogla biti kakršna koli direktna ali indirektna zveza med statueto iz Tepe Gavra in podobnimi iz Mezopotamije ter starčevačko, pa naj bo podobnost še tako velika. Tudi avtor ne more raztolmačiti te zveze in pušča to vprašanje odprto. Misli pač, da predstavlja starčevačka statueta člen v nepretrgani zvezi, ki povezujejo neolit Balkana in Jugoslavije s Prednjo Azijo. Zdi se mi, da so takšni sklepi nekoliko predrzni, četudi bi si to razlagali tako, da je v celem neolitskem kompleksu Jugovzhodna Evropa in Prednja Azija predstavljala etnično in kulturno sorodnost, katere korenine bi bilo treba iskati v mezolitu, kakor misli avtor. Bolj verjetno bi se mi zdelo, da je takšna kulturna sorodnost nastala iz družbeno raz­ vojnih, ekonomskih, geografskih, klimatskih in vseh drugih vzrokov, ki bi prišli v poštev. Zato pa ne morem videti kakega vpliva, oziroma med­ sebojne povezave, ki naj bi bila pogojena s kakršnim koli stikom. Moram pa priznati upravičenost nove razlage starčevačke statuete, seveda v kolikor je avtorjevo naziranje v tem pogledu pravilno. Statuet v sedečem položaju imamo tudi v jugoslovanskem neolitu dovolj. Avtorjevega mnenja pa na podlagi fotografije ni mogoče preveriti, ker je slika popolnoma neuporabna (zaradi slabega papirja in tiska), tako da ni razločiti niti njenih obrisov.