lAibomir BROKL, Zdenka MANSFHLDOVA' prevod JAVNO MNENJE IN STALIŠČA PARLAMENTARNIH STRANK DO ČLANSTVA V EU V REPUBLIKI ČEŠKI Povzetek. Članek obravnavo razvoj slaliič na Češkem do danstra vF.lJ. Po 'žametni revoluciji"Je člansliv v EU postalo eden od simbolov demokracije in nove politične usmeritve. dede na razvoj notranje politike ter difeivnciacije družbenih in interesnih skupin Je mogoče staliiča čeških državljanov v zvezi s tem razmejiti na tri obdobja. Prvo obdobje Je tmjalo do ločitve Češkoslovaške, drugo opredeljuje na eni strani nastanek Republike Češke, na drugi pa parlamentarne volitve leta 1996. Tretje, zdajšnje obdobje pa Je mogoče zadovoljivo opredeliti z izstopajočimi gospodarskimi problemi, menjavanjem političnih oblek in dojetjent učinka, ki bi ga povzročil vstop v EU. Bolj ko Je vprašanje konkretno (hi bolj ko je pomembno za interese posameznih slojev ali skupin državljanov), večji so dvomi. Če pa se državljani morajo izraziti za ali pmti članstvu v EU, se vseeno vselej odločijo v prid Evrope. Ključne besede: članstvo v EU, javno mnenje, vivdnostna usmerjenost, strankarska politika Odnos javnega mnenja do vstopa v EU Oblikovanje Javnega mnenja Privlačnost EU (ES) je bila po novembru leia 1989 za čeSko družbo bolj čust^nc-ga značaja kot rcalisiična. Evropska skupnost je simbolizirala uspeh in vrnitev v Evropo, pomenila je negacijo dotlej pre\'ladujočega političnega sistema, življenjskih razmer in usmerjenosii na tuje. V prvih me.seciii po prevratu so bile na če.škoslova.^kem političnem prizoriSču poleg "vrnitve v Evropo" priljubljene tudi ideje "svobodnih volitev", "pluralistične demokracije" in lastne "demokratične tradicije". Ta gesla niso pomenila niti izrecno oblikovanega cilja niti programa. Časopisni članki, ki so se ukvarjali z mednarodnimi odnosi med Češkoslovaško in drugimi državami, so Se dodatno dokazovali poenostavljene predstave tega časa. Tisk je .svoje bralce prepričeval, tla je Evropa enotna družina in da so "na.4a okna odprta v svet." Analiza volilnih kampanj, ki so jih za televizijsko ol>činstvo pripravile posamezne politične stranke, je prav tako ' mlr Hmkt je {iratsKiJiiik liiililiilii za .VKhitofilJo /irl ČeSki tiluidviiilji ziuimKili: dr. 'AtcnLvt Maiisfvlttdvaje rtizisbotiilbti no lii.ltlltilii zii sncluliinljopri ČvUbi tiluitlumiji ziuiiiaili. 'Iii Cldiiek Icmetji im Iivluilvrih rvziiltiillll projeklii. ki/fiiJeßiuwdreltfi t^xl/Miriui niziskoivitiiii .ilieiMi O.V/////:"S7'; TEORIJA IN PRAKSA lef 37. 1/2000. str 130-148 pokazala, da so kanclitlaii. svoje ciljc jMecIstavljali v odnosu do dogodkov v livropi in svetu. Nekateri od ciljev, ki so jih oijijubljali, naj bi |X) razreSit\ i socialnih prolv IciHov in zagotovitvi ekonomske rasti kazali pot v livropo in svobodni s\et (Hudeček in iVtansfeIdova, 1991). S takSno opredelitvijo Hvrope je bila niii5ljena F.vropska skupno.st. Usmerjenost v zahodno Kvropo in Evropsko .skupnost je poslala očitna tudi med protielito disidentov, ki je po prevratu po.stala elita moči in je takšno politično orientacijo uvajala. Ta prva razvojna .stopnja je temeljila na evibriji in idealnih predstavah. Po.sameznih sto|>enj v razvoju če.škega javnega mnenja ni težko opredeliti, ker se ujemajo z razvojen» stali.^č in vloge javnega mnenja, zlasti na področju notranje politike. Prva stopnja v tem razvoju zajema obdobje od 1990 do 1992 (druge vo]ii\ c oziroma pr\ e resnične volitve po padcu koiniiniziiia) ali morda do 1993, ko se je Ce.škoslova.ška razdelila. Dejansko se je javno nuienje obliko\ alo ob postopni obnovi demokratičnih institucij, kar je sprožilo procese demokratizacije političnih sistemov ter ol>enem tudi .socialno in interesno diferenciacijo (v tem oziru je bila ČeSko-slovaSka najbolj napreilna in egalitarna izmed v.seh evrop.skih komunističnih držav). Raznolike refleksije, pre.sojanja in stalii>ča, ki .so osno%'a javnega mnenja, niti ne bi bile mogoče brez diferencirane socialne in interesne strukture. V tem prvem obdobju je bilo torej "javno mnenje" utemeljeno na nediferencirani negaciji preteklosti in nediferencirani idealizaciji prihodnosti. Enotna podpora javnega mnenja ni bila razčlenjena po tlejavnikih kot so sta-ro.st, izobrazba, poklic, \eliko.st kraja bivanja in tako dalje, enako pa velja tudi za jioznavanje in pred.stave o Evropski skupnosti. Zanimanje zanjo se je o je zajema čas med letoma 199.3 in 1996 (tretje volitve) oziroma 1997. To je bilo obdobje odčaranja, ki so ga po\'zročile predv.sem delitev Če.škoslo\a.škc, rastoča neskladja n)cil drža\nim \ rhom in političnimi pred.stavniki (predsednikom vlade, pred.sednikom države, parlamentom), prepiri, ki so se zaradi učinka političnih in gospodar.skih afer (privatizacija) ter ekonomskih problemov sprožali med pretl-stavniki političnih strank, ."^e zmeraj je šlo za precej |>olitizirano obdobje. Prebujeno javno mnenje se je pokazalo s "presenečenjem"- na volitvah leta 1996. ki so prine.sle nianj.šinsko, desno usmerjeno vlado Vaciava Klausa in nenadoma okrepljeno opozicijo, v kateri so bili aktivni zlasti .socialni demokrati. Vseeno je bila naklonjenost javnega mnenja pri.sotna vse do leta 1997. Zaradi poglabljajočih sporov med politiki, med političnimi .strankami, ki so množili privatizacijske in ]X)litične afere, ter zaradi gospodarskih težav je pri.šlo do zasičeno.sti, tlo nezadovoljstva javnega mnenja in do vse večjega ne7.;iupanja v politične predstavnike. Tretja stopnja v razvoju javnega mnenja se je začela leta 1997 oziroma malo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 1998 in z imenovanjem socialnode- ■ Dlivkliiriai liiiliiiiui zii im'noiinu-njshi glnsoivnla /e /itnsem nlmiriCvnii ilejaUi. da m iiiisv osiv-ihiliiCfiii /MiltiU'! iHirseni Zdiienmrill janm' siKimh. nizlrnii- in tiltpvljviiv r nizishudli ii/fiu'!iJW: J>J7l I' njvHi riizisl-iirlji-naoliitijeiiti /*«/()/«M niirrslttiT .ilnlieiij nizt ojo jm iicaii imu-iijo. txtl ju luir/t/dtiin ZKoint niokr.itske vlade. Ta laza še \cclno traja. Po kratkem začetnem vzponu, .se je začelo .sploSno «padanje zaupanja v politične in.stitncije, vključno s pred.sednikom Havlom. Upadati je začelo tudi politično zanimanje javno.sti, kar se je v anketah pokazalo prek odgovorov "ne \em", "politika me ne zanima". \'endar takšni odgovori prej izražajo zasičenost s |X)litiko kot nezaninuinje, .saj jo ljudje .^e vedno zelo pozorno spremljajo. V.seeno je to določen znak, za katerega pa politiki in analitiki, ki razumejo formulacije in vrednosti številk iz raziskav dobesedno, ni.so na.šli dobre interpretacije. Javno mnenje se je v odnosu do EU oblikovalo počasneje. Po podatkih raziskave Eurobaronieter (1996) so ljudje podpirali hitro priključitev k Evropski skupnosti (24,9 % jih je podpiralo priključitev kar v obdobju petih let in le 1,5 % jih je ocenilo, da bi bilo bolje, če sc država ne bi nikoli pridružila ES). Anketiranci .so dajali prednost .šir.5enui področju .sodelovanja - v kulturi, knietij.stvu, industriji, visokem .šolst\ii, pri okolj.skih vpra.^anjih, človekovih pravicah, strokovnem uspo-■sabljanju in izmenjavi mladih. Manj podpore je bilo na pociročju zunanje politike in še manj na obrambnem področju. Ljudje so si podobo o Evropski skupnosti oblikovali skladno z informacijami, ki .so jih dobili v času pogajanj in priprav na pr\'i krog sporazumov z ES. ES nad vstopom novih držav ni bila navdušena, kar se je pokazalo zlasti leta 1991, ko so Češko.slovaška, Poljska in Madžarska v Bruslju podpisale priclnižit\ene sporazume. Izkušnje z nesimetričnim odpiranjem trga, z različnimi izvoznimi orne-jit\'aini, ki so škodile ključnim vejam industrije in kmetijstvu v pridruženih članicah, so sprožile dvome glede evropskega združevanja in češkega mesta v evropskih strukturah, prav tako pa tudi do usihanja zanimanja za ta vpra.šanja v češkem javnem mnenju. Prvega, "idealističnega" obdobja, je bilo konec, z^ičelo pa .se je drugo, bolj realistično. Javno mnenje v zvezi z EU je danes nekje na začetku druge faze svojega raz\oja. S|X)dnja slika prikazuje ta raz\oj. Slika j: Gibanje javne podpore za vstop v EU (Glasovanje na hipotetičnem referendinnn) Gibanja Javna podpore za vstop v EU 70.0* XIIJ97 ll.9i IV/9« v/99 |—»1 -«—ne vCTi -I» pcoli [ Vir: Sofres-factum 1996-1999 Sedanji položaj Slika 1 ]5rikaziije tri skiipiiic staliSč čeSkih tlržavijanov glede vstopanja CeSke v ES/EU. 1) Kaže. da se je po jeseni 1996 podpora priključevanju EU gibala med 50 in 60 odstotki. Stanovitno jedro te skupine predstavljajo ljudje z visoko izobrazbo, informirani, zaposleni in poslovneži z višjim življenjskim standardom, prebivalci velikih mest, mlajši, desno in sredinsko [Kiliiično usmerjeni. Privrženci parlamentarnih strank vstop v EU odobravajo po naslednjem vrstnem redu: desno usmerjeni Državljanska demokratska stranka (ODS) in Unija .svobode (US) v razmerju 60-70 odstotkov za, 5 otistotkov proti; Krščansko demokratska unija-Češkoslo-v-aška ljudska stranka (KDU-CSL) 39 odstotkov za, 7 odstotkov proti; Češka socialno-demokratska stranka (ČSSD) 29 odstotkov za, 16 odstotkov proti. Privrženci Kominiistične stranke Češke in Moravske (KSČ.M) pa vstopu v EU nasprotujejo, in sicer v razmerju i odstotki za, 48 odstotkov proti* (IVVM, št 90-0V13. l6; 5.1999). Predstavljena porazdelitev stališč je dolgoročno razmeroma stanovitna. ' Mdiijluijtici ileleii tlii KK) otlsimbar l>mlsl(irlJo/(i lIsU'. bi ne hI ieh'UnhsofuU iili xo im liilmu-liCiivm iv/emuliliiiii mlgoiriritl "fi /imisitirljviio m obninuictiito iia svniiiutr/ii zti Chmu Ccikcjtii /ttirlii-meiiUi. lil siccr sL-iijitij z rcziiluill imlsktiLv n Ci^iblli ImisUiiicIIi (ipniiiiiijti n UlJ). hI slu /o liiill Izivtlln ntinrfri U'ftii Cliinbti razmiku sledijo še "sirali pred priseljevanjem" (2 %), "strah pred neznanim" (l.i %) in drugo (2 %). Več kot polovica respondentov, ki so nasproto\ali vstopu EU, ni našla nobenega razloga za svoje odklonilno stališče. 57,5 odsotokov je odgovorilo "ne vem" (Sofres-factum, Omnibus, September, 1998, N- 1024). Slika 2: Osnovni razlogi za In proti članstvu v EU Oinm rxkv M ittnstvo v EU 0% 5* |36.7(>k 10K 1SK 20% 2S% 30% 35« ■SOS Osnovni razlogi proii (Unslvu v EU drugo «nigrK^ strah pred rwzrwwn odvsrxsl gospodtf siio r>a2adovari|e ne vem -1 t.:,-; ^ I ■• Triis.2 prinesel vstoj> v EU. Rcs|)ondenti so na vpra.šanje "V na.ši državi ljudje dobro vedo, kaj jim bo pomenilo, ko bomo vstopili v EU," odgovorili sledeče. Slika J: Sainozaznai anjeJavnosti o lason seziianjenos/i z učinki članstva vEU (\^prašanje: Ljudje v naši državi kar dobro vedo, kaj bo zanje pomenila vključitev Češke v EU?) Samozaznavanje javnosti o lastni seznanjenosti z učinki članstva v EU 50% 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% -t. fS-i- : ju: ».-'-I -46;20%- m 1800% VÎT- popolnoma se strinjam se nesUinjamse nikakor se ne strinjam strinjam ne vem Vir: Sofres-factum, 1998 Javnost o .sebi razmi.šlja zelo kritično, kar se sklada z dejanskim stanjem niobi-liziranosti javne podpore za vstop v EU. Vendarle pa so nekateri deli prebivalst\a, na katere bo članstv o vplivalo skoraj neposredno (njjr. jxjslo\'neži), sposobjii pridobiti pomembne informacije. Prcbivalsivo CcSkc jc etnično homogeno.' Zanj je značilna nizka .stopnja pro.s-torske mobilno.sii (Nedomo\".i in Kostelccky, 1997). V ISP nacionalni raziskavi za leto 1995 je 88 odstotkov vpra.šanih odgovorilo, da ile nikoli niso izkusili življenja v tujini, 57 oclstotko\' vpra.5anih pa jc (jrcživclo \'cčino s\ojega otroštva mestu (ali vasi), kjer trenutno živijo. Glede na vsa vpraSanja v zvezi z EU, sta Nedomova in Kosteleckv podala strukturiran pogled na mnenja in stališča respondentov. Glede na njihov otinos do EU sta olilikovala i^et skuj^in respondentov. skiipiiia / (8 % respondentov): res|X)ndenti, ki spadajo v to skupino, zelo malo poznajo EU; menijo, da Češka ne bi nič pridobila s članstvom v EU; na priključitev k EU gledajo z nenaklonjenostjo in nimajo mnenja o tem, kako naj bi Češka vstopila v EU. skupina 2(12% respondentov): v to .skupino .se uvrščajo tisti, ki malo poznajo EU; ne vetlo, ali bo Ce.ška kaj pridobila z v.stopom v EU; kljub temu so naklonjeni vstoj^u v EU, ko bodo izpolnjeni določeni vnaprejšnji pogoji; v EU naj bi nove članice vsto)>ale posamično. skupina(17 % respondento\'): respondenti iz te skupine po\'prečno poznajo EL!; menijo, da Češka ne bi nič pridobila z \stopom v EU; so ostro proti vstopu v EU; Ce.ška naj bi .storila vse, da bi obvarovala neodvisnost od EU; nimajo mnenja o tem. k;iko naj se Češka priključi EU. skupina (11 % respondentov): EU poznajo povprečno; menijo, da bi Češka s čl:inst\ ojii v EU pridobila; so n;iklonjeni \'stopii v EU, ko bodo izpolnjeni določeni predhodni pogoji. skupina 5 (52 % respondentov): res|X)ndenti iz te .skupine .sorazmerno najbolje poznajo EU; ocenjujejo, da bi morala biti Češka naklonjena vstopu v EU; Češka naj bi se EU priključila karseda hitro (Nedomov( in Kosteleckž, 1997). 7Mkaj podpora češke javnosti za rslop v EU niha F Omenili smo že, da upadanja podpore vstopu v EU od pr\otnih 70 odstotkov, iz začetka devetdesetih let, do okoli 50 odstotkov ni težko pojasniti. Če izhajamo iz dvopolne razmejitve stali.šč do EU, na postmaterialistične in materiali.stične (Inglehart, Rabier, Reil", 1991: 152; Gabel, 1998: 336), in če upo.števamo dej.stvo, da je EU bliže "profitno usmerjenemu r;izmi.?ljanju" (Immerlal in Sobisch, 1997: 28), se pravi bliže materialističnemu kot postmaterialističnemu, potem lahko sklepamo, da med stališči prebivalce\' EU deluje '■z:tkon zmanjševanja abstrakcije" (Immerlal in Sobisch, 1997: 28). Odgovori so bolj pritrdilni, če so formulacije vpraš;inj o st;iliščih do EU manj konkretne in omejene. Danes jc potreba po abstraktni ideji o združeni Evropi velika. Vendar pa so dvomi globlji in problemi težji, če gre za konkretnejša \'prašanja, \ pr.išanja, ki pomembno posegajo v interese pti.sameznih družbenih razredov ali skupin državljanov. Če se morajo respondenti v svojih odgovorih jasno odločiti za ;ili proti članst\'u v EU, se v.selej odločijo z;i Evropo. Glede na šte\'ilne raziskave je obvelj;ilo mnenje, da se omenjeni zadržJci izražajo obenem s splošno naklonjenostjo državlj;inov do združevanja E\Tope (Immerfal in Sobisch, 1997: 28). • l^ipls liivbii alslm iz nmrca btitv. do se je 94« % pivbirtilcev Izivklo za Čehe. 3.1 % /ki za Sltn vku In 2.1 % zti Citiiie druf-th luinidmtnU (Sednmoni in Kosielevkv. 1997). Podobno laliko razložimo iiidi nenaden padec j^rvotne podpore OeSkega prebivalstva vstopil v EU, kot tudi nihanja te podpore. Ta niha okoli petde.setih odstotkov, in sicer glede na aktualne spodliude v jjosameznih olxlobjih. Tudi razkorak in nasprotje med staliSči glede i;U nasi)loh in stališči gletle v.stopa v El" lahko na Če.^kem razumemo podobno kot v državah članicah. EU je kot ideja združene Evrope obravnavana postmaterialistično, vstop v EU pa .se obravnava materialistično. .Materialistično oziroma proritno usmerjeno stali.šče do EU ne vključuje zgolj negativnosti, izgub in pretenj, temveč tudi profite in obete. Pomembno vlogo igrajo pri tem interpretacije, ki jih posredujejo jiolitiki in mediji, akterji in mnenj-.ski voditelji, .\jihove interpretacije kontinuirano učinkujejo na oblikovanje javnega nnienja. Javno mnenje .samo oblikuje politično usmeritev le olDčasno, pred\^scm prek volitev in rererencluinov. LetoSnji občuten "padec" podpore za EU (na 35 %) je bil sprejet kot .senzacija, l>ojasnjen pa je bil "materialistično", in sicer kot deljen učinek "uvoza cenej.ših dobrin evropske konkurence," namreč .svinjine, s|X)ra meti če.škim »Ministrstvom za kmetijstvo in EU v zvezi s to zadevo in tudi kot učinek "odmevov afere v zvezi z odstavitvijo evrop.ske komisije" (Respekt 1999/22). Pod|)ora na ravni 50.8 % (oziroma 46 % kot sta ugotavljali dve drugi agenciji), v medijih oz. v javno.sti ni bila omenjena. Čeprav ne podcenjujemo .sooblikoval.ske vloge drugih dogodkov takšne vrste, moramo delovanje medijev, ki so prej negativistični kot informativni, uvrstili med dejavnike, ki določajo upaom v EU, kar izhaja iz njene otivisnosti od dogovorjene podpore ODS, prav tako pa tudi iz usmerjeno.sti v levo, ki jo tovrstni kritiki povezujejo z levo usmerjenostjo komuni.stične stranke. Zaupanje tiržavljanov v vlatlo je zelo nizko. Povjjrečni delež tlrža\ljanov, ki vladi zaupajo, znaša okoli 30 % (1997 - 31 %, 1998 - 38.5 %, 1999 - 33-8 %). Je to dejstvo povezano z nihanjem in upatlanjem potipore za vstop v EU? Kaže, da je. .VI. Gabel .svojem članku navaja raziskave, ki tiokazujejo, tla "volilci povezujejo .svojo ptxlpf)rt) evropskemu združe\ anju s .svojo potiporo vlatli", gletle na .svojo analizo pa zaupanje v vlatlo uvršča meti dejavnike, ki vplivajo na stali.šče javnosti tlo vstopa v EU (Gabel. 1998:339,351). Sami smo poskusili hipotezo o tem razmerju preveriti s jjrimerjavo poteka krivulje, ki predsta\ija zaupanje tiržavljanov v \ latlo, in krivuljo glasovanja z;i vsttjp v EU v liipotciičncni refercncliinni. Dobljeni reziiliali, kot kaže slika 5, prav tako potrjujejo onienjeno 7.vezo. suka 4: Primerjam zaupanja r vlado in glasovanja na ln/x)teličnem referendumu za vstop v nu Primorjava zaupanja v vlado in glasovanja na hipotetičnem referendumu za vstop v EU 50 40 30 20 10 / / ^^ / / / / // - za vstop v BJ ■ zaupanja v vMo Vir podatki IVrM Krivulja, ki kaže podporo vladi, tesno odslikava notranjepolitične zadeve in dogodke, zlasti gospodarske težave, dopu.ščanje teh težav s strani vlade in neusiie.šne ukrepe vlade ("paket ukrepov 1", "junij.ski paket 2", ki nni je .sledilo kontinuirano padanje zaupanja, zatem poletne poplave na .Vlorav.skem in odločni vladni ukrepi, ki jim je sledila rast zaupanja). Ob prelomu med letoma 1997 in 1998, je javnost svoja pričakovanja o izbolj.šanju razmer očitno oblikovala na ix>dlagi kritik, ki sta jih na račun najmočnejše koalicijske stranke ODS (V. Klaus). naslovili njeni koalicijski partnerici. Sledil je padec vlade, |XJtrditev začasne tehnične vlade (februar 1998), ki jo je vodil predsednik Češke nacionalne banke. Kmalu se je izkazalo, da tudi ta \'lada ne bo zmogla izboljšati razmer, njena podjiora pa je upadla do poletnih predčasnih volitev, ko so zmagali socialni demokrati. I'o kratkem obdobju obnovljenega zaupanja, je to spet upadlo, in takšen trend se nadaljuje vse do danes. Obravnavani krivulji sledi tudi krivulja podpore vstopu v EU. Ko pada zaupanje v vlado, pada podpora javnosti z;i vstop v EU. To povez;most so pokaz;ile raziskave v državah članicah EU in med drugim izvira iz prepričanja, da je podpo- ra integraciji del naloge predsednikov vlad v teh državah (Gabel, 1998: 339, 351). Verjetno to drži tudi za Če.ško. V na.šeni primeru lahko omenjeno vlogo ministrskih pred.sednikov nadome.stimo z dejstvom, da imajo mini.stri in ministrski predsedniki vstop v ELI zapisan v svojih političnih programih. V de.setletju, ki .se zaključuje, si ni bilo mogoče pred.stavljati. da bi kakšna strank:i na volitvah kandidirala s programom, v katerem bi zavračala članstvo v EU, in bi lahko obenem zmagala na volitvah ter Se celo po njih ohranila možnosti za .sestavo koalicije. Parlamentarna stranka KČS.M nima koalicij.skega potenciala, ekstremna SPR-RSC pa na volitvah leta 1998 ni uspela. To dejstvo verjetno kaže na bistveno tesnej.šo ix>vezanost med javnim mnenjem in vladanjem, kot jo obravnava funkcionalistična teorija integracije. V čeSkem primeru pa najbrž zavrača uveljavljeno in splo.Sno razširjeno prepričanje, da je evropsko združevanje stvar vladajoče elite in da javno mnenje pri tem ne igra noljene vloge. Stališča političnih strank do vstopa v EU Združevanje z EU in Natom sta temi, ki sta za prihodno.st Češke ključnega pomena in prav zaradi tega .sta bili vključeni v programe |xj|itičnih .strank. Primerjava j^rogramov za leto 1992,1996 in 1998 jasno kaže na razvoj otinosa, ki ga imajo jioli-tične stranke, pa tudi na stanje pridružitvenega procesa. Pri l o/iirah leta 1992 so bili odnosi z EU in Natom pomemben del usmeritve v zunanji politiki. Članstvo v obeh organizacijah je predstavljalo strateško usmeritev, pri čemer naj bi evrop.sko združevanje pomenilo tudi večjo prihodnjo v-arnost države. Ne glede na podporo javnosti, .so bili v programih političnih .strank različni poudarki glede pozitivnih in negativnih vidikov združevanja. Stranke, ki .so kasneje izoblikovale vladajočo koalicijo - Državljanska demokratska stranka (ODS), Državljanska demokratska zveza (ODA) in Kr.ščansko demokratska stranka (KDS) -, so članstvo v EU in Natu poudarjale zgolj kot dolgoročen način .stabilizacije političnega, gospodarskega in varno.stnega položaja na Češkem. Četrta članica vladne koalicije - Krščansko demokratska Unij;i/Ceškoslo-v~aška ljudska stranka - pa si je želela prispevali k procesu združevanja skozi .sodelovanje z drugimi krščanskimi in ljudskimi .strankami v Evropi, .saj slednje vnašajo •socialni vidik v bogate države. Socialni demokrati (CSSD) so leta 1992 nasplošno pozdravljali in podpirali vse korake, ki bi vodili k vstopu Češke v svet in v evropske |X)litičnc, gospodarske in varnostne strukture. Levi blok (Levž blok), ki je bil večinoma sestavljen iz Komunistične stranke (LB-KSC.M), je vključevanje v evropske strukture podpiral, vendar je poudarjal nujnost obvarovanja nacionalne identitete. Ob volili ali leto 1996 \e bil jjoložaj drugačen, saj je Češka že vložila prošnjo zai članstvo v EU. Po našem ntnenju gre v olxlobju med 1993 in 1996 za proces dozorev-anja političnih strank po delitvi nekdanje federalne države. Stranke so lahko bolj realistično presojale položaj in javno mnenje o tem vprašanju. Za Državljansko demokratsko stranko je bilo leta 1996 polnopravno članstvo v EU osrednji politični cilj zunanje politike. "Prepričani smo, da je evropsko zdru- ževanjc obetaven proces, ki državam članicam zagotavlja mir, stabilnost, svobodo in gospodarski razvoj. (...) Vstop ČeSke v Evropsko Unijo pomeni pridobitev enakih pravic za na.še državljane v drugih državah članicah in nadaljnji razvoj njene usmeritve" (Program stranke ODS, 1996: 11). Volilni program ODA je v celoti podpiral vstop v EU, ker je članst\'o razumel kol branik pred uničujočimi v|)livi socializma. Za KDU-ČSL je bilo evrop.sko združevanje eden ciljev zunanje politike. Vlada naj bi podpirala strukturne spremembe v gos|X)darsivii in ga usmerjala k EU. Pomembna točka v programu te .stranke je bilo tudi vstopanje v "evropsko družino" krščanskih .strank. Glede vstopa naj bi .se ljudje odločili na referendumu. ČSSD je bila "prepričana, da je v najboljšem interesu Če.ške, da čimhitreje postane članica EU" in je zavračala negativistično gled:inje na EU in nacionalistična stališča (Volilni program stranke SSD, 16-17). Pri ključnih vprašanjih, kakršno je vstop države v EU, je podpirala demokratično tiačclo: referendum. KČSM ni podpirala združevanja z EU, njen volilni program pa je poudarjal n:icionalno suverenost. Opozarjal je pred trendom vse večje odvisnosti države od nadnacionalnega kapitala in zahodnih velesil. Glede vstopa v EU naj bi se odločalo z referendumom. SPR-ČSR v svojem \ olilnem programu ni podpir:ila vstop;i v EU in v Nato in .se do večine nadniicionalnih organizacij, kot so denimo ZN, opredelila odklonilno. Kot nizlog so navajali nesmi.selnost tak.šnih organizacij. Stranka je ix)cipinihi referendumsko odločanje o v.seh |x>membnejših državnih vpra.šanjih. Pri volilnih programih za predčasne l olin e Jiiiiija 1998 je opaziti določeno dozorevanje v primerj:ivi s predhodnimi volitvami, bolj izdelana razmišljanja in podrobnejšo obravnavo \ ključevanja v EU. Izražajo .se tudi izkušnje, ki so bile pridobljene ob pogajanjih za vstoiJ v Nato. Edini izjemi .sta bila volilna programa ekstremističnih strank, "desničarskih" republikancev in levičarskih komuni.stov, ki .si:i bila napi.sana splošno in v okviru stereotipov iz obdobja hladne vojne. Volilni programi drugih strank so bili zastavljeni na bolj pragmatični ravni interesov, ki .so jih [»samezne stranke želele za.stopati. Socialni demokrati (ČSSD), ki .so bili glede na dolgotrajne volilne preference favoriti za zmago, so svoj dolg volilni program začeli z idejo o vsio[)u v EU. "Velika večina držav članic EU, organizacije, v katero si želimo v.stopiti, ima socialno demokratske vlade." Tej ideji so namenili \ eč jjrostora n:i drugih mestih programa in tudi v posebnen» poglavju, ki je bilo naslovljeno z "Integracija Republike Češke v Evropsko Unijo". V primerjavi z drugimi strankami so socialni demokrati predstavili najbolj temeljito obravnavo Češkega vključe%'anja v EU. Držiivljanska demokratska stranka (ODS) je bila dolga leta najmočnejša vladajoča stranka v vladi Vaclara Klausa in o njeni podpori vstopanju v EU ni nobenega dvoma. Nadaljnji razvoj te usmerit\e pa bo zanimiv zaradi |X)gostih kritičnih izjav v preteklosti, ki jih je V. Khius namenil EU. Med drugim je izrazil tiuli občutje, da .se zdi, kot da ni Češka tista, ki bi si želela vstopiti v EU, pač pa, da je EU tista, ki hoče vstopiti na Češko. Članstvo v EU je bilo (v nasprotju z omenjenim skepticizmom) osrednji del .strankine politike. rAtbomir BROKL. Zdenka MANSFHI.D(WA Nova pailainciuarna siianka, linija svobode (US), ki se je januarja 1998 odcepila oti ODS, je v svojem programu namenjala le obrobno pozornost vstopu OeSke v liLI, in sicer v zvezi z zunanjo politiko, vendar to ni bila njena podrobneje izoblikovana tema. Konumistična stranka (KSČM), parhunentarna stranka brez koalicij.skega potenciala, je namenila vstopu Ce.ške v HU prek 17 od 600 vrstic .svojega nnuiiCesta. Vstopa v "evropske integracije poti pogoji, ki bi iz Če.^ke naredili kolonijo," ni želela, zahtevala pa je "evropsko integracijo brez podrejanja interesom nadna-cionalnega kapitala in .svetovnih velesil, brez izgube nacionalne suverenosti." Reiniblikanci (SPK-KSČ), parlamentarna stranka desnih in levih ekstremistov brez koalicijskega potenciala, ki selje obravnava kot desno stranko, .so bili in so brezpogojni na.sprotniki v.stopanja v Nato, problematiko vstopanja v tU pa so v svojem volilnem programu v celoti preskočili. Fodpora ključnih interesnih skupin .Med ekonomskimi interesnimi .skupinami (sindikati, delodajalci in po.slovnimi združenji) je podjKira za vstop v HU močna. Naj\ečji sindikat, Cei>ko-moravska zbornica sindikatov (CMKOS) je vključen v institucije Evropskega sindikata. Sodeluje tudi v procesu usklajevanja pra\ nih norm z ev-ropskimi." ČMKOS je članica Evropskega združenja sindikatov in od leta 1997 tam deluje .skupina za uitegracijo sindikatov na nacionalni ravni. Poskuša se vključiti v dejavnosti, ki so povezane z ELI in se nanašajo na socialno |X)litiko in za|X)slo\';i-nje. Od leia 1995 si prizadeva vpeljati vpra.šanja, povezana s priključevanjem, na dnevni red tripartitnega telesa - Sveta za dialog meti socialnimi partnerji (sestavljajo ga sindikati, tlelodajalci in predstavniki vlade). Ta zahteva je bila sprejeta .šele novembra leta 1997, ko je bil sprejel ikjv statut (Svet za ekonomski in socialen dogovor). Ustanovljena je bila delovna skupina za priključitev Če.ške v EU, vodi pa jo gla\ iii pogajalec Ce.ške. Za članst\o pogajalskem telesu so .se z;inimali tudi sintlikati, predstavniki tlelodajalcev in iX)slovna ztiruženja, ventlar pri tem niso uspeli. Ta tlelovna skupina je ključnega pomena in predstavlja osretinje prizorišče za razpravo meti delodajalci, sindikati in vlatlo glede problemov, ki .so po\'ezani s članst\'om v EU. Delodajalci in |X}slovna ztiruženja, skupaj z njihovo krovno organizacijo, Z\ezo tlelodajalskih in podjetni.ških ztlniženj, prav tako gradijo svoje stali.šče tlo problematike v zvezi z EU. Nekateri izražajo naklonjenost in .so že pridobili strokovnjake za evropska vprašanja. Največje tukš[W zdrviženje, Ztiruženjc za industrijo in transport, na primer .sodeluje z viatlo in u.strezniini ministrstvi glede usklajevanja pravnih okvirov z evropskimi. V UNICE zastopa tutli Češko združenje • tlskliijcvoitje zakoiiiiildje. zliisli zukinui n iMii. Jv Irviiiiliio prviliiosliitt luiloati sIikIILviIoi-. liMKOS iKiiifjti svojv /iivtlsMriiibv v simLvii iiv skiiiniic Miiiislrsirti zti iMo in sncuilnv zntlviv. bjvr se .< in Jirolh Iviiinllbo nbivnjiijo. HMKOSsiuMnjv Inill r mnontli {iinjcblili. bi se ninuiiUijo na /:l'. in si želi hiU ilefmvn v pripnii ljtihieni ileln. /'nzornosi neimenjtijn /imlrsem lirnijisbl listini o sticialnih zotlertili. Sitcleilnemii ilitilonn Vtil Dnchvss in niznlin tiiKlelnim sreloriilnini leivsoni. delodajalcev. Druga združenja .so bolj .skeptična, kot na primer Kmetijska zbornica. To je mogoče |>ovezati z omejevanjem s strani EU in slab.šanjem njihovih razmer. Tudi deloclajalska in poslovna združenja si prizadevajo .seznanjati svoje člane s problematiko, in sicer prek intbrmacij.skih kampanj. Kot primer je mogoče navesti predavanja lujih strokovnjakov iz držav članic EU za člane leh združenj. Politična elita V vseh državah članicah EU so elite bolj zavzete za evropske integracijske pro-ce.se kot prebivalst\o. Enako velja tudi za srednje- in vzliodnoevropske države (Agh, 1996: 15). Javno mnenje bo v vsakem primeru igralo j^omembno vlogo, naj se če.ško prebivalst\o odloči z referendumom, kakor bi želele nekatere politične stranke, ali če .se boclo odločile politične elite .same (parlament in izvršna veja oblasti). Slednja možnost ni tako nestvarna, kajti rezultati na.še raziskave kažejo, da se poslanci vidijo kot preomcmben tleja\nik. Brez pod/jore splošne javnosti so možnosti za uspeh majhne. Kot je videti iz njihovih volilnih programov, parlamentarne politične stranke in njihovi pred.stavniki večinoma podpirajo v.stop v EU; z izjemo dveh ek.stremistič-nih strank, ki ga zaradi svoje ideologije odklanjata. Razlogi, ki jih stranke narajajo za vstop, pa so meti seboj tutli v navzkrižju. 5. Češka javno.st nima dovolj informacij o EU, zato bi morale politične elite uvesti razpravo o prednostih in slabostih članstv;i v EU. 6. K upatlanju potipore za integracijo je prispevalo tako prc|xjznanje stvarnih razsežnosti zatleve, kot tudi dejstvo, tla EU ni tlelila enakega navdušenja, kot je bilo značilno za srednjeevropske države. LITER^VTURA Agh, Atiila (1996): The political licvelopnicnt in thc i:U and the iictc,s.si<)n of thc i:CK coun-irie.s.' IJucIapc.si pa|M.Ts on tleiiiocraiic ir.m.siiion No. ISJ, fUingarian Center for l>enK)cracy .Stutlics Fountlation. Uudimpc.šta. HrokI, l.uboniir. Zdenka Mansfcld(>v:i. Atlela Scidlov-.i (1988): Vybranč prtibiemv souvi.scjici se v.stupcm 1:R do KU oeinia poslancu. Delovno gnidivo. Praga Hrokl, l.uhomir. Zdenka MansIcUlov-.l (1993): The Dimcasion oC I'oliiical Culture anil Style and i:c capahiliiy. Delovno jjr.iilivo. Institute for i;ur(>pcan Politics. l5onn. Capova. liana (I'W): Oha kone zdeciili," Kespekt, 1999/22. Gabel. Matthew (1998): "Public .Supixirt for l-uropcan Integration: An I-mpirical Test of l-iw n>eories." The Journal of Politics 60 ( 2). .sir. 333-51. Gape.s, Mike (1997): 'NATO a evropska iK'/.pecno.st.' V: .Sbornik konference pofätlane V/clelär.icim .sifediskeni na [XKlporu ileniokracie. Praha 7.12.1997. Hart!, Jan, Jaroslav lluk. Vera HalKTlovä (1999): Ceskä společnost 199K. Praga: Management PIV.SS. Ilou/.vička. Vaclav (ur) (1997): Rcfle.xe sudctonemecke otäzky a |v>.stoje obyvatel.stva če.skeho pohraniCi k Nžniecku. Delovno gradivo. In.stitut /.a .sociok)gijo če.ške Akademije znanosti. Pr.iga. MudeCek. Jaroslav, Zdenka .Man.sfeklov;l (1991): Tlie press in election campaign 1990. Delovno gratlivo. Institut za sociokjgijo Ce.Ske Akademije znanosti. Praga. Immerfall, Stefan in Andreas .Sobi.sch (1997): "KuropSische Integration und europaische Identitäat. Die l'uropiii.sche Union im BewuW.sein ihrer Bürger," Aus Politik und Zeitgeschichte, H 10/97 Ingiehart, Konald, Jac(|ue.s-Rene Rahier. Karlheinz Reif (1991): "The Hvoiution of Puhlic Altitudes tosvard lUiropean Integration: 1970-8()." V: K. Reif in K Ingiehart. ur. lairoharometer: The Dynamics of lUiropean Puhlic Opinion. I.ondon: Macniillan. RazIiCni avtorji (1997): Näzory a postoje pfedstavitelü spolecenskych elit v Češke a Slovenske repuhlice. Praga: Stfedisko enipirickych vyzkunu'i .STI-.M. Nedomovä, Alena in Toni:is Ko.stelecky (1997): "The Czech National Identity." Basic Results of the 1995 National Survey." Czech .S<)cit)logical Rex iew. 5(1). Rendlova. I'Ii.5ka (1999): "Vyzkuni vefejneho niineni jako nastroj zrcadleni xyvoje če.ske s[X)letnosti.' V: Tucek .Milan, lili.ška Kendl<)\;i, .\lilii.'?e Kezk