30. štev«
V Kranju, dne 25. julija 1908.
IX. leto.
GORENJEC
i
Političen in gospodarski list.
Stane ta Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po polti a celo leto 4 K, sa pol leta S K, ta droge drtave atane b 80 K. Poaaaaezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez iatodoboe vpoliljatre naročnine m ne ozira. — Uredniitvo in oprav-niUro je na pristavi goap. K. Floriana v <Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo ta celo stran BOK, za pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniitvu naj se blagovolijo pomirjati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh m upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo (rankirati. — Rokopisi m ne vračajo.
Proti naprednemu učiteljstvu.
Ni dovolj, da jim nasijo lurško ^ vodd in neumnost v vasi, nosijo
jim tudi vse druge klerikalne čednosti: vohunstvo, ovaduštvo in nasilnost.        .Rdeti Prapor*.
Klerikalci imajo že sedaj večino v deželnem odboru, po izvolitvi poslancev iz splošne kurije pa bodo imeli tudi večino v kranjski deželni zbornici. Tega ne prikrivajo nikjer, nikoli in nikomur, zato pa so postali tudi neznansko ošabni in hudobni. Pošten človek bi mislil, da napoči v njih vrstah sedaj res doba miru in resnega dela, kakor so zahtevali tik pred deželnozbor-skimi volitvami na svojem glavnem zaupnem shodu. Ampak drugo je dana beseda in zopet drugo so njihovi pohlepni načrti. Že brusijo nože in nobeno orodje im ni dovolj zarjavelo in gnilo, da ne bi Sli ž njim na boj proti vsemu, kar ni čisto klerikalnega. Gnusno je, gledati jih pri tem delu. — 3 podvojeno močjo pa so se vrgli na napredno učiteljstvo. Naj dela učitelj z vspehom tudi v docela nepolitičnih društvih, a ni njih privrženec — in teh je jako malo - proč ž njim. Vohunijo, nastavljajo pasti, sumničijo in denun-cirajo vsepovsod. Grmeki, Fabinci, Silvestri, Kor-barji niso več bele vrane, en gros so začeli s krvniško obrtjo. Javna obsodba jim ni mar, zaplembe listov in razdružitve »izobraževalnih" društev se ne boje, ker jih naša vlada menda ne sme videti, ne slišati.
PODLISTEK.
Hudodelec.
Perzijska pripovedka. Konec.
tn poslal je Culo vojsko tja, da obkoli gozd to ujame Sadraja.
Pomoloma je bilo ujetih 876 opic, ki so jih začetkoma imeli za Sadraja.
In prestrašene papige so skakale od tej* do veje in kričale na vse grlot
.Veliki vezir je tali*
To je vojake še bolj unelo.
Nazadnje so dobili hudodelca.
Sedel je na travniku, pital papige z orehi in Jih učil puntarskih stvari. In te ao vpile, da ao bile kar bripave:
.Veliki vezir je tat 1 Veliki vezir je tat 1»
Vojaki zgrabijo hudodelca, zveiejo mu roke ia noge io ga tirajo z velikim veseljem med godbo v Teheran k vezirja.
«A, malopridnež S» reče veliki vezir. «Premalo ti je bilo, da si nahujskal ljudi, učil si še ptice pnntarstva. Ali, prijateljček, naletel si na pravega 1 Pregrešil sem se prej pred nebom in zemljo s svojo nsmiljenostjo. Setlsj ti hočem zamašiti tvoje pUntarsko grlo. Na kol £ njimi*
•Čuden način, zamašiti grlo,* je samo opomnil JSadraj.
Še tistega dne so ga nasadili na velikem trga na telesno okovan koL Ljudje ljubijo prizore.
Sedaj osvajajo mladino, toda kako I Telovadcem ni vzgojno sredstvo telovadba, ampak 1 razgrajanje in izzivanje. V Komendi je eksleme- J natar Fran Terseglav pri tamkajšnjem shodu javno naravnost hujskal proti učiteljstvu. .Slovenec" j poroča o tem shodu to-le: Kar se učiteljev tiče, j je silno lahko njihovo rovanje onemogočiti in izpodnesti tla, ako se jih že iz početka natančno kontrolira ... Odločilno je, da ljudstvo učitelju veliko zaupa, če je pa učitelj nevreden tega zaupanja, občutijo to ljudje hujše kot razžaljenje, kot prevaro .. . Sicer imajo učitelji pravico snovati različna tamburaška, pevska in telovadna društva, zato pa ima ljudstvo tudi pravico in dolžnost učiteljem povsod in vselej nasprotovati, se proti njim z vsemi dopustimi sredstvi bojevati.  Za ta boj je poklicana zlasti mladina."
Kaj je namen temo hujskanju? Onemogočiti slehrno, še tako potrebno napravo, posebno na kmetih, če ni že takoj spočetka vsa v klerikalnih rokah; vzeti ljudstvu vsako zaupanje do učitelj-stva; nasprotovati z vsemi sredstvi že obstoječim raznim društvom, ki niso popolnoma klerikalna. Vsaka stranka mora skrbeti za svoj obstoj, sme pridobivati novih tal, toda nje delovanje mora sloneti na poštenosti. Taki ljudje pa, kakor so naši klerikalci, s takimi pogubnimi sredstvi ne smejo nikdar sami zagospodariti nad slovenskim narodom.
In kdo je ta predrzni Terseglav? šolal se je na kranjski zemlji, ko je bil njegov varuh še policijski nadstražnik v Kranju. Šel je v semeni-
šče, a ni mu dišalo biti duhovnik, ampak izstopil je in se poročil s prejšnjo šenčursko učiteljico. Odkar je zasedel dr. Lampe stolec deželnega odbornika, je on njegov namestnik v .Slovenčevi" politiki. Vidi se, da se je zdel dr. Lampetu najsposobnejši naslednik, ta Terseglav, dejanja pa kažejo, da se trudi učenec celo nadkriliti svojega učitelja. Dr. Krekov .Pons asinorum" ni nič proti novodobni gonji. Še celo prej tako mirni uradnik tobačne tovarne v Ljubljani, sedanji dolenjski poslanec Mandelj, se je moral posluževati laži, da je mogel ščuvati na Dolenjskem proti učiteljstvu. Jutri pa poroča v škofji Loki nek Podlesnik ,,o boju proti liberalnemu učiteljstvu*'. Ironija usode je menda hotela, da je vsak izmed teh navedenih pobojnikov učiteljstva v najožjem sorodstvu z učiteljskim stanom, bodisi kakor sin, mož, brat ali svak.
Naše nujne želje so, da ravno v tem Času ne sme učiteljstvo prenehati z delom na gospodarskem in kulturnem polju. Naj se ne boji groženji Vso pažnjo bomo obračali na sklepe deželnega šolskega sveta. Da tudi glede političnega delovanja mora biti učitelj prost prav tako, kakor je prost vsak drug državljan. Na objektivnost obeh nadzornikov in obeh zastopnikov učiteljstva v kranjskem deželnem šolskem svetu imamo še dosti vere. ,.Slovenska Ljudska Stranka" hoče ves nerazsodni slovenski svet v strahom, žuganjem in nasilstvom spraviti pod svojo oblast. Proti take* mu javnemu zastrupljenju je treba povsod mnogo dobro organiziranih ljudi, pa najsi so potem
Č> nimajo dobrh, gkdajo slabe. Ves Teheran se je zbral, da vidi umorltcv. Sadraj je sedel na kolu in lezel vedno nižje. •Zakaj ga kaznujejo?* ao vpraševali ljudje. .Zato, ker je rekel: veliki vezir je tat!* odgovarjajo drugI
Pametni ljudje so ga milovali: •Zakaj si to govoril?*
Kakor bi mu bilo od tega lažje, odgovarjal je Sadraj med vpitjem in stokanjem i
.Zakaj hi ne smel reči, če je res. Že v mladosti so me učili« govoriti resnico, in pozneje sem jat isto oeil druge. Ce bi pravil o njem kaj drugega — nhce bi mi ne bil verjel, ker bi bila laž*.
In gledajoč, kako umira med strašnimi mukami, reče množica:
•To mora biti res, če trdi tako Človek umirajoč na kola. Kaj drugega res ne more nihče reči o velikem veziru, če si še človek na kol na-bod»n ne more ničesa dragega izmisliti.*
Tako je spoznal ves Teheran in verjel in veroval, da je veliki vezir rea tat
Sedaj so govorili le vsi, starci in otroci, Ženske In vojaki, bogati in modri, ubogi in neumni, učeni in norci — vsi so govorili t
.Veliki vezir je tat!*
Da bi bilo krajše, rekli so mesto veliki vezir kar .veliki tat*.
In vsakdo je razumel, o kom se govori.
To je vznemirilo vezirja in mu ni dalo miru.
«Oho!> mislil je. .Ogenj se jo tako razširil, da ga samo s svojo modrostjo ne morem pogasiti. Kaj naj storim ? če komu ne zadostuje njegov denar, izposodi si ga pri sosedu.* tn zapove, naj se v vsi državi izvolijo najmodrejši možje in pošljejo v Teheran k posvetovanju.
In izvolili so jih in poslali v Teheran.
V izvoljeni trumi ao bili najmodrejši duhovniki in tako stari starčki, ki se niti niso sporni* njali, kdaj so se rodili; možje, ki so se rodili v revščini in bili sedaj bogati — s čemur so ne* ovrgljivo izkazali svojo modrost; uradniki, ki so se lahko obranili pod vakim predpostavljenim, in naj je bil predpostavljeni še tako moder — oni so bili modrejši.
In kakor raste med navadno travo tudi solata, niso pozabili niti kmete?.
Kmetje so izvolili starega Nuedzimo, o katerega modrosti so bili prepričani kot o svoji lastni.
«Ta že vel Ta bo že pravo svetoval!*
Veliki vezir jih je slovesno pozdravil, prosil Alahovega blagoslova njihovim glavam in rekel:
.Vsi veste, čemu sem vas semkaj poklical. Lahko čojete po vseh ulicah, vseh trgih, na vsakem oglu: .veliki vezir je tat*. Nič druzega se ne čuje v vsej Perziji. Tako ne more iti dalje. Kam pridemo na ta način? Če se že o velikem vezirju tako govori — čeaa naj pričakuje potem navadni guverner ali kaj šele kak tržni ali cestni nadzornik? Napnite toraj svoje možgane, premišljajte in nasvetujte, kako bi ae ta puntarska neapoštljivost proti gosposki odpravila.*
Izlet v Tržič se vrši jutri!
katerekoli struje. Zlasti vsi vi, ki pripadate narodno-napredni in socialno-demok ratični stranki, bodite pozorni pri tem boju, ki ga je zavzela z vso krutostjo „S. L. S." napram svobodomiselnemu učiteljstvu. Tisti, ki bi morali biti po svojem zvanju oznanjevalci miru in sloge, so zavrgli božje postave, so zašli že daleč s pota. Pripeljimo jih zopet nazaj h Kristusu Kralju.
Delovanje  kmetijske družbe kranjske v letu 1907.
Iz poročila ravnatelja g. Gustava Plrca na občnem zboru dne 9. julija t. 1. Konee.
7. Zalaganje poučnih kmetijskih knjig. Strokovnih knjig našemu kmetovalcu neti ostaja, zato je glavni odbor že odnekdaj priskr-boval izdajo primernih kmetijskih poučnih spisov, ki ao prirejeni za nate razmere. Leta 1900 je odbor pričel z izdajo .Kmetijske knjižnice* in je doslej izšlo 8 zvezkov. Poleg teh kojig izdaja odbor kratke spiae z naslovom .Gospodarska navodila*.
8. Družbeno uradno glasilo .Kmetovalec* sicer služi dražbi kot uradno glasilo za prijavljanje njenih raznih razglasov, vendar je tako urejevan, da je v prvi vrsti poučen kmetijski list. .Kmetovalec* je danes najstarejši slovenski kmetijski časnik. Leta 1907 je završil XXIV. letnik ter se ga je tiskalo 8000 izvodov.
9. Priskrbo vanje kmetijskih potrebščin družbenim Članom se je sčasoma tako razvilo, da družba lahko s ponosom gleda na to svoje delo. Navadno sklene pogodbe za vse leto ter skrbi, da doseže kolikor mogoče nizke cene ter toliko popusta in priakrbnine, da more blago kmetovalcem oddajati po najnižjih cenah, kakršne so le pri kupovanju na debelo mogoče. Pri priskrbo-vanju strojev in orodja družba ves popust prepušča naročnikom. Podružnice pa imajo važr o nalogo, da s skupnim naročanjem znižajo skupne troske, oziroma v uvaževanja \ rednih slučajih iz-poslujejo olajšave pri plačevanju naročenega blaga. Pri preskrbovanju kmetijskih potrebščin se dražba drži načela, kolikor mogoče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po dt želi dosedaj niso imeli, posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi pa je danes rar.trgnjeno skoraj na vse kmet-ske potrebščine, razen na otrobe in žito za krmo. To pretkrbovanje je zavzelo leta 1907 več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Kmetijska družba je lota 1907 izvršila: 2111 pošilja tu v 1690 strankam raznih semen v teži 19 100 kg, 5882 pošiljatev 2960 strankam umetnih
Vsak je hitel sedaj, da bi druge prekosil s kakim modrim nasvetom. Pa nič pravega ni hotelo priti.
Ebn Kadif, ki je sam upravljal veliko provinci jo, je predlagal, naj se vsakemu odseka glava, kdor bi se drznil reči: .Veliki vezir je tati*
Veliki vezir zmaje z glavo.
.Potem moramo iztrebiti vse davkoplačevalce. Samo jaz in ti bi ostala. Pa tudi tebi bi morali odsekati glavo; ravno kar si tudi ti to izrekel*.
Nimb Edin, tudi zaslužen mož, je svetoval:
.Prepove naj se sploh vsako govorjenje, potem se tega tudi ne bo govorilo.*
Ali veliki vezir je zopet zmagal z glavo.
.Tega se ne bo moglo nadzorovati.*
In zvesti Istagar je pritrdil s solznim očesom.
In nazadnje obmolknejo vsL
«Kaj pomenja to?» zakliče veliki vezir osup-njen. «Ali mi nihče ne zna svetovati P Ne ve nihče kakega pripomočka P*
Tu se vzdigne v zadnji vrsti Nuedzima; prikloni se plaho in pravi:
.Jazi*
.Govoril* zakliče veliki vezir oveseljen. .Ti hočeš, naj vsi prenehajo reči: veliki vezir je tat P* «Da».
.Jaz vem za sredstvo. Najboljše, nezmotljivo. In vrhu tega tudi edino mogoče*.
.Katero pa P Ven ž njim!* zakriti veliki vezir. .Nehaj krasti!*
Veliki vezir ukaže Nuedzimi na mestu glavo odsekati.
.Izmed obeh zločincev,* reče, «je Sadraj manj oevarni. On mi je hotel le dobro ime vzeti, ta pa «— moje dohodke*.
gnojil v teži 3,286.900 kg, 2544 pošiljatev 2247 strankam raznih krmil v teži 178 800 kg, 371 pošiljatev 371 strankam galice in žvepla v teži 200 700 kg, 13.842 pošiljatev 722 strankam raz nega kmetijskega orodja in strojev, 1100 pošiljatev drevja.
Dražba je torej v letu 1907 priskrbela 9900 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 375 vagonov ter je to blago oddala v 25 750 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel poldragi milijon kron. Ker je družba kupila 375 vagonov gospodarskih potrebščin in jih ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 750 vagonov ali 38 polno naloženih tovornih vlakov. Namen priskr-bovanju gospodarskih potrebščin po kmet. družbi je ta, družbenim članom dajati gospodarske potrebščine v najboljši, zajamčeni kakovosti in po najnižjih cenah.
Poleg zvršitve sklepov občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor oskrboval vsa tekoča družbena opravila ter tudi pospeševal domače kmetijstvo.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznih kulturnih vrst posebej, glavni odbor omenja naslednje.
Kmetijsko rastlino je glavni odbor pospeševal s tem, da je članom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti pred mice Čistega detelj nega semena, raznih žit, krompirja in pesnega semena.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni vspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1907 se jih je porabilo 329 vagonov, torej ravno za 43 vagonov več kakor leta 1906. Dosedaj so se na Kranjskem umetno gnojila večinoma rabila le za travnike, a sedaj so jih nasi člani pričeli rabiti tudi za žito, iitol in krompir. Leta 1907 se je v ta namen porabilo že kakih 160 vagonov gnojil.
V tekočem letu, to je leta 1908, Kranjska prav gotovo porabi žc 500 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če na prva dežela v Avstriji, če se pa upoftteva, da na Kranjskem razen par vagonov vsa gnojila porabijo le preprosti kmetovalci, se sme neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo.
Ze od nekdaj si je družba veliko prizadevala, da bi kmetovalci uvideli neobhodno potrebo gnojenja travnikov. Zadnji čas si družba zlasti prizadeva kmetovalec pridobili za porabo gnojnice kot najboljšega in najcenejšega gnojila za travnike.
Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljive dobre in cene modre galice in žveplene moke. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in ■ahrbtnih žvepalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trt nice in za poskusne vinograde.
Za važno smatra glavni odbor delovanje glede razpečevanja vinskega pridelka, zaradi česar je ustanovil v Ljubljani deželno vinsko klet.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves.
Govedorejo je dražba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov-pleme-njakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Leta 1907 je dražba oddala 55 bikov plemenjakov. Vspehi pospeševanja govedoreje od strani dražbe so naravnost veliki in se kažejo v boljši kakovosti kranjske govedi. Zadnje desetletje je glavni odbor pričel v ljubljanski okolici ter v političnih okrajih Logatec in Postojna z upeljavo bikov simodolskega plemena.
V prospeh mlekarstva je dražba vedno marljivo delovala, saj je že več kakor trideset let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge.
Svinj ere jo je družba pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme. Oddalo se je vsega skupaj 138 plemenskih prašičkov.
Konjerejo je pospeševat samostojni konje-rejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe. Predsednik konjerejskega odseka je družbeni podpredsednik Povše.
Pospeševanje čebelarstva je glavni odbor prepustil .Slovenskemu   čebelarskemu društvu*.
Glavni odbor je društvu za leto 1907 ižposloval 1000 K državne podpore.
Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki rou je dražba za leto 1907 izposlovala 1000 K državne podpore.
Največjo važnost je glavni odbor pokladal na kmetijski pouk.
Leta 1907 je glavni odbor priredil na Vrhniki šesti mlekarski tečaj pod vodstvom potovalnega učitelja g. Legvarta/ Letos se tak tečaj, in sicer petmesečen, vrši prav sedaj na Vrhniki.
Glavni odbor smatra za eno nsjvažnejših svojih nalog, da strokovno znanje po možnosti širi potom pouka. Naši gospodarji postajajo vedno bolj uka-željni, kar svedočijo mnogobrojno obiskovana kmetijska potna predavanja, hitro razpečevanje kmetijskih strokovnih knjig, tisočera strokovna pra-šanja, ki danzadnevom prihajajo drožb;, iu sploh povsodi vzbujeno zanimanje za kmetijski strokovni napredek.
V ne posebno povoljnih razmerah naše družbe ae mora pridobitev 7000 članov, rešitev 32 636 poslovnih Števil v pisarni, promet 750 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat, ki je letos prekoračil dva milijona kron, in poleg tega še popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno delovanje na kmetijskem polju smatrati za prav veliko delo. Novi dohodek iz mlekarstva v kakovosti in kolikosti izboljšana govedoreja in prašičja reja, pomnoženi pridelek vslcd porabe umet« aih gnojil i. t d., pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto za več milijonov kron, za dražbo pa velepomemben vspeh.
Razdolžitev   kmetijskih posestev.
Pred kratkim je stavil član gosposke zbornice, prejšnji državni poslanec dr. pl. Grabmavr predlog, da se naj izvoli posebna komisija, obstoječe iz devet članov, katere naloga naj bi bila proučiti vprašanje o preosnovi kmetijskega zemljiškega kredita. Predlog je bil sprejet. S tem se je začelo znova resno delo za rešitev vprašanja o razdolženju kmetijske posesti, ki je od leta 1893 z malimi presledki počivalo. — Je pa tudi to vprašanje o razdolženju kmetijstva ne samo najnujnejše in najvažnejše, ampak tudi najtežavnejše. — Na kmečkih posestvih je vknjižena ogromna svota dolga. Ni ga skoraj več zemljišča, ki bi ne bilo s tem ali onim dolgom obremenjeno. Hranilni, posojilni, zasebni, dedinski, pupi-larni denarji so na tem ali onem zemljišču vknjiženi, mnogokrat celo kar po vrsti na enem in istem zemljišču. — Ti dolgovi od leta do leta rastejo in sicer neprimerno k naraščanju vrednosti posestev. Tako se je n. pr. dognalo za leto 1890, da se je samo v tem letu nanovo vknjižilo na poslopjih z več kakor 4'/, odstotnim obrestovan jem 76 milijonov 506 tisoč in 618 goldinarjev ali 153,013. 236 K. — Jasno je, da se mora na neki način zemljišča razbremeniti, ako sploh hočemo ohraniti kmečki stan ter za-braniti popolni propad kmetijstva. Kakor pa smo že omenili, je vprašanje o razbremenitvi kmetijskih posestev eno najtežavnejših in najbolj zamotanih. — Ali se naj kmetu zabrani prosto razpolaganje nad svojo imovino? Ali se mu naj onemogoči zastaviti svoje posestvo in si najemati denar? Ali se naj da pravico posojati denar na kmečka posestva samo nekaterim denarnim zavodom? Ali se naj zakonito določi, da se sme vknjižiti na posestva samo dolg posebne vrste, n. pr. tak dolg, ki bo imel k večjemu zakonito določene obresti, odplačljiv v letnih obrokih in neodpovedljivP — Vsiljuje se dalje vprašanje, ali je mogoče rešiti zadevo o razbremenitvi kmečkega posestva le na ta način, da se uredi zemljiški kredit, ali pa je potrebno, da se reši obenem s preosnovo zemljiškega kredita tudi cela vrsta drugih agrarnih vprašanj — n. pr. o dednem pravu, o prepodajah od očeta na sina, o prevžitnih pravicah, o zabranjenju razkosanja zemljišč, o nerazdelnih posestvih i. t. d. Rešitev samo enega agrarnega vprašanja zdise nam polovično delo, zamašenje ene luknje izmed stoterih. — Pri rešitvi teh agrarnih vprašanj se bo treba ozirati na nove razmere, v katerih živi in dela sedaj kmetijstvo ; gledati se bo moralo, da se vzlic morebiti strogim
1. priloga „Qortnlcu" if. 30 Iz 1.1908.
zakonitim določbam, omogoči zdravo razvijanje kmetijstva, da se kmečkemu človeku, ki je delaven, varčen in dober gospodar, ne zabrani pridobivanje in zboljšanje gmotnega položaja. Ne smemo pozabiti, da je že davno prešlo naše kmetijstvo iz patriarhalnega gospodarstva v denarno in kreditne gospodarstvo nove dobe, kar je čisto naravno, ker se noben stan ne more postaviti s tokom časa v nasprotje, ne da bi pri tem trpel škodo. — Pazno bomo zasledovali tudi mi razvoj vprašanja o preosnovi zemljiškega kredita. *N. L.".
I. zlet gorenjskih sokolskth društev dne 15. avgusta 1.1.
Rojaki! Bratje! Sokoli!
Malo časa ms še loči od slavnostnih dnij naše prve Ollmpljtde. Že stojimo v neposredni bližini dogodkov, ki bodo isieli važen, odločilen pomen in vpliv na ves nadaljnl razvoj In napredek Sokolstva po Gorenjski.
Prvič stopamo, bratje, skupno pred sodbo naroda in v mogočnih potezah moramo natnačitl sliko svoje neusahljive delavnosti na polja narodne vzgoje, hočemo s svojim vzornim in discipliniranim nastopom podati dokaz, kako —- svesti prevzetim nalogam - ispolnnjemo važne svoje dolžnosti do naroda in domovine brez ozira na v*e neprilike in škodljive vplive modernega življenja.
S sknpnlm nastopom hočemo potrditi vero v plemenite cilje Soiolslva in s svojim vzgledom hočemo pridobiti slovenske može In mladeniče, da nam slede na pot zdrave, močne narodne vzgoje, dal vsem hočemo pokazati, koliko Je v nas zdatne moči, premišlJenosU, smisla za disciplino in koliko ljubezni do domovine.
Kdo nam more oporekati, da Je v današnjih dneh, ki so polni negotovosti in razporov, ta pojav slovenske samozavesti tem važnejši in pomembnejši?
Pozivljemo Vas torej, možje in mladeniči slovenski, k svojemu prvemu so-kolskemu prazniku I Nočemo pridobiti samo vaše hipne navdušenosti in simpatij, ampak vas — cele, vse vaše delavne zmožnosti, ves vaš prosti, a dosedaj za narodno delo neporabljeni čas v prospešnejše delo v prid Sokolstva in s tem celega Slovenstva.
Na prvo stopnico stopamo, naj bi nas vsak sledeči zlet vodil višje in višje, od stopnje do stopnje.
Skupno na delo I V tebi, čila naša mladina, ki na telovadišču uriš za plemenito tekmo svoje moči, in v Vas, starejši brat;e, ki ste že tollkrat pokazali svojo vdanost in neprelomljivo vero k skupnim idelam, zremo trdno oporo vseh nade), ki Jih stavimo na naš sletl Naj bi te besede rodile obilen sadi Na sdar!
-S.
Gospodarski del, a
□ □ n □ □----
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Tudi glede" trgovine so bili merkantilisti v precejšnji zmoti. Ne trgovinska, temveč plačilna bilanca je merodajna za bogastvo narodov in držav, kakor smo že razložili na str. 146.
Kjer so sredstva za preživljanje, tam se ljudje naseljujejo in množe brez umetnih sredstev; ako zmanjka sredstev za preživljanje, pada število prebivalstva, bodisi da se ljudje izseljujejo ali pa ljudstvo prične hirati in izumirati; zato tudi v tem oziru sloni merkantilistiško načelo na napačni podlagi.
Glavni pomen merkantilistov obstoji v tem, da so spoznali veliko važnost bogastva za narode in države in dolžnost države, da skrbi za množenje bogastva, kar stoji ravno v nasprotju z nazori starega in srednjega veka, ko se je splošno obsojalo bogastvo. Tudi je umljivo, da se je precenjevala vrednost denarja, ker se je ravno v tej dobi vršil prehod iz naturalnega v denarno gospodarstvo.
Najvažneji merkantilistiški pisatelji so bili:
V Italiji: Antonio Serra, katerega Italijani sploh smatrajo za ustanovnika gospodarske vede. V svojem 1. 1613 izdanem delu „Traktat o vzrokih, ki omogočujejo države, da morejo imeti brez rudnikov zlata in srebra v izobilju", pohaja od denarja kot izvora vsega bogastva, toda za glavni vir denarja smatra delo.
Na Angleškem je poleg drugih manj znamenitih pisateljev uplival na tedanje gospodarsko življenje najbolj Thomas Mun (reci: Men), načelnik iztočno indijske družbe, ki je spisal več razprav o angleški zunanji trgovini. Glavno nje govo po njegovi smrti izšlo delo (1. 16S4) »Bogastvo Anglije, posledica zunanje trgovine ali trgovinska bilanca, je merilo našega ljudskega bogastva", je bilo nad sto let evangelij angleških merkantilistov. Med zmerne merkantiliste se prištevajo William Petty in Josiah Child (r. Čejld.
Na Francoskem sta se odlikovala kot merkantilistiška pisatelja Jean Bod in, ki imenuje denar .nervus rci republicae", Monchrčtien de Watewille, čegar glavno narodnogospodarsko delo nosi prvikrat naslov .politična ekonomija" (Traité de l'Économie politique 1. 1613).
Na avstrijsko trgovinsko politiko sta v merkantilistiškem duhu zlasti uplivala pisatelja Filip Viljem Hornecks svojim spisom „Österreich über alles, wann es nur will" (1684) in Wiljem Schröder z delom »Fürstliche Schatz- und Rentenkammer" (16b6). Med bolj zmerne merkantiliste, ki predstavljajo že neko prehodno dobo, spadata I. H. O J ust i (Staatswirtschaft oder systematische Abhandlung aller ökonomischen und Kommunalwissenschaften, 1755) in Josip Sonnenfels (roj. 1733, umrl 1815, od 1. 1753 profesor na dunajskem vseučilišču), Čegar knjiga .Grundsätze der Polizei («= gospodarka politika), des Handels und der Finanzen" (1756), je bila dolgo časa obvezna za predavanja.
Vladarji in državniki, ki so v dejanju uveljavljali merkantilistiška načela so bili na Angleškem protektor Oliver Cromwell, francoski finančni minister Colbert (f 168i), po komur se tudi merkantilizem imenuje časih kolberti-zem, na Avstrijskem Karol VI., Marija Terezija in Jožef H, na Ruskem Peter Veliki in na Pruskem Friedrik Veliki.
2. Hziokratizem.*)
Preliravanje merkantilistiških načel in državno vmešavanje v življenje posameznikov je rodilo sčasoma hud odpor, ki se je pojavil tudi v na-rodno-gospodarskem slovstvu v drugi polovici osemnajstega stoletja. Od 17. stoletja sem so se na Nizozemskem, Angleškem in Francoskem vedno bolj oglašali klici po ljudski svobodi, po neodvisnosti od vladne in uradniške oblasti, ozna-njevalo se je v raznih, zlasti modroslovnih in državno pravnih spisih, da vse blagostanje ljudstva obsloji v tem, da se država ne vmešava v življenje in posameznikom prepusti kolikor največ svobode. Omejevanje ljudske svobode pomeni tudi merkantilni zistem, izvrševan v dejanj • ; vlada je uravnavala trgovino s prepovedmi, visokimi carinami, izvoznimi premijami, ustanavljanjem pri-vilegovanih trgovinskih družb, istotako industrijo, celo umetno množenje prebivalstva je smatrala za svojo nalogo.
L. 1757 je telesni zdravnik francoskega kralja Ljudevita XV. Fran Quesnay (r. Kené) izdal knjigo .Tableau économique* in 1. 1768 .Droit natural", v katerih je postavil načelo, da more le popolna svoboda produkcije in prometa uspešno vplivati na razvoj ljudskega blagostanja Quesnay in njegovi pristaši uče, da nimajo vlade druge dolžnosti, kakor da ščitijo dežele in državljane pred silo, pred napadi na osebe, njihovo pridobitno zmožnost in njihovo delo ter da izobražujejo ljudstvo. Če bi se vlade omejile le na to, ter prepustile, da se vse drugo uravna s svobodnimi pogodbami in s svobodnim prometom, potem bi se gospodarsko življenje uravnavalo na naraven in ob enem pameten način. Tak družabni red se je nazival naravni socialni red, fi-ziokratija
Če je promet prost, svobodna ponudba in vprašanje kakor tudi tekmova je, more vsak do* bro uporabiti svojo zmožnost in delovno moč, ponuja se le toliko, kolikor se rabi in vsi industrijski izdelki padejo na naravne cene t j. cene, s katerimi se pokrivajo produkcijski stroški, omogoča nadaljna produkcija ter preživlja obrtnik in njegova družina. Tudi delavci po tem dobivajo le naravno mezdo, t. j. tako mezdo, ki jim omo-gočuje potrebno preživljanje in izrejo otrok.
Po nazorih fiziokratov denar ni bogastvo, temveč le znamenje, znamka, ki posreduje promet, bogastvo obstoji le v stvarnih dobrinah ka-
#) Fistokritijs (gr.)    naravna vlada.
kega naroda. Bogastvo ne izvira iz trgovine, ker je trgovina neproduktivna, kajti s trgovino dobrine le menjajo kraj in roke, toda se ne po-množujejo. Tudi industrija je neproduktivna. Sicer se z industrijo povečuje vrednost dobrin, toda le za toliko, kolikor znašajo delovni stroški. Istotako neproduktivni so takozvani svobodni poklici (zdravnik, odvetnik, sodnik). Produktivno je po mnenju iiziokratov le poljedelstvo, ker pomnožuje živila, sredstva, ki preživljajo ljudi. Produktivno pa ni delavnost lastnika zemlje, če sam ne obdeluje polja, temveč le delavnost kmetova; zato so pa tudi fiziokratje skušali povzdigniti kmetski stan in ga osvoboditi tlačanstva. Čisti dohodek (prorinit net) prejema samo lastnik zemljiške rente, zemljiški lastniki so classe distributive, kmetje tvorijo classe produktive, vsi drugI kakor trgovci, obrtniki, zastopniki svobodnih poklicev pa classe stéril (neplodni razred). Ker le lastniki zemlje prejemajo čisti dohodek, naj tudi samo ti plačujejo davek (zemljiški davek), vsi drugi davki naj se odpravijo.
Fiziokratizem ni imel niti daleko toliko praktičnega pomena kakor merkantilizem, tudi se ta zistem ni dolgo ohranil v narodno-gospodarskem slovstvu. Glaven pomen fiziokratizma liči v tem, da je veliko pripomogel do osvobujc kmetov od graščakov (v Avstriji I. 1781 — 1782, na Francoskem 1. 1789 in na Pruskem 1. 18;9) in ustvaril gospodarske ideje, katere je deloma porabil Adam Smith in na njih osnoval nov zistem, ki znači preobrat v gospodarskem življenju.
Poleg že omejenega pisatelja Quesnayja je na Francoskem širil fiziokratiške nauke Mirabeau star., zlasti pa še finančni minister Ljudevita XVI. Turgot, ki je spisal .Réflexions sur la formation et la distribution des richesses" (Opazovanja o tvorjenju in razdeljevanju bogastva 1. 1766) in dejansko skrbel za svobodno trgovine in odpravo carin. Značilni izrek .Laissez faire, laissez aller 1" večinoma pripisujejo Gournayju.
Na Angleškem se ftziokratiški nauki niso udomačili, pač pa ponekod na Nemškem. Tako je badenski mejni grof Karol Friederik izdal v fiziokratiškem duhu spisano knjigo v francoskem jeziku .Osnovna načea politične ekonomije" (1772) in tudi v svoji deželi skušal uveljaviti fiziokratiško načelo o davkih s tem, da je uvedel v nekaterih krajih le zemljiški davek, kar je pa kmalu moral preklicati, ker zemljiški lastniki niso mogli prenašati velikih bremen.
3. Industrijalizem ali Smithov zistem.
Adam Smith je bil rojen 1. 172i v Kirkcaldy na Škotskem kot sin nepremDžnih starišev. S štirinajstim letom je prišel na vseučilišče v Glasgov. kjer je poslušal matematiko, prirodo-slovne vede in zlasti modroslovjc pri s loveč cm profesorju moralne filozofije Hudchesonu. Pozneje je prišel Smith na oksfordsko vseučilišče, toda že I. 17^8 je bil imenovan docentom na vseučilišču v Edinburgu, kjer je predaval o logiki in retoriki. L. 1751 je postal profesor logike na vseučilišču v Glasgovu, že naslednje leto pa prevzame stolico moralne filozofije kot naslednik Hudchesonov. Iz časa bivanja v Glasgovu izhaja tudi njegovo glavno modroslovno delo .Teorija moralnih občutkov* (-759). L. 1762 je zapustil Glasgov in obiskal kot spremljevalec vojvode Buccleugha Francosko in Švico. Na tem potovanju se je seznanil s francoskimi fiziokrati Quesnayjem in Turgotom, in Bodeaujem i. dr., pri čemur je v njem dozorela misel, da spiše večje delo o narodnem gospodarstvu. Vrnivši se na Angleško ni prevzel več profesure v Glasgovu, temveč šel je v svoj rojstni kraj Kirkcaldy k še živeči materi in tamkaj med leti 1766 do i776 spisoval svoje velesloveče delo ^Inquiry into the nature and causes of the wealth of nations" (Preiskovanje o bistvu in uzrokih bogastva narodov), ki je izšlo 1. 1776. Kmalu nato je bil imenovan Smuh državnim davčnim nadzornikom in preživel v miru in precejšnjem blagostanju zadnja leta. Sam je priredil do svoje smrti (1. 1790) štiri izdanja svoje knjige, ki se je nagloma razširila med ci-vilizovanimi narodi in bila prevedena v več jezikov.
Dalje prih.
Umetnost in književnost
□□□□□ ^q
Spevoigra »Slava cesarju Francu Jožefu I ■
Učitelj Emil Adamič, eden najbolj nadarjenih naših mlajših skladateljev, je spisal za letošnje jubilejno leto izvirno spevoigro z naslovom .Slava cesarju Francu Jožefu I." Ta igra se je uprizorila v Kamniku dne 5. in 12. t m. pod vodstvom skladatelja samega z največjim vspehom, obakrat ob mnogobrojni udeležbi občinstva. — Sestoji iz uvoda in treh delov. Vsak del se konča z eno izmed štirih kitic cesarske pesmi. Dekla-maciji sledi pesem in pesmi zopet deklamacija.
V prvem delu te igre se pridejo cesarju klanjat vojaki. Vojaki — dečki so bili uniformirani. h papirja so imeli čake, iz lesa puške in iz lepenke sable. Slovenske narodne vojaške pesmi, vojaški nastop in sveži deški glasovi, vse se je spajalo v harmonično celoto. Najveličastnejša in
CM
•3 S
Cd
ki
s
polna zanosa je bila pač »Molitev pred bitko". Malokatero oko je ostalo brez solz ob tej krasni molitvi.
Deklamacije in pesmi v drugem delu poveličujejo jubilanta kot prijatelja znanosti in umetnosti, kot prijatelja šole, kot pospeševatelja prometa ter kot očeta sirot. Klanjajo se mu: umct niki, šolarji, obrtniki in sirote. Slovesno so odmevali akordi v pesmi »Slava tebi, slava!"
* V zadnjem delu nastopajo zastopniki vseh narodov. Oblečeni so bili v narodnih nošah, vsaka skupina pa je pela svojemu narodu primerne karakteristične pesmi. Raznobojna sli!<a Nemcev, Ogrov, Lahov, Čehov, Poljakov in Slo vencev je napravila najboljši utis. Predstavitelji vsake skupine so imeli v rokah zastavice z narodnimi barvami, pred skupinami pa so nosili deželne grbe. Najprisrčneje je bila pozdravljena naša navdušujoča himna »Naprej, zastava Slave!" Spevoigro je zaključila fino aranžirana živa slika pred cesarjevim kpom.
Pesmice so eno- in večglasne, spremljajo pa se lahko s klavirjem ali harmonijem. Dasi jc harmonizacija enostavna in ne pretežka, vendar je to delo prave umetniške vrednosti. Cel zasnu-tek, ves klavirski del in najlepše pesmi so Adamičevo delo; vse deklamacije in nekaj besedil pesmam pa so ali narodna last, ali pa so jih napisali nalašč v ta namen pesniki Borisov, A. Medved in A. Rape. Spevoigra je zložena v prvi vrsti za letošnje leto, a uprizoriti se da z malimi izpremembami ob vsaki patrijotični slavnosti. Poleg partiture in besedil, ki se dobe v »Učiteljski tiskarni", stane največ samo še nabava narodnih noš. — Kjerkoli je mogoče, naj se uprizori tu igra. Truda bi ne bilo ravno toliko, velikanski pa bi bil moralični učinek te uprizoritve. Učiteljstvo, ki službuješ po trgih in mestih, sezi po delu in uprizori ga!
*  * *
C. kr. nraetno-obrtna strokovna fc>la v Ljubljani je izdala svoje poročilo za pretočeno 20. šolsko leto. Zavod jc obsegal: 1.) Z mske kure : a stavbne obrtnike kakor zidarje, kakmnoseke in tesarje, 2.) oddelek za Šoloobvezne dečke, 3.) dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi izdelki,
4. ) javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike,
5. ) dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi izdelki, 6.) javno risarsko šolo za deklice. — Učiteljski zbor obstoja h ravnatelja, 9 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljice, 3 delovodje, 8 pomožnih učiteljev. Število obiskovalcev Sole je bilo koncem leta 179. Šolsko leto 1908/09 se pridne za oddelke II. do VI.   19. septembra 1908
Tedenski sejem v Kranjn dne 20. julija 1908. Prignalo se je — konj, 132 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 204 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68—, na polovico 100 kg K 60-—, za pitanje 100 kg K 56—, kumerni 1C0 kg K 38'—. Pšenica K 12 50, proso K 8—, rž K 10 50, oves K 9 50, ajda K 9 50, repno seme K 60*—, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks — in krompir — za 50 kg.
Dopisi.
Radovljiške novice.
— Dne 4. julija t. 1. je imelo učiteljstvo radovljiškega okraja svojo uradno konferenco. Žil, da mesto Radovljica ta dan ni oblekla svojega prazničnega oblačila, temveč je ostalo v svoji navadni obleki. Ker je bila konferenca strogo uradnega značaja, pač ne moremo poročati podrobneje o m>j. dostavljamo pa le sledeče: Slavnostni banket je kaj ukusno priredil tukrjšnji znani gostilničar R. Kunstelj — ni Sel zastonj na Dunaj — toda čudno, da nismo opazili na tem banketu razen deželnega poslanca dr. J. Vilfana nobenega javnega funkcijonarja. V raznih poročilih o sličnih prireditvah čitamo v tem ali onem listu: banketa so se udeležili razen polnoštevilnega učiteljstva tudi c. kr. okr. glavar, c. kr. okr. sodnik, preč. g. dekan i. t. d. i. t. d. — a v Radovljici?!? ... In slednjič mislimo, da se je ljubljanski »Slovenec* popolnoma brez potrebe zaletel tako v c. kr. okraj. šol. nadzornika kakor tudi si m.ustnega govornika tuk. nadučitelja A. Grčarja, ker nista pela posebne hvale navzočim 13 duhovnikom. Kontrolirati ne moremo, v koliko sta se pregrešila imenovana dva gospoda, a gospodom kličemo: doba konkordata je minula. Pred Bogom in pred ljudmi smo menda vsi enaki.. .
— OtroSko junaStvol Tržiški »Sokol* je dal nabiti na tukajšnjih običajnih oglih letake, ki vabijo na veselico Iržišktga <Sokola>. Otroci-junaki, ki tvorijo tukajšnji takozvani telovadni odsek S. K. S., so pa te letake od nedelje na pondeljek 12 do 13. julija potrgali raz ogle. Junaki zaslužijo v nedeljo v Skofji Loki posebno nagrado.
— Ljubljanski »Slovenec* se je v neki številki tr z pravega vzroka, najbrž iz g de zavisti do čimdalje krepkejše .jc razvijajočega »Sokola* — zagnal v vodstvo tukajšnje c. kr. pletarske šole, čkš, da se tu norčuje h sv, maAe in sploh is svetih
naprav, dalje, da se je nekako prisililo vajence, da so morali pristopiti «Sokolu* i. t. d. Na prvo nesramno ža'itev bi bil najboljši odgovor tožba, a na drugo trditev oagovarjamo, da so vajenci odino pravo pogodili, če so korporativno pristopili k «Sokolu», če se hočejo izuriti v pravi telovadbi in lepem obnašanju, kajti pri telovadnem odseku S, K. S. bi se pač navadili po ekranjsko pridu-sati* in po «ogrsko kleti*. — O tej naši trditvi se. lahko uvi r. vsak, kdor hoče poslušati »prelepe vsklifcp pri telovadbi telovadnega odseka S. K. S.
— Osebne izpremembe v Radovljici. V kratkem zapusti naše mesto obče spoštovani in priljubljeni vodja c. kr. okr. sodnije g. A. Nagode, na njegovo mesto pride pisatelj znane spomenice dr. Poljec. Odhajajočemu g. adjuntu naše iskrene čestitke z željo, da ne pozabi popolnoma našega mesta. — Odšel je od nas g. Iv. Erjavec, tukajšnji kaplan, imenovan je župnikom v Zdimljah. Novo imenovani župnik je bil vsled svojega mirnega in blagega značaja obče priljubljen v vseh slojih ljud stva, Upamo, da bodo i želimeljski farani zado voljni 2 njim. Njegov naslednik je Jos. Gost:ša. — Nevarno je obolel pred kratkim vpok. okr. glavar, svetn k Dralka, ki je tu na počitnicah. Zdravje se mu vrača.
— Nova planinska koča na BegunjSčici se žal ni mogla vsled skrajno neugodnega vremena otvoriti dne 19. t. m. Čeravno je celo noč na nedeljo in vso nedeljo Ido, kakor iz šktfa, pohitelo je na Bugunjščico do 100 planincev in planinaric, ki so ta prav pohvalno izražali o praktični gradbi te koče. Med obiskovalci smo opazili ljube goste iz Tr«ta, dr. Pretnoija in Knafeljca, znana turista, c. kr. dež. šol. nadzornika F. Levca, dr. Kušarja s 3oprogo iz Kranja, a tudi L ubljana je poslala svojega zastopnika obč. svetnika Meglica in slovenski ljubi i. planinci so bili častno zastopam, da ni manjkalo članov svetovnoznanega društva «Zaplot nik», je umevno, iz vinorodne Dolenjske je pribitel znani botanik H Justin primerjat gorenj ko floro z dolenjsko. Sreča mu je bila mda, našel jo neko novo cvetko iz vrst cent fdij. Da je bila Radovljica častno zasUpana po svojih najboljših in najtreni-rajnejš h turistih je umevno, a tudi okolica ni zaostala, Bled je poslal svoje Vovkjance. Da pa ne bo zgodovina pisala, da je bila koča na Begunj-£č ci molče otverjena, vrši se slovesna otvoritev nepreklicno dne 2. avgusta. Ta dan mora bili naš praznik. Planinci, na noge in bajd na goro i
— 9 avgusta priredi tukajšnji »Zabavni klub* gozdno veselico na znanem gričku «Le-devnra*. Zabave bo dovolj. Godba, pelje, ples, a tudi <srečolov>, sov.oda ne po »Slovence vem* kopitu.
— »Društvo la promet tujcev* kaj vrlo napreduje. Vpeljalo je najrazs; žnejšo reklamo za krasoto radovljiškega mesta; priča posebna Številka nemškega časopisa »Reise-und Bader-Zeitung*, ki jo člani tega društva dobe brezplačno, a ne-udora je na razpolago po 30 h. — A tu li krasna slika-panorama Radovljice v znanem albumu »Kranjsko priča, da je naše mesto naSlo posebno milost v očeh Stvarnika, ki ji je dal tako lepo lego. Hvalo mora izreči to društvo tuli »Slovencu* in nekaterim poslancem S. K. S., ker tako lepo skrbe za reklamo Radovljice, kajti pišejo in pravijo, da je v Radovljici zborovalo lansko leto slovensko učiteljstvo, ki je sklenilo posebno zaroto, namreč povabilo je na svoj shod češko, srbsko in hrvaško učiteljstvo, ki še danes ne morejo pozabili krasot našega gorenjskega raja.
— Meso je v Radovljici Se vedno pr«-drago v primeri s ceno živine, kajti sekajo ga vedno še po 1 K 20 h druge vrsti, a po 1 K 28 h pa prve vrsto, teletina je po 1 K 40 h. — In Ljubljančani so jezo, da jedo predrago meso. Kaj naj porečemo mi?!
— Občinski svet je imel dne 24. t. m. sejo. Sklenil je, izpopolniti izpraznjeno mesto obč. tajnika, delovati na to, da se razširi tukajšnja Štiri-razrednica v petrazrednico in slednjič uravnati sej-marske pristojbine slično drugim mestom.
Novice iz Rateč.
— Izletniki k klanskima jezeroma, pozor! Govori se, da je belopeška tovarna prepovedala postrežati letoviščarjem v restavraciji pri prvem jezeru — v slovenskem jeziku. Vzrok tej prepovedi so napadi na ondotne postrežnice v koroških nemških časopisih, ker so govorile tudi z izletniki v svojem materinem - slovenskem jeziku. Naj bode!
— Prokleta dolžnost vsakega Slovenca, vsakega Slovana je, da se izogne te restavracije. To je tem lažje, ker imamo tik postaje Rateče-Belapeč najudobnejši naroden hotel »Mangart". Tu je izborna postrežba bodisi glede hrane, bodisi pijače. Tudi so na razpolago lepe sobe za prenočevanje. Izletniki k klanskima jezeroma, to-raj pozor!
— Rateški pivopivci so tudi začeli „štrajkati\ To se je posebno pokazalo v nedeljo, ko so naši rudokopi v Rabelju »imeli mesec". Gostilničarji so namreč nastavili pivo vrček, ozlr. steklenico po 24 h, preje le 20 h. Pivopivci so v gostilnah zahtevali samo vino ali pa brizganec. Razume se, da se je piva, v primeri v drugimi nedeljami, ko imajo rudokopi mesec, prilično do-
kaj malo popilo. Pivovarna Kern iz Beljaka se tolaži, da bodo pivopivci kmalu podlegli v tem »štrajku" in da bodo nadalje praznili vrčke. Hočemo videti. Pivopivci, naprej do zmage!
— Iz gorenje doline. Že nad teden dni so kopali v Ratečah vojaki-lovci 9. bataljona var-mostne jarke za ostro streljanje. V jutro, 22. t. m. je došel cel bataljon na strelišše. Drugi mesec bode imel vaje v tej okolici c. in kr. pešpolk št. 17 in sicer od 11. avgusta do 17. Tudi ta bode ostro streljal v Ratečah.
Il Sede. Dne 21. julija popoldne je nastal v Siicih ogenj, kateri se je tako hitro razširil da sta bili v psr minetah dve hiše v plamenu. Pogorela je hiša Lovrenca GsšperSiča in Matija Blaz-nika. Prva hiša, v kateri je nastal cgenj, je pogorela do tal ter se ni moglo rediti ničesar; ostala sta tudi 2 otroka v hiši, 3 mesece in 1 leto stara, katera sta popolnoma zgorela, ena 7 letna deklica se je srečno rešila. Prihitela je na pomoč domača požarna hramba in vsled brzojavnega obvestila s hvalevredno hitrostjo, tudi požarna bramba iz Železnikov. Vzrok požara menda zopet nesrečni otroci, kateri se brez varstva doma puščajo. Sreča je, da je bil nasprotni veter, sicer bil bi gornji del vasi v veliki nevarnosti.
Il kieleinikOT. Naše bralno društvo je uprizorilo 19. t. m. »Divjega lovca* z nepričakovano dobrim vspehom. Gotovo se je ta lepa in težka igra težko že kdaj na kakem odru na deželi igrala tako dobro in enotno, a prav gotovo Se nikdar tako dobro skoraj od samih delavcev kot prt nas. Znani so Železnikarji, da imajo dar za igranje, a take dovršenosti vendar nismo pričakovali. Če bi hoteli kritizirati igralce, morali bi pohva iti vse od prvega do zadnjega. Ker pa bi to vzelo preveč prostora v listu, naj se nam odpusti, če omenimo le glavne vloge: Majde, divjega lovca in Tončka. Tončka je igral g. Seifert tako mojstrski in naravno, da boljše ni treba želeti. Divji lovec je bil g. Klopci c, obenem prireditelj in režiser predstave. Igral je plemenito in zaokroženo. Na,bolj pa nas je genila Majda gospodična Primož č. Mnogim so prišle solze v oči ob njenem globoko čutečem igranju. Prostorni novi salon g. Thalerja je bil nabito poln raznovrstnega občinstva, ki je z napeto pozornostjo sledilo žaloigri. Bla je zaspana vsa dolina in tudi oddelek »Sokola* iz Škofje Loke. Omenimo naj Se znameniti predgovor g. Klopčiča, ki je samozavestno in vzneseno pozdravil občinstvo in takorekoč otvoril nov oddelek v zgodovini našega društva, ki se je letoSije leto prerodih) in stopilo na edino pravo pot: razširjati pravo, nestrankarsko izobrazbo med ljudstvom. G. Klopčič je priznan govornik, a lahko rečemo, da ga še nikdar nismo slišali govoriti tako navdušeno, tako samozavestno, odločno in prosto kot ta večer. Dal je duška svojim in vsega društva čutilom. Zdelo sa nam je, kot če pride človek iz ječe in zadiba zopet zrak prostosti. Tudi nase društvo je dolgo ječalo pod klerikalnim jerobitvom, sedaj pa je rešeno spon, in vsem članom se že na očeh vidi ponos prostosti. Č9 bi hoteli še kaj pripomniti, bi omenili, da se nam nt zdelo povsem pri-nemo, da je sledil predstavi takoj ples. Taka svečana igra, ki tako globoko razburka gledalčevo srce, naj bi se mirno in resno prebavila. — Seveda je moralo društvo računati z razmerami, a menimo, da kdor deluje za pravo izobrazbo, mora zatirati vse predsodke in razvade. Kakor je predsodek klerikalcev, da nikjer ne sme biti plesa, tako je tudi na nasprotni strani le predsodek, da se pri vsaki veselici mora plesati. S tem pa nikakor nočemo trditi, da tudi pri plesu ni bilo vse v redu. Konečno naj izrečemo še vsemu društvu in njegovemu vodstvu priznanje in čestitke k temu neprecenljivemu vspehu, zlasti pa g. Klopčiču, ki je bil duša vse prireditve.
Z Bleda se nam piše: Takoj po nastalem požaru se je raznesla povsem neutemeljena vest, da so požar zakrivili otroci, o čemur ni bil le samo Vaš list obveščen, ampak so tudi drugi časniki objavili to novico po izpovedbah od strahu popolnoma zbeganih oseb, ki niti na licu mesta začetkom požara bili niso. Da je pričela goreti kot prva hiSa št 10 v Gradu, lastna Ivanu Capu, to je neovrgljiv faktura. Kdo je zanetil požar, se do danes sicer ni dalo dokazati, vendar se po izpovedbi priče Ivana Plemelja iz Grada his. št. 127, kateri je bil eden prvih na pogorišču, in po izpovedbah sočasno navzočih oseb sme o trdi, da niso vzrok požara otroci, kajti vnelo se je podstrešje hiše št. 10, ki je otrokom brez uporabe lestve, katero bi si morali sami pristaviti, sploh nedostopno. Otroka v starosti 5 do 6 let si torej nista mogla pristaviti lestve, ki bi jima omogočila vhod v podstrešje. Ogenj se je zanetil potemtakem na drug kakorsibodi način.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
26. julija. — 1648. Sredi naskočijo praško predmestje Malo stran in ga osvoje. 1678 * Cesar Jožef I. — 1810. * Andrej baron Ceno vin v Gorenji Branici na Goriškem. — 1833. f Pesnik Jakob A. Zupančič v Kopru. — 1866. Vojno premirje v Nikolsburgu. — 1870. Bitka pri Nieder* brounu.
II. prlloMa „Gor«nku" it. 30 Iz 1.1903.
27. julija. — 1365. f Rudolf IV. Ustanovitelj.
— 1675. Bitka pri S. B bat hu. Turonno f. — 1813. Zveza Ruske, Avstrije in Pruske proti Napoleonu.
— 1830. Začetek julijske revolucije v Parizu. — 1841. f Ruski pesnik Lerraontov. — 1903. f Dr. Simon Subic, pisatelj, vseučiliski profesor v Gradcu.
28. julija. — 1230. f Leopold IV. Slavni, vojvoda avstrijski. — 1750 f Janez Sebastian Bach, največji nemški cerkveni skladati lj. — 1856. f Oški politik Karel Hivliček-Borovskv. — 1883. Potres na otoku Ischis. — 1897. f Pisatelj Janko Kersnik v Ljubljani.
29. julija. 1683. Vojvoda Karel Lotarinski vzame Turkom Požun. — 1856 f Skladatelj Robert Schnmann. — 1861. f Pisatelj Mihael Verne v Trstu. — 1900. Laiki kralj Um bor to umorjen.
30. julija. — 1419. Začetek l-usitske vojne.
— 1545 * Slavni češki tiskar Vel^lavin. — 1784. * Pesnik Leopold Schefer. — 1870. V Avstiiji odpravijo kookordat — 1877. Bitka pri Plevni. — Avstrijske čete gredo v Bosno.
31. julija. — 1664. Cesarski general Monte-luccoli po to'če Turke pri Št. Gotardu v Raabski dolini. — 1840. f Pisatelj pater Ferdinand Vouca v Nazaretu na Štajerskem. — 1843.* Pet-r Rosegger, avstrijski ljudski pesnik. — 1886. f Skladatelj France Liszt. — 1892. f Pisatelj Matija Majar Ziljski v Piagi.
1. avgust«. — 1759. Bilka pri Mindenu. — 1770. V Avstriji uvedo papirnat dinar. — 1789 General Lavdon premaga Turke pri Tokianu. — 1798. Pomurska bitka pri Abukirju. — 1801. * Pesnik Pb. Spilta. — 1818. * Pisatelj Janez Str tar v Laščah na Dolenjskem. — 1870. fPisn.k Kajetan Hueber v Cetnieniku. (Zložil znano «Otok B!eski>). -i 1884. f Henrik Laube. -> 1892. f Pesnik Anton Zupan v Ljubljani.
Godovi prihodnjega tedna:
26. Bratoslav, Jana; 27. Natalija, DnSan; 28, tnocencij, Svetomir, Vladimir; 29. Marta, Božena; 30. Julila, Vilodrag; 31. Ignacij, Boleslav; 31. Dedomir, Veka.
V Branju, dne 25. julija 1908.
Poletno laiedaije dri. zbora se je pričelo 2 apria. Zbornica je imela 54 sej. Vloženih je bilo 140 nujnih predlogov, 3700 interpelacij in 910 iniciativnih predlogov. Večina interpelacij se je rešil« uslmeno ali pa pismeno.
Podi ž avl jen je ialeiiie. Beckovi vladi se je končno posrečilo doseči sporazum z družbo državnih železnic, lastnico avstrijske severno-zahodne in južnoseverne nemške železnice. Ko se sprejme pogodba, bo v celi Avstriji samo še južna železnica v zasebni lasti, druge pa vse last države. 15.000 kilometrov merijo že danes proge državnih železnic, 3000 kilometrov se pridruži z novo podržavljenimi. Upati je, da tudi še južna železnica v doglednem času preide v last države in tako bo konec dozdajnega sistema pri železnicah.
Srbeli vladna krita — rešena. Mladoradi-kalna stranka je pritrdila kompromisu, ki so ga predlagali staroradikalci. Ministrstvo sestavi Vtli-mirov c Skupščina reši letešnji proračun brez apa-naže in trgovsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Nato vstopi v kabinet troje mladoradikalcev v svrho, da se izvede revizija volilnega in občinskega zakona. Nove volitve se morajo izvršiti najkasneje do 8. septembra prihodnega leta.
Politično gibanje v Tnreiji. Kakor kažejo vsa znamenja, stoji osmamka držav* pred usodnimi dogodka Nenavadno je. da se vzdigujejo moba-medanski narodi, ki jim koran prepoveduje vsako politično delovanje, katero se ne sklada s slepo pokorščino sultanu, proti zastarelemu absolutnemu državnemu sistemu. Državni prevrat, ki se odigrava v Perzij', mladoturško gibanje in vojaške revolte v Macedoniji niso drugega nič, kot pojavi mogočne duševne revolucije proti orijentalskemn despotizmu. — Mladoturki, ki so že doslej agitirali tajno, po načinu ruskih ni-hilistov z let sedemdesetih, nastopajo čez dalje bolj javno, čez dalje agresivnejše. Revolucionarni letaki in lepaki so se v nekaterih turških pokrajinah, zlasti v Macedoniji, že popolnoma vdo-mačili. Voditelji mladoturške stranke so začeli z agitacijo v tujini, v Parizu, v Ženevi; dijaki in uradniki so jo prenesli domov, kjer je kmalu pognala korenine. Propsgandisti so začeli s svojim delovanjem najprvo v armadi, ki je glavni steber turškega absolutizma, in sicer z velikim vspehom. Proklantacije in letaki mladoturSke stranke se razširjajo v ogromni množini med vojaštvom. Sedanje vojaške revolte so sad tega agitatoričnega dela. Po poročilih iz Soluna je ves tretji voj na tem, da prestopi v tabor revolucije Okoli 200 častnikov se je zaklelo, da izvojujejo ustavo za viako ceno.
Najnovejše veiti • Turškega. Uporniki so dosegli velik vspeh. Ujeli so poveljnika armad-nega zbora Osman pašo in ga odvedli s seboj. Vstali so zavzeli mesta Solun, Bitolj in Monastir, Proglašena je ustava. — Sultan je dovolil konštitutionalno državo kakor je bila že proglašena 1. 1876. Vse ljudstvo se nad tem raduje, da je dobilo ustavo.
Odprava verskega pouka na rimskih lolah. Rimski občinski svet je odpravit na vseh lolah
brez izjeme verski pouk. To je papeža hudo vznemirilo. PiCJ nekaj dnevi je povabil k sebi časnikarja ter rnu razložil svoje bolečine. Dejal je: »Čo bi le mogli premeniti človelke glave. Zlo stopa kakor vino v glavo in glave so kakor zvonovi, ki jih treba preliti, Če se ubijejo. Zal, da se človeških glav ne da preliti, če so pokažene.* V tem se gospod papež res ni molil. Rima ne bodo premagala peklenska vrata, temveč te neprelite človeške glave.
Novičar.
Izlet v Tržič se je moral vsled neugodnega vremena zadnjo nedeljo preložiti na jutri, dne 26. t. m. Iz Kranja se odpeljemo ob 12-37 vpoldne. Ij-letnisi naj si kupijo vezne listke v Kranju za sero-intja, ker so mnogo cenejši.
Kranjski deželni šolali svat, v katerem vladajo sedaj klerikalci, je začel brezobzirno, barbarsko gonjo proti naprednemu učteljstvu na Kranjskem. Brez vseh vzrokov se preganja ?lasti one učitelje, ki so kl( r kalizmu nevarni. Slabo znamenje za zavest moči kranjskih klerikalcev je ta strastna politika maščevanja, in prepričani naj bodo razni Kreki in Lampeti, da so bo bridko nad njimi maščevala.
Ivesa kranjskih klerikalcev i Nemci je postala tako očita, da tega že nič več ne taje. Ker ni bil grof Barbo več izvoljen v odbor kranjske kmetijske družbe, se je postavil »Slovence* zanj bolj, kakor za svojega lastnega pristala. Takoj nato pa zabavlja, ker je bil izvoljen enoglasno za podpredsednika slovenski naprednjak veletržec Knez. Tej družbi grozi, da je z neizvohtvijo Barbovo pač nekdaj bila, a da je zdaj več ni. Nam sploh ne gre v glavo, kaj imajo opraviti nemški grofje v kmetijski družbi. Da se pa koga vendar trpi. je trvba, da je dotični vreden milosti in zaupanja slovenskih ?olilcev. Zaupanje pa si je vzel grof Barbo sam s tem, da je nedavno pomagal klerikalcem potisniti najboljše može iz okrajnih Šolskih svetov in iz cestnih odborov. Ni pa spričo znane naSe dobrohotnost« izključeno, da ne bi prišel grof Barbo zopet kdaj v odbor, toda izkazati se mora pn j za to novo uljudnost vrednega in potrebnega.
Orkeiter »Sloga* v Kranja priredi dam* zvečer na vrtu gost lne g. M. M i y rje ve vrtni konceit na čast vsem Anicam! Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Vsporedi se dobe na večer konceit* pri blagajni. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje orkester »Sloga* v Kranju. — Koncert se sspti sadi v »Kiasju neugodnega vaamana v vrtnih prostorih. — Točilo se bode izvrstno budjeje-viškn pivo, katerega je ga. Mavjeva zadnji čas radovoljno priskrbela. Kakor vse kaže, utegne današnji večer postati zelo animiran, saj nam je orkester »Sloga* znan le izza lanskih koncertov po finosti in preciznosti.
Radi preložitve gokolikega ileta v Tržiča, je skenil pripravljalni odbor odgoditi ustanovni občni zbor gorenj kega akaderaičnega ferijalnega društva .Vesna" in ž njim spojene prireditve nepreklicno na 2. avgusta t. 1.
Premeščen je aspirant državnih železnic Rajko Beslan iz Gorice v Kranj.
Sleparija i kmetikim prebivalstvom. Piše se nam: Nepričakovana letošnja huda suša je napravila po celi deželi neprecenljivo škodo. Posebno bode pomanjkanje živinske krme silno občutljivo. Kakor prihajajo dosedaj poročila iz vseh delov dežele, zlasti po Dolenjskem in Notranjskem ljudje kar od kraja koljejo živino, ker ji nimajo dajati kaj jesti, ravnotako pa tudi ne morejo kupiti krme. To pomanjkanje krme izrablja naša klerikalna stranka v svoje grde, sebične namene. Pred dobrim tednom je razbobnal „Slovenec" na vsa usta, da je kranjska deželna vlada kupila, t. j. kupčijo že sklenila za 4000 vagonov sena nekje v Galiciji. Pristavil je, da je isti dan deželna vlada ministrstvo obvestila o nakupu teh 4000 vagonov sena, ter da se bode oddajalo kmetovalcem in posestnikom s podporo vlade to seno po 5 do 6 kron za metrski stot (kvintal). A sedaj glejte sleparijo! Izkazalo se je, da naša kranjska deželna vlada še danes nima uradnih podatkov od vseh županstev kranjskih, koliko bode primanjkovalo krme. Drugič pa tudi ne ve še natanko, kak del državne podpore se podeli kranjski deželi od onih par tisočev, katere dovoli državni zbor šele potem, ko pridejo gg. poslanci pokrepčani na duhu zopet na Dunaj kasirat za vsak dan lenobe po onih 20 kronic za silno trudapolno delo, ker morajo doma loviti muhe in komarje. Nekaj je pa .»Slovenec" s svojim gobezdanjem le napravil, namreč to, da je vsled one vesti cena krmi silno poskočila in sicer pri nas kaker tudi v onih krajih, kjer je bila boljša letina n. pr. v Galiciji vsled one ba-havaste notice, katere namen je bil hvaliti naše praznoglave in domišljave klerikalne poslance, češ: to je dosegla Slovenska ljudska stranka in njeni poslanci. Žal, da se ta samohvala in ošab* nost sedaj kruto maščuje na kranjskem kmečkem prebivalstvu, s tem, da krme ni mogoče dobiti niti za drag denar. Kaj šele bode, se pokaže v par letih, kef gospodarji bodo sedaj vso živino poklali ali prodali, denarja ne bode za nakup
druge živine, katera bode gotovo silno draga, ker se letos vsled pomanjkanja krme število živine silno skrči in omeji. Gotovo je da se bodo kmetje vsled tega še bolj zadolžili. Mislimo, da bode na naše ljudstvo po kmetih to bolj uplivalo, kakor dokazovanje po vseh listih in shodih, da so klerikalci le komedijanti, da se igrajo s prebivalstvom, ker ga sleparijo nalašč z napačnimi vestmi. Tudi kranjski kmet bode, — ker mora — obrnil hrbet onim, ki prihajajo k njemu samo s sladkimi besedami in tolažili, kmet pa trpi, delaj in spoštuj duhovne očete. Izprevideti bode moral da ga sedanje stranke goljufajo in varajo; prišel bode do zaključka, da mesta v javnih zastopih, zbornicah in drugih korporacijah n. pr. kmetijskih družbah spadajo le njemu in da bode takrat boljše, ko prične kmet sam vladati. Poprej se mora pa še naučiti — misliti — in ne vsakemu po otročje verjeti.
Volitve — pofojiloiee. Iz Luko vice se nam pile: Dne 15. majnika t. 1. so bile občinske volitve, pri katerih je zmagala brez vsake najmanjše agitacije v I. in II. volilnem razdelku »Narodno • napredna stranka*, le samo o III. volilnem razdelku je v manjšini ostala za 8 glasov. Zopet so se dvignili pristaši S. L. S. s svojih sloličkov in vložili proti njim ugovore. Toda brerutpesno: ugovore je deželna vlada zavrnila in volilo se je dne 30. junija t. I. občinsko starešinstvo, ki je sledeče sestavljeno: županom je bil izvoljen g. Janko Rahne, c. kr. notar na Brdu; svetovalcema pa gg. Josip Be ve, posestnik in gostilničar iz Luko-vice, in Ivan Smerkolj, posestnik in trgovec iz Luko vice. S tem so volitve za občino lukovško pri kraju, ki so se vlekle že od dne 29. oktobra 1906. Zdaj bodo pa vseeno imeli čas notarjevi uradniki zajce fctreljati, kakor se jim je svoječasno branilo. Prihodnič priobčimo kaj več! Tudi glede hranilnee in posojilnice se hočemo malo v pogovor spustiti z junakom, ki v »Domoljubu* v It. 19. iz I. 1908 zatrjuje v dopisu z Brda med drugim tudi le dostavno: »Uradne prostore ima posojilnica brezplačno, to v pojasnilo, ker nekateri zavijači trdijo, da si je nakopala s prestavo pisarne take s'roške, ki jo bodo uničili*. Nimamo prav nič zoper to, ali lahko trdimo, da posojilnica plačuje za svoj prostor nekaj kronic v stari šoli, in ima le brezplačno poleg posojilnice prmtore za svojo trgo\lno brat načelnika.
Blejski župnik — blaga dni«. Splošno ljudsko mnenje je, da so duhovniki poklicani tolažniki v urah vsakovrstnih nesreč. Kako umeje blejski župnik to svoje z anje, to je pokazal pri požaru. Ko je namreč župnik prišel na pogorišče zijala prodajat, je šel mimo goreče hiše posestnika in gostilničarja Antona Rop ret a. Videč plamen, ki uničuje Ropretovo imetje, je veselo vzkliknil: .Vidite, vidite, kaj se Vam je zgodilo, ker niste molili." Res, prav prisrčna tolažba. V sv. pismu je zapisano, da niti las ne pade z glave brez volje božje Užgali pa so otroci, katerih varuhi so bili v cerkvi. Torej tudi božja volja. Eden zažge, ki moli, drugemu pa pogori, ker ne moli. Pravičen je prst božji, škoda pa je, da ni župnika za njegove besede nihče udaril po zobeh; zaslužil je to pošteno.
Bojkotirani© piva. Z vso vstrajnostjo nadaljujejo pivopivci boj proti podraženju piva v Ljubljani. Mnogi gostilničarji so se udali in točijo pivo zopet po starih cenah, ter so imeli zaradi-tega velike izgube. V Radovljici se povsod toči vrček po 20 vin. čeprav budjejeviško. Tudi na Gašteju je dobiš po stari ceni. Pri nas v Kranju pa, ni kakor je videti nobenega odpora proti podraženju. Isto, kar so dosegli po drugih krajih gostilniški gostje, dalo bi se proizvesti tudi pri nas. Vzdramimo se in zahtevaj mo starih cen pri pivu, drugače ne pij piva nobeden I
Na mestni realki v Idriji »ta napravila maturo Gorenjca Rupreht Brovet z Bleda in Ivan Legat z Lesc.
Ponesrečil se je v Kranju pri raasekavanju drv z električno napravo Dolenčev hlapec. Poleno mu je prebilo Črepnjo; prepeljali so ga v deželne bolnico.
Društvo la otroško varatve in madiniko ikrb v sodnem okraja Kamnik Odbor se je sledeče sestavil: Dr. Kladva, c. kr. sedni svetnik, načelnik; I^an Lavrenčič, mestni Župnik in dekan, namestnik; dr. Pettier, c kr. sodni pristav, zapisnikar; Ignac Tramte, nadučitelj, njegov namestnik; Ivan Mesner, c. kr. sodni i flcijal, blagajnik; Karol Ska'a, trgovec, namestnik; vsi v Kamniku. V odboru je še pet članov brez posebnega delokroga Društvo ima sedaj 30 ustanovnikov, kajti k že prej izkazanim 23 so še sledeči z ustanovmno po 100 K pristopili: Občina Vodice, hranilnica in posojilnica v Mengšu, hm ni hf ca in posojilnica v Domžalah in gospodje: Feliks Stare, graičak v Mengšu in na Kolovcu ; Jakob Obei Wilder, t ver-ničar v Domžalah; Anton Mu Her, trgovec z vinom v Stobu in Franc Bernik župnik na Goric'ci (D nižal* ) Društvo izreka vsem imenovanim dobrotnikom srčno zahvalo.
V KaBUlkn je priredilo tamošnje učiteljstvo v proslavo cesarjeve 60 letnice dne 5. im 12, t m. šol ko sUvnos', Na sporedu ji bila spevoigra »Slava cesarju Francu Jož« fu 1«, ki jo je nalaift za to priredil učitelj in skladatelj Emil Adamič. Učiteljstvo našega okraja opozarjime na to igro I
Konfederee kranjskega sodnega okraja, sla nujoč nekje pri Cerkljah, je minuli ponedeljek komaj uSel, da ga ni mnogobrojno občinstvo na kranjskem trgu linčalo, ker je z nepopisno siro vostjo rablja trpinčil ubogega pseta, ki se je pri kazal na pragu g. M. Mayrjeve gostilne. Ubo gega pseta je ujel na gobec s trnkom in ga vlačil seboj, da je trpinčeni kuže neusmiljeno tulil tako, da je ves spodnji del mesta Kranje letel skupaj in se zgražal nad brutalnostjo tega živinskega tirana. Ravnotako se nam poroča, da je ta .sloviti" konjederec dal psu nekega tukajšnjega uglednega meščana, ki mu je zaupal psa za nekaj tednov v oskrbo, najbrže iz same šintarske domišljavosti, t j. nagajivosti, jako ozko ovratno vrv, da je ubogi pes, hoteč uiti, najbrže vsled trpinčenja, obvisel na njej mrtev. Tukajšnje okrajno
Stvarstvo pozivljemo, da pouči tega siroveža, ko trna postopati z ubogimi živalmi. Sicer pa .tak podivjan človek itak ne spada na tako mesto I Ustanovni obdal sbor, »kal. fer. društva •Vesna* v Kranja, Ker ae bo vršila velika sokoUka veselica v Tržiču dne 26. julija namesto 19tega, je bil primoran pripravljalni odbor Gorenjskega akad, fer. društva * Vesna* preložiti ustanovni občni zbor in ž njim spojene prireditve nepreklicno na 8. avgnsta t 1. Odbor.
Brezplačni oanenl tedaj priredi znana tvrdka Siager & Bo. del. družba Šivalnih strojev v Kranju od 27. julija do 8. avgusta v pritličju tukajšnje c kr. drž. gimnazije. Opozarjamo na to (enjene dame, katere se hočejo naučiti umetnega vezenja na šivalne stroje, da ne zamude lepe priložnosti.
Sa kmečki sklad gorenjske kmetske stranke so poslali: Tomaž Zupin 1 K. Simen Bolka 1 K, Neimenovan 1 K, P. Sluga 15 K. Spominjajte se povsod in vedno kmečkega sklada. Tudi v bodoče objavimo vse doneske.
Revo aokolako društvo v ttlezntkih. Na povabilo škofjeloškega Sokola se je vršil 14. t. m. v gostilni g. Thalerja sestanek, pri katerem se je ob obilni udeležbi soglasno skenilo, da se ustanovi v Železnikih .Sokol". Prečitana pravila, ki so potrjena tudi od „So kol s ke zveze", so bila brez ugovora sprejeta. Kakor hitro potrdi tudi deželna vlada pravila, izklije najmlajši slovenski .Sokol", katerega obstoj je popolnoma zagotovljen. Čast za trud Škofjeločanom, posebno njihovemu starosti g. dr. Zakrajšku.
Kakor le čaja, prejela je te dni Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani rrg. zadr. z omej. zavezo revizijsko pravico, podeljeno od notranjega ministrstva. Pravijo, da je včlanjenih dosedaj pri tej zvezi že nad 120 zadrug.
Državna Mbvene!)a. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo mlekarski zadrugi v Dragom lju 1000 K, oni na Rovih 800 K in oni v Srednji vasi pri Kamniku 2000 K.
Slovensko bralno drnšlvo v Železnikih javlja, da bo pri če tek prihodnje predstave «Divjega lovca* ob pol 6 zvečer.
Kveia krasjs-i h gasilnih društev zboruje dne 15. avgusta na Vrhniki. Zvečer istega dne je jubilejna gasilska slavno t v Ljubljani.
Odkritje nagrobnega spomenika in spominsko plošče Simonn Gregorčiču se praznuje dne 6. septembra, letos v rojstnem kraju na Vršnem in pri Sv. LoMencu pod Krnom, kjer počiva naš pesnik.
Nepoboljšljivi tat je 63 let stari Andrej An-derbeig. Rojen je v Trstu, pristojen je v Dörnberg na Goriškem, ne zna brati ne pisati pač pa krasti tako, kakor najhujši cigan. Sedaj je dobro zavarovan v zaporu škofjeloškega sodišča, kamor so ga neprostovoljno vtaknili. Toraj mu ne bo mogoče več obiskavati preljube znance in prijatelje, seveda samo posestnike konj in goved, na katere je naš poštenjakovič vedno imel največje dopadajenje. Zadnjič, to je bilo lansko leto okrog sv. Jakoba, je zagledal na pašniku Porezen
En Sorici lepo kobilo, ki je bila last Franceta otriča iz Dražgoč. Meninič tebinič se je polastil te kobile in jo odgnal na Goriško na semenj, kjer jo je prodal nekemu Lahu za 260 K Če ravno se naš znani tat Andrej dela silno nedolžnega in se izgovarja na svojo revčino in bolezen, vse to mu nič ne pomaga. Pridržali so ga v zaporu, kjer bo moral čakati zaslužene kazni. Seveda naš nedolžni Andrej nima samo te tatvine na vesti, kajti bil je že doslej nič menj, kot osemkrat predkaznovan, prvič leta 1867 in zadnjič leta 1897, ter je presedel vsega skupaj par mesecev manj, kakor 81 let. Vzrok vedno in povsod njegova .poštena" tatinska obit Zadnjikrat le sedel vsega skupaj 8 let Vendar to ga ni poboljšalo. In ako bi bilo šlo po pravici, ne bi bil smel uiti še eni tudi zasluženi kazni. Kajti priznal je celo sam, da je leta 1906 na isti planini Porezen ukradel nekemu posestniku vola, za katerega je dobil na semnju 200 K- Kajpada bo moral prestati sedaj še te dve kazni in upati je, da bodo imeli živinorejci dolgo časa, ako ne za vedno mir pred tem nepoboljšljivim tatom!
Tri prste al fe odreaal 14 letni Josip Bucik s Bleda, ko je rezal les. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Nagla smrt 17. t. m. v jutru okolu 8. ure je v Železnikih nagle smrti umrla 78 let stara vdova Terezija Polak - Jakcova. Ob 7. uri je v tvoji kamrici zavžila še ves, od sinahe jej princ*
šeni zajtrk; tožila je, da ponoči ni dobro spala ob 8. uri so jo našli že mrtvo. To pač ni ka posebno nenavadnega, kot posebnost pa naj bo povedano, da je bil pokojnici, rojeni Mažgon, stric sloveči matematik, vitez dr. Pr. Močnik, ki je bil, kar morebiti marsikomu ni znano, rodom iz sosednje gorate Davče, duhovnije cerkljanske.
Nečuvene podivjanost. K 45 let stari Beden-kovi dekli na Črnučah je prišel v nedeljo ponoči vaški fant Jernej Juvan pod okno spalnice. Pozval jo je, naj pride vun, ker ji ima nekaj važnega med štirimi očmi povedati. Dekla se je odzvala vabilu, in ko je stopila na prosto, pograbi jo Juvan za roke ter vleče pod bližnji kozolec, kjer je stalo 12 dragoncev ljubljanske garnizije in še trije drugi domači fantje. Juvan je vrgel dekla na tla, ji zamašil usta ter jo posilil. Istotako so storili dragonci in ostali trije fanti. Orožniki so Juvana izročili sodišču, a tudi drugi prizadeti ne bodo odšli zasluženi kazni za to skrajno podivjanost.
Tnjaki promet v Bohinju je letos slab. Najbrže jih je odgnala draginja in preveliko odiranje od strani nekaterih izvoščekov. Vsakdo zahtevaj, da se mu pokaže tarifna tabel*. G ne je določilo c. kr. okr. glavarstvo, ki vsak prestopek, ki se mu naznani, tudi kaznuje.
Sklad milih durov v korist blejskim pogorel cem razpisuje deželni predsednik za vso kronovino Darila se sprejemajo pri deželnem predsedništvu. pri ljubljanskem magistratu in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu in odkazala svojemu namenu.
Delavstvo med vedske in bližnje goriščanske tvomice za papir, last delniške družbe L« ykam Vevče, je začelo 18. julija o pol Šestih zjutraj stav kaU. Delavatvo, 452 oseb zahteva samo po 40 vinarjev poboijska na dnini. Delniška družba ve, da so delavci v teh dveh tvornicah izmad vseh, kolikor jih ima po širni Avstriji, najbcrnejše plačani. Zato se je nadjati, da se družba ne bo kuje, i a proti ubogim delavcem ter uredila vsaj nekoliko nezdrave mezdne plače v teh dveh tvornicah.
Rateče na Oorenjakem so kaj primren kra, za ktoviščarje. Tik postaje je jako udoben hotel •Mangart*, kjer dobe letoviščarji prav lepa stanovanja. Tudi kuhinja in klet sta največje pohvale vredni. Postrežba točna. Vas sama ima na razpolago tudi več stanovanj, hrano pa lahko dobi leto-viščar v gostilnah, ako noče sam kuhati na stanovanju. Izleti iz Rateč so imenitni, Poletiš lahko k divnima Klanskima jezeroma, katera čuva veličastni Mangart. Greš lahko v romantično dolino Planico, kjer se boš divil izviru Nadiže (Save Dolinke) Črez Karavanke po dveurni hoji obiščeš Podklošter, spotoma pa Sov če in ZagoriSe, korcški slovenski va^i* Kdor pa ni prijatelj dalji«* poti, ima 'pa na razpolago v Ratečah lepe loge, livade in gozdiče. Voda izborna, zrak imeniten I Tudi drugih udobnosti najdeš Letoviščarji, na noge in obiskujte to mejno še narodno zavedno občino, kateri na čeluje vrli župan, posestnik hotela «Mangart*. Se veda, da ima županstvo sveto dolžnost, na primer nih krajih postaviti tudi primerne klopi. Kdor si hoče okrepčati zdravje s svetim planinskim zrakom, naj pt hiti v Dat Če na Gorenjsko.
Morilec v Velesovett — v Ljubljeni prijet. V Velesovem sta v nedeljo v neki gostilni popivala rudokop Ivan Juvan, rojen 15. junija 1877. leta v Velesovem in pristojen v Šenčur pri Kranju, in posestnikov sin Andrej Pogačar iz Olševka. Prvi je prišel pred nekaj časom iz Amerike, kjer je bival dve leti. Med navedenima pa je kljub temu, da sta bila prijatelja, prišlo do razpora, katerega posledica je bila, da je Ivan Juvan trikrat ustrelil z revolvirjem na Prgačarja in ga dvakrat zadet v glavo, enkrat pa v hrbet. Pogačar je ostal mrtev na licu mesta, morilec je pa neznano kam pobegnil. Orožništvo iz Šenčurja je tak"j začelo obširno proizvedovati po ubeglem morilcu. Mestna policija v Ljubljani ga je tudi izsledila v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ter zaprla. Morilec skesano priznava dejanje. Revolver, s katerim je streljal na Pogačarja, je prinesel iz Amerike ter ga je pri pobegu v Ljubljano vrgel proč. I ročili so ga de* želnemu sodišču.
Ubogi oea Sinove! Škofov prijatelj oča Smovc, bivši župan v Medvodah, je V velikih nadlogah in težavah. Svoj čas je trdil, da je Berce kriv vseh tožba in sovraštva v župniji, zdaj pa ko Berceta že nad dve leti ni tam, ima pa oče Smovc vedno opraviti s kazenskim sodiščem. Pred tremi tedni je bil obsojen na 300 K pri okrajnem sodišča v Ljubljani, ker je očital Frarcu Kokalju, posestniku na Rakovniku in prejšnjemu svojemu pristašu, da je goljuf in da misli, da bo njega tudi goljufal. Drugič je bil Smovc ovaden od Antona Tavčarja, posestnika iz Spodnje Senice zaradi 'prekratkega* jezika.  Danes  leden  bi imela biti obravnava. Prejšnji dan je pa poslal SmtVc k svojemu na> sprotniku žensko, ki naj bi dosegla poravnavo Obljubil je plačati vse stroške in 10 K tožniku. Usmiljen mu je Tavčar odpustil. Zlobni jeziki se čudijo, da rabi Smovc Ženske za usluge, ko bo let« f za krompir tako trda. Kakor znano plačuje Smovc žemkam s pehari krompirja, če mu kal. ra stori kako uslugo. Naj bi bil raja poslal k Tavčarju kakega moškega! Med tem se je .pa Smovc pretepal iz prijaznosti in ljubeznivosti z nekim posestnikom iz S vetja. Med njim in posestniki iz S velja je postalo razmerje zelo napeto, ker je Smovc v
pravdi med* temi posestniki in Jarcem zaradi upo« rabe neke steze pričal v prilog svojega prijatelja. Po pretepu je Smovc dejal, da mu je nasprotnik izbil zob in pri deželnem sodišču se je bila uvedla proti tistemu posestniku iz Svetja preiskava zaradi težke telesne poškodbe. Dr .Schuster je pregledal 9voljšakova usta zelo natančno ter dognal, da Smovc že zdavnaj nima nobenega zoba. Stvar ae je odstopila okrajni sodniji in bo menda v sredo huda obravnava. Nam se ubogi Smovc » resnici smili. Koliko mora ta revež prestati 1 Sosedom se smili, dasi je njih političen nasprotnik. Koliko bolj bi se jim Sele smilil, če bi bil ž njimi! Grmeka in Berceta nima več, da bi ju glodal, zdaj bi se pa rad skopal nad sosede. Ali še nima dosti kazni Škofov ljubljenec?
Nova, obratna industrija, katera v rasni t i hitro napreduje, je avstrijska' parobrodaa družba «Austro-Americana* v Trstu. Sklenila je sa obiskovalce deželne razstave v Rib Janeiro v Braziliji (Južna Amerika), ki je za naSo trgovino in veliko industrijo velike važnosti, od 15. junija do 17. septembra znižati vozno ceno za 40 •/•• P?' glavnem zastopniku Simonu Kmetetzu v Ljubljani, Kolodvorske ulice št 26, se sprejemajo naznanila in prodajajo vozni listi za tja in nazaj za ceno 960 K I. razred, 720 K II. razred z izborno brano in pristno pijačo. Zdravniki, zdravila i. L d. so vsa« kemu na razpolago. Potovanje se lahko nastopi mesečno enkrat z voznim listkom, ki je veljaven eno leto. Prodajajo se tudi za kratke zabave, ta* kozvane zdravilne in krepčilne vožnje od Trsta na Patra*, Palermo, Neapel in nazaj. Vozne cene so sledeče: 250 K I. razred, 150 K II. razred. Vozi se s taistimi parniki, kateri vozijo proti in od New Ydrka, NiW Orleans i. t. d. Pri tej priliki si je mogoče ogledati znane lepe kraje, n. pr. Primorsko, Goriško, Italijansko, Špansko i. t. d. Parniki so najnovejšega sistema in sicer z dvema vrteucama, brezžičnim brzojavom, termotank, tele-motor, elek. razsvetljava, In zračenje ter kopališča,
Dela sa osuševanje ljubljanskega harfa so se pričela. Sedaj delajo zatvornico za odtok vode po Grubarjevem kanalu, ki se bo lahko ob visoki vodi odprla za odtok vode iz barja. Stroški so prora-čunjeni na več kot 4 milijone kron in bodo vsa dela končana v 5 letih.
Iskal posredovalnioe društva slov. trg. so* truduikov Krtu). — V službo se sprjemfejo: 2 pomočnika manufaktume stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke in 1 pomočnik železninske stroke. Službo iščejo 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 učenec in 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Politika koroških voditelja v. Kakor znano, je vstalo na Koroškem nekaj mož, ki niso zadovoljni s klerikalno politiko koroških voditeljev dr. Brejca. Podgorca in drugih, in so si ustanovili svoj napredni slovenski časopis • Korošec*. Človek bi mislih slovenski klerikalci vsaj na Koroškem ne bedo tak/ neumni in naravnost blazni In bodo gotovo vsaj v narodnih vprašanjih z naprednimi koroškimi Slovenci Sli isto pot, posebno ker sa v «Korošcu* vodje novega gibanja stvarno in brez napadov utemeljili, zakaj se ne strinjajo ž t ficijelno slo* vensko, t. j. klerikalno politiko na Koroškem. Na tako dr. Breje. Ta je na zborovanju katoliškega poL društva odločno izjavil, cda s temi ljudmi ni nobena zveza mogoča 1» — Vrl učenec dr. Šuštar-šiča in dr. Korošca. — Brez komentarja I
Peter na špirit 1 Branko Slavinič, sin trgovca Nikola v Petrinjf, je v kleti pretakal Spirit Ko je bilo delo koneano, se mu je zdelo, da'oi dobro zaškrnil pipe. Vrnil se je v klet tn prižgal poleg pipe utigalico, da bi bolje videl Spirit se vname in raznese sod. Plamen švigne na mladeniča ter ga. težko opeče, da je kmalu v strašnih bolečinah umrl
Starti Sareli sreče. Neki rudar je Živel zelo nbožno v Dur ha mu na Angleškem. Zdaj je znorel, ker je Izvedel, da mtt je zapustil sorodnik 2 mi- ' lijona kron.
Potreti v severni Italiji so se pojavili. Več hiš je poškodovanih, dimniki so razrušeni, ljudje prenočujejo na prostem.
la pegorela« na Blestai v roke g. J. Peternela so poslali nadalje: Zbirka v <Slov. Narodu* 8. julija 11 K 40 v) Frida 2iuinjak, c. kr. stotnika soproga — najdenino 8 K; J. Kefida sa koncert v Svicariji v Ljubljani. 102 K 80 v t grof Thurn v Radovljici (po&lalo oskrbnišlvo) 150 K j dr. J. Vilfan, župan v Radovljici 20 K; A. Roblek, lekarnar 90 K; Colornan v. Fest 20 K; Teodor Sittig 10 K; Blaž Dellaacbiane 8 K; Matej Kosmač 6 K; £. Strobaohneider 6 K; gdč, Subic 8 K; Anton Murovee 8 K; gospa M. Zupane S K-j Al. Vengar 8 K; N, V. 2 K; gdč. Marjanca Verbuac 1 K; gospa H. Rudesch 6 K ; gospa Tekla Sittig 5 K t Fr Dolžan 5 K; gospa Fant Voves 5 K; Josp Pogačnik 6 X t E. Ferk 5 K t R. Kunstelj 4 K; gospa Rezi Farsager 4 K 70 v; ga. Stegu S K j gdč. M. Pretnar 2 K s ga. Fajdiga 2 K j ga. Zima 2 K f ga. Avguštin 2 K j ga. šuitersič 2 K; ga. Pr*protn.k 2 K t ga, Vengar 1 Ef gdč. Fr. Turna 1 K) gdč. fr. Mrevc 1 Kt ga. Tsvf 1 K> ga. A. 8ila 1 K) g. Oolmajer 1 K i g. Jure* l K; I. Planinsek 1 K) ga. Hočevar 1 K; g. P. Kavčič 1 C;'g, Valjavec 1 K t gdč. Ipavic 1 K; gdč. A. Pavlovčlč 1 K: ga. Primožič 1 K; ga. M. Priatov 1 K; g. J. Janša 1 K: g. V N. 80 v j ga. Ter. Fareager 8 vosa obleke: g. J. Sartori 80 g;' vsi v Radovljici; g. A. K. v Ljubrkai 6 K t Ceska družba v hotelu »Triglav, na Bledu 22 K; Konjedia & Zaje,trg. »žel« v Gorici 80 K; g. Vinko Slivnik v St. Vidu na Doleokkem 20 K; otnisje Jelenove gostilne v Ratečah na Gorenjskem 4 K 76 v| g. Franc Kovač; aadučtielj V Zatičmi čisti dohodek veselice 260 K; zbirka V «8lov. JLrodo* It 160 18. julija 20 K; g. J. Sesek, magistralni svetnik v Ljubljenj 6 K j skupaj 818 K 4S V.
Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. avg, v Kranj.
Izpred deželnega sodišča.
— Konja so mu vzeli. Janez EoSnik, posestnik na Primskovcm, je imel to slabo navado, da je fekalije v Kranju podnevi iz mesta izvažal. Vsled tega mu je okrajno glavarstvo zaukazalo, da je to delo dopustno le ponoči. Tfmu povelju se pa Košnik ni hotel ukloniti. Dne 7. najnika t. I, je zopet podnevu izvažal fekalije skozi mesto. Da bi to prepreči, »pregel je ondotni mestni redar 15 letnemu obdolženčevemu sinu Pttru konja i?pred voza ter konja postavil v ntki hler, pred katerega se je postavil. Kmalu prihrumi Košnik a svojim slaboumnim sinom Primožem ter sta se hotela šiloma polastiti konja. Redarju bi se bilo slabo godilo, da ga ni oprostil drugi mestni redar. Za kazen se mu je nalužilo štirinajst dni težke ječe.
— Slab izgovor. Mariji Fojkar iz Škofje Loke je služila okoli sedem mera v pri Mariji Lang v Ljubljani za kuharico. V tej dobi je svoji gospodinji izmaknila raznh oblačil in perila. Dne 15. majnika je te ukradene reči oddala svoji materi Katarini, da jih ponese na svoj dom. Med potjo jo je pa ustavil policijski stražnik ter jo are-toval. Manja Fojkar pravi, da je te reči vzela le iz potrebe glede na njeni bližnji porod. Obsojna e na en mesec težke ječe, njena mati Katarina pa na pet dni zapora.
— Nepoboljšljiva tatica. Marija Olipič, iz Šenčurja pri Kranju doma, je tujemu imetju nevarna oseba. Komaj da je prestala zaradi tatvine 8 mesečno težko ječo, že jn pričela zoper krasti. Najljubše so ji bile kure, katere je prodala ali jih pa sama pojedla. Svojemu očetu v Adergasu je iz zaklenjene hiše vzela več mesa in jajc, svoji sestri pa 2 rut'. Ko je leta 1905 bila še v službi pri Andrettu na Viču, vzela je 18 kur, 10 K gotovine in nekaj drugih drobnarij. Sama priznava, da je meseca aprila t. 1. neznanim lastn kom vzela 11 kur. Obsojena je bila na 13 mesecev težke ječo, po prestani kazni se bo pa oddala v prisilno delavnico.
— Trije kakor Ajlenburg. Prisiljenca 10 letni Martin Hutter in 13 let stari Ivan Reisinger sta pob* gnila 10. julija i* ljubljanske prisilne delavnice in jo mahnila proti Koroški. Pri Sv. Ani pod Ljubeljem ju pokliče iz Jurčeve gostilni čevljar Frane Dobre, ki je bil precej vinjen, in jima ukaže prinesti jedi in pijače. Ko sta se do dobrega pnkrepčaia, zapustijo vsi trije skupno gostilno. Krenili so v bližnji gozd ter vganjali med saboj n< čistost. Hutter in Reisinger sta to priliko porabila, da sta Dobretu iz žepa izmaknila 81 kron 60 vin., in pobegnila. Dobretu se je posrečilo s po-ukču drugih begunce ujeti in jima odvzeti denar. Krivdo vsi trije odkrito priznavajo. Hu t r je bil obsojen na 13 mesecev, Dobre na 4 meseca težke ječe, Reisinger pa vsled svoje mladosti na 2 meseca posebnega zapora.
Slovonci,* kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Pozor I 5000 kron zaslužka I Pozor I
5000 kron zaslužka
plačam onemu, kdor mi dokaže, da moja 2ir> 3—1        čudežna zbirka
600 komadov samo za 5 K
ni priložnostni nakup in sicer:
Pristna švicarska pat. si .t. Boskopf žepna ura, točno regulirana in ki natančno gie s 8 letno tvornisko p s-pismeno garancijo, ameriška double zlata oklepna verižica, 2 amer. do ble-zlata prstana (za dame in gospode), angl. pozlačena garnitura, manšetoi, ovratnliki in naprsni gumbi, 5 delni amer. žepni nožek, elegantna svilnata kravata najnovejšega kroj i, barva in vz rec po želji, prekrasna naprsna igla s similibriljantom, mična damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura, e:eg. pristno usnjena denarnica, par amer. balonov z imit, žlahtnim kamnom, pat. angl. vremenski llakomer, salon-ki album s 36 ume t in najlepšimi pogleJi sveta, prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov, 6 čarovnikov, razvedre vsako družbo in še 6^0 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Hoskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo S kron po povzetju ali denar naprej (tuli znamke) pošilja
S. Urbaok, Krakov št. 63.
svetovna razpo&iljalnioa.
NB. Kdor naroči 2 zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfinejših žepnih robcev. Za neuga-jajoče denar takoj nazaj, vsak riziku toraj izključen.
VittsH« sode
iz hrastovega lesa
modno ln v dobrom stanja
od 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode z vratcaml   223im od 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddaja po jako zmerni ceni tvrdka
M. Rosner 6 Co.
poleg Kosler]eve pivovarne
v SPODNJI ŠIŠKI.
Uljudno se prosijo vsi
sodovičarji
da bi zamenjali
224 8-1
katere so se po pomoli zamenjale.
Jornej RaftlgaJ
sodovlčar.
v,   ■,       v,   v.  •:, v,
IT)eistir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinotn.
Tovarniška zaloga: 286—83 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana.
1
1
FR. ŠEVČIK, pnškar |
v Ljubljani, Židovske ulice 7.
■"♦8
"*§ Priporoča svojo veliko zalogo nsjbolish
+1 pušk in samokresov najnovejšega zi-
<*§ stoma Kakor tudi mani olj o in vse druge
^| lotske priprave po najn žjh cenah.
■<*§ Popravila se lavrinjejo točno.
•«§ ::: Cenovnim Di zihtevaiie zastonj in poitiim prosto.:«
-4§ 822 12-1
jžs ®j* y y *jf «j? y «jp y>  «p «p ififi&m m
h
h-h
Splošni rezervni zaklad 185.000 kron
Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
26-20
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
444444444444444« 4*4444444444444444
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanflh in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
^mtrifimnmt>w»m»ri»>t»mfriMit??it»itiMeM>iitiii»!iitri»>r
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaSati radi tega pri hranilnici
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim promoženjem ln z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Nil s« UM
Z
Kje P pove u|ravnisho ctíorenjca».    W¿ 2-2
I
Odlikovan z državnim darilom od , c. kr. trgovinskega in poljedelskega _ministrstva_
Na}ffn<)*i Vi«;*! Kis
iz zajnm'eno pristnega vina in zajumčeno pristni i i »ti
naravni jedilni kis
naj bolj'e bfago, takozvana esenra, specialna znamka „V nerar Nainrei", zajamčeno čiht, popolnoma odgovarjajoč avstr. zakonu življenskih sredstev od tvnlke
Iv. Knans v Št. Vida ob Glini na Koroškem
jo dobili pri vneli večjih trgovcih na deželi. Zatorej naj ai ga nabavi vsak ekonom, ki skrbi za sv.j" ljudi. Vsak večji trgovoc bo pri povzetju večje množine ceno toliko znižal, da ne bo nikomur več mar, kupovati škodljivo in nevarno kisovo kislino od židuv, ki jo po deželi prodajajo. 311* ti—2
asa
5tcctsenpferd lilijiiio milo
najboljše milo za kožo.
Prlawalna pisma na raapolago.
Fr. Ks. Gašper
Ljubljana, So'«g»«8-
asi 3-1    t Killtl realk«.
Za'oga v»ftlt«>rr*ftrh z« tpßlnr. jeiilfle si
1
§ I
h Snih oprav, oprav be En vseh vr4 tapeciram ga pohištva, nas'o-načev, otoma* nov i. t. d.
Specijaliteta:
Vsakovrstne rolo, šaluzine, lesene in železne valjčne za-
store. Prevrema naročila za telovadne bla zine iz kokosove trave v poljubnih velikostih.
Cealkl, vaorol In preračuni saetonj.
I i 1 I § i I M I I i I 1 § i 1 I § i
I
1
BliaiBiiBiiBiilliilBIiaigliïIipiapfaliBliaip
■ ■■■■■■■■■
uuuuuuuuuu
■ ■   Električna gonilna ella,   aj ■
Tovarna oljsatik barv, iafc i« firneža
Brata Vm\
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£jBMjaM,Mik,0,i4"•'ü",,6•
nasproti hot. »Union'
Ustanovljeno 1842. |S2-1
Telefon 164.
■ ■■■■■■■■■
uuuuuuDDDD
Loterijska srečka dne 18. juHja 1908 Trst   34  22   7   82 36
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
LJubljana, Sv. Petra oesta 35. Filijalka M7 52-48  nasproti hotela „Unlon'-
aprjpi priporoča
'.vtltm laike R   ;     » S°Jitev 1™ in »
umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni siTilni aparat. Suši brez nadležne vročine Ne provzro-
čuje skrčenja las. Vpl va dob o na po-8| eševanje rasli las.
Zalega vsakovrstni! vplelk »Iriženih in zmetanih las.
Oddelek; za dame % separatnim Vbodom.
Kupujejo se zmešani in odstriženi lasje po najvišjih cenah.
Kavarna »Ilirija"
oddaljera 3 minóte od Jnžnega kolodvora je vsak dan
aia 2
celo noč odprta.
Pripor ča se nnjuljudneje p n. tnjrom za mnogobrojen posel
Sirovo maslo, jajca in gozdni sad
811
6—2
kupuje v vsaki množini
Henrik Dobtasch
Bana] 16|2, Grnndstelogasse 44.
■%d*a»^ajajnaw*a*»pa. ¥*ja»aajr*»p%^afrsa ***** aj
Ustanovljeno leta 1885.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih nr, zl»Mne ln srebrnine ter optičnih predmetov. Popravita toCno in ceno Na n žje cene. '■■      ■ ■ '     Priznano izborno blago ■
Samo edini poizkus prepriča, da vxdríuje
4
31H hI- 2
Islotafco ju
Ralnerjevo
čevlj
"4
•k
zavito v podolgastih ^ rdečih Skatljah po 5, 8,12,16, 2* kom. pri ki priznano dobre kakovosti.
Julij Hainer, Beljak
, usnje
n usnjene stvari nepremočljive, prožne in
mehke
e<5 /o
Kavarna »Ilirija"
Cjttbrjana, Kolodvorske ulice Stev. 20.
P n. slavnemu občinstvu uljudDO naznanjam, da sem prevzel z rianašnjini dnem nanovo urejeno
kavarno »ILIRIJA."
katero bodem vodil kakor doslej nadalje, in se bodem potrudil — z orr m na svoje dolgoletno poslovanje v tej stroki — povsem zadostiti vsem zahtevam in željam slav. občinstva.
V kavarni sta na razpolago dva izvrstna biljarda (tvrdka Seiferi), posebna igralna aoba, kakor tudi vsi domači in tuji politični in ilustrirani časopisi. 315 3 2 • Izborno pijače, likerji, 6aj, kava i. t. d., vina v buteljkah vseh vrst. — Postrežba ločna.
Vsem svojim dosedanjim gostom se tem potom za izkazano mi zaupanje kot plačilni marker zahvaljujem, ter pr.isim, da mi to raupsnjo ohranijo (udi naprej.
Za mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča
StevO MlhoUČ, poslovodja.
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh n ji pisnih tablah.
1
Naj se ne pusti premotiti p ■•< priporočilih, ki imajo namen, z na* vedbo imena SINGER prodajati že rabljene si roje aii stroje drugih vrst; kajti nali stroji se ne oddajo prekupoem, temveč jih prodaja naravo o It cd nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Co.
Akc. dražba sa Šivalne »troje Kranj it. 53. 20
Nova kubična knjiga!
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo l
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 1. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les sa deske in t rame vse dolgosti, de* belosti in širokosti; 6. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre* računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se Izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 283 52-26
Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 K, po po iti 80 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raocinar, ki je sa trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta i K 80 vin* Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
~ MaVrici) 5noUj sa
lir ar
oa Jeseaieab Hlev. 19
priporoča svojo veliko salogo
pravih avioarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje Budilka, sira na nihala, prstanu in verižica, pa najnižjih oenaht
M  Popravila mm
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno ia po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1 40 K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
■ilMTAOT"*
Kolesarske potrebščine
H8. Ako želite imeti uro rs* debro popravljeno jo ne •ajsjts takim, ki urariji alti isucsnj also. 17-77
Ji
!
I Brata SLAVKA
Isdelovatelja kirurg, inatrumentov atelje ia ortop. aparate in bandsže
Cjubljana, Prešernove ttl. S
priporo'ata
svojo veliko zalogo olnezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bizejev, nig toijev, apa'at v za mrzle in inha-lacija s paro, tteril z rane obv.ze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za aamoklistiianje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gum jevih p. steljnih podložk -- Vse h., n-daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—19 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila  aa Izvršujejo to&no,
hitro In diskretno. Galvanični pi niklovani savod z obratom na motor. Popravila aa Izvreujeje todno jn o« no.
Sladoled
najfinejši, več vrst, kakor tndi ledena kava, čokolada 4. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Bran d tu, Kranj.
Zunanja naroČila točno in cc-* heje kot povsod drugod! *
i^aaaas#MI
299 26-11
Ludovik Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pa I' za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nun jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52- 40 IIuatrovani  im>i&11k1 a8**4»t«>jt*j.
WE I
J. Sproitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulice   sat« 4.
StavDeao - ometao li koejtroKcilsKo kljoCivslCarstrc. Žično omrežje na stroj, ogpraje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vesna vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, štedilnike i. t. d
Spccijaliteta: 162- 86
valjični zastori (Rollbalkon)
Zlite jy«tiBjc:»crliB.Firiz,)(i»Hd.
Najboljše kosmetično
ZObOčIstUno sredstvo
Jzdetovatelj
0. Ssydl
Ljubljana, Sp'ta/.-Stritar. ul. 7
G. Tônnies
422-25
tovarna za stroje, železo in kovinoliv-r.ui v Ljubljani
priporoča kot posebnost žage in vae stroje za
obdelovanje losa. Francis-turbine osobito za zagine naprave zverane
neposredno z vratilom. Sesalno - gen orator ski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Edino pravi
Thierrvjev balzam
je z zeleno znamko nune. 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna stek'enica s patentnim zaklep m 6 kron.
Thierrvevo oentifolijino mašilo
pr..ti vs m še t -ko starim ranam, vnetjem, poškodbam, go* rečic', k slini, kašlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka S K 60 vin. Razpošilja se le proti p vzetju ali za naprej pcslani denar Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči, Naročili n j se naslavljajo nai
C«H«rnar A. Thi«rry 1 pr gradi pri Rog. $k\Wu
16-18
Zaloga večine ma po lekarnah.
Svoji k svojim ! 286
Staroanana narodna tvrdka:
62-20
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ceni 30—50 vin. liter; potem s pisenjskim pivom «prazdroj» iz slovi če feSk« »Meščanske pivovarne«, in isbornim protivin* skim pivom iz pivovarne kneza dcbwarzeoberga v Protivinu na Ceskem, in sirer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in ra?.poš:lja po seli zniri na vse kraje avstrijsko-ogrsko države v sodih od 56 lil. naprej faranko goriška postaja,
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
1 62-1
štedilnike, banje sa kopeU, kakoi tndi kipe, vaze in droge glinaste iideike v vseh barvah, trpežne in cent priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna nafti in glinastih izdelkov v LJubljani.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 180—54
Iv. Jax-a v IJubljani
Dunajska cesta 17
[priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstne
šolske potrebščine
n. pr. zvezke, knjige, torbice, nosila za knjige, pisalno in risalno orodje, papir in sploh vse v to stroko spadajoče predmete v največji izberi in najnižji ceni. Ha drobno in debelo I      ===========      Ha drobno in dobalol
Anton Adamič, Kranj
trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom
Kranj, Slavni trg.
68—17
Bluze vrkna ia tpodn]a
Krila Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnike Maience Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave
«S
-O
i?
8
* #
"~« CO
>ao
I
g
j?
3
o
3 «
s?
o
o
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijaika iz Ljubljane
195 52-86
A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU
na glavnem trga v hiši g. Pavllarja
Priporoča sa postlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske »odele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo.
============ Zunanja naročila točno. =
B
«1 C
• co * •I » ST CS     T3 fc«
ž?
f I i
£    >    * o
a m s «
a> o
>o
£ e
02 O
ca.
* « - g
Glace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnlke Naramnice Glavnike Garniture
Milo Parinm
Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne
LJUBLJANA
Bogata zalogi po-blitva mk§ vntt t tub otnah. Oglodala, ellko t taoh
velikostih.
R. £ang
Martinova cesta 20
železnice prt sentpetorski cerkvi
Zalagate!] drnštva c. kr. avstr. dri. nradnikov.
Popolna oprava za vilo. špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelj* In vozički  po vsaki
•M/i
Modrool Iz Mm-toga omrožfa, afrl-dansko travo ali Ume, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
ipeoljalltete v nevestinih balah. Volili prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovlida 62 Hld
Za sobo; postelja, nočna omarlea, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Zobouuuii atriji
Oton Seydl
pri p;, dr. E. Glofeočmkii ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi no da bi ae odstranite korenino, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vso ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje Ul.68 tu 8PECIJAU8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša :
Denarni promet v letu 1907.:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V//i ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6'/s. — Eskompti-rajo ae tudi trgovske menice,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Urauuje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 18. nre dop.
in
od 2. do 8. nre pop. isvzemil nedelje pop.
Poštno - hran ilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
ISO—47
Isáaja konsorey «öprsnjc**
Qdsovtrfl m*!*! t «9?*!*? m i k os.
Ustni«* ho tleak Iv. Pr. Umoruta v Kranj«.