Tedenske novlee. Ounajski uad^kof o kaioliški mladciiiški organizaciji. V trgu Pitten na Nižjern Avstrijskem je bilo v nedeljo. dne 20. majnika. vp.liko raladenilško zborovanje. Sam dunajski nadškof kixrdinul dr. Piff] je prišel na la zhor kol pridigar iri govornik. Predpoldne jp zbranim mladeničem v cerkveneni govoruzočetovsku prisrčnimi bPsecJaini pfiporočal dve zv«zdi \odnici: katoliško vero in domovino. Na [Kipoldanskem zborovanjii. na katerem je bilo zbrajith kakžnih 800 Trtladeuioev. okoli ,500 mož in 000 žen. pa je gospod kardimil poleg Jjnbeznjiviii besed do mladine izrekel tndi to-le prošnjo do starsev: ,,Kot gkof vas prosim iz vsega srca. da svojim otrokom ¦ ne delate težav, čp hočejo vstopiti v kafoliftko mladinsko dmštvo. Žalibog jp dejstvu. (ii». murudajni činitelji dolgo <*asa niso spoznali važnost kat0liško mtadinskp. orgariizncijp. To rnora biti di-ugaiV! Op dandanašnji od vseli strani doni klic: ReSitp inliidiiio. ker propada, lnorate tudi vi dovoliti. da vaAi sinovi stopijo vikat(vliSka društva. V sv. Pismn jp zapisa.no: Olovek ne živi samo od kruha. tenivef1 imI vsake bespdp. ki pridp iz božjih usl. Np sme.ino saiiui hrpppneti po ?;asni blaginji. Kot škofn mi je predvspm pri srr-n skrb za dnšni blagor vsph ineni izroftenih in np smem prav ničesar opustifi. kar pospeSu.je blagor duš. Zato prosim: PoSljitp svoje siuove v naša katoliSka mladeniSka drnStva. Kdor se v takeni društvu vzgoji v zveslol)i do Boga. ostane tudi zvpst cesarju. zvest domo,viui, zvesl staršP-ni. tak izpolnujp rptrto božjo zapo- ved." Birma r vuzeaiškem dekanatu. V soboto, dne 19. ma,|a 1917, so došli prevzv. g. knezoškof dr. M. Napolnik v Vuzenico in r>o lukaj v nedejjo. dne 20. raaja, naslednja dueva, I. j. ponedeljek in torek, pa v Vuhredu in v Ribnici delili zakratnent svete birme. \ .se nais tarp Imdi vojni 6as. Zato so naš g. knezoškof že v razpisu birm izrekli željo. naj izostane pri birmskili slovRsnostiti vse, kar bi ne bilo primerno rpsnobiifisti dobe, v kateri živimo. Od Nadpastirjaje^Ijudstvo pričakovalo tolažbe jn okrepčave1 v svojih težavah. v svojem hreppiienju po miru. Pričakovanje se je ljudstvii izpulnilo. Božja beseda, ki so jo z vso vnemo oznaiijevali o tolažljivih naukih vneboboda Kristusovega, o virih milosii in mini. n hišah. kl jili je (Jospod obiskal potem očitna molitev ne le za žive in rnrtve župljanp doma. marvefi tndi za tiste, ki stojijo in krvavijo. umiiajo ttli žp v večnPra miru počivajo na bojiščih. Vse to je vidno potolažilo in poživilo srca vseb. ki so se tnogli udeležiti birmskih slovpsnosti. Birmanoev jp biio v Vuzenici 356. v Vu'urodu Hi9, \ Ribnici 253. skupno 778. Duliovniška vest. Nadžupnik in dekan v Vuzcliioi vlč. g. Stefan Pivec je bil ob priliki birmovanja v vuzeniški dekaniji imenovan za dnhovniškega svetovalca. Duhovniške vesti. Župnijo Ži6e je dob§l ?. g. •ložef Florjanftič. župnik pri Sv. Martinu na Poh. — Prestavljen je f. g. Anton Peni^. kaplan pri Sv. Križu pri Slatini, kot provizor '< Sv. ,Vidu pri Grobelnpni. Zlatoma&alk Ivan GaJSek f. V celjski bolnišHici je dne 26. maja umrl zlatomažnik in vpokojeni župnik pri Sv. Vidu pri Ponikvi Ivan GajŠek v vis*oki starosti 77 let. Rojen je bil leta 1840 v Teharjih pri Celju in v mašnika posveSen leta 1863. Kot kaplan je služboval v Loki pri Zidanera Mastu, v 2ita!ah, y Ribnici na Pohorju, pri Sv. Ožbaldu, v Ormožu, v BrežioaJi, ko je bil leta 1876 imenovan za župnika pri Svetinjah pri Ormožu, kjer je služboval do leta 1,892, kq je bil imenovan za župnika pri Sv. Vidu pri Ponikvi. Pokopan je bil dne 28. maja na pokopališču v Teharjjih. Blagemu zlatomašniku svetila vefcna lufc! Janez Ev. Stlberc f. Na svojem popestvu v PuSencih pri Ormožu je dne 21. maja v visoki štarosti 76 let umrl Č. g. Janez Ev. Stiberc, vpokojeni župnik v Zitari vasi na Koroškem. Pogreb se jje vršil v Ormožu dne 23. maja. Svetila mu vefina luč! jLetošnil gg. novomašnild. Iz IV. letaika: Amon Leopold, 15. julija, Pilštanj; pridiguje vlč. g. Marko Tomažič, dekan, Kozje. Cepin Martin, 8. julija, Prevorje; pridiguje vlč. g. Jožef KolariC, župnik, Mala Nedelja. Kljun Ivan, 8. julija, Ribnica, na Kranjskem. Lužar Franc, 8. julija (Polioa na Kranjskem; pridiguje mil. g, Ivan SuSnik, kanonik, Ljubljana. Mešiček Alojz, 22. julija, Sv. Ema;, pridigu je vlč. g. Ivan Doberšek, župnik, Sevnica ob Savi. Munda Vinko, 22. julija, Sv. Tomaž pri Ormožu; priHignje vlfi. g. Franc Mofinik, župnik, Sv. Stelan p. Znsmu. Pirš Alojz, 8. julija, Laporje; pridiguje vlč. g. Franc Bratušek, župnik, Svetinje. Rakun Franc, 8. julija. Sv. Martin na Paki; pridiguje vl$. g. Jož. Musi, župnik, Vitanje. RanSigaj Ivan, 15. julija, (jomilsko; pridiguje vl6. g. dr. Franc Cukala, zupnik, Podklošter na Koroškem. Verbanjšak Ivan, 15. julija, S.v. Križ pri Ljutomeru. Vidic Ernest, 15. juiija, Zelezna Kapla na Koroškem; pridiguje vlč. g. MatevŽ Germ, župnik, istotam. Zadravec Matija, 8. julija, v oerkvi Sv. Duha pri SredišCu; pridiguje vlč. g. Jožef Ozmec, dekan in deželni poslanec, Ljutomer. — Iz III. letnika: Ciglar Alojz, 15. julija, Bv. iMarko pri Ptuju; pridiguje vlC. g. Franc KoroBec, liadžupnik, Sv. Križ tik Slatine. Hrastelj Franc, 15. julija, Konjice; pridiguje mil. g. Frano Hrastelj, arhidijakon, istotam. Pirc Andrej, 8. julija. Sv Duh pri Krškem; pridiguje vl6. g. lAlojz Kurent, župnik, Krško. Poprask Ferdinand, 15. julija, Skale pri Velenju; pridiguje vlS. g. Ivan Rotner, duh. svetovalec in dekan istotam. Stiper Stefan, 15. julija, na Gori pri Sv. Petru niže Maribora; pridiguje mil. g. Fiv Moravec, kanonik in stolni župnik, Mairibor. Sketa !Jožef, 22. julfta, Braslovfce; pridiguje vlS. g. Ivan Sketa, kaplan, Griže pri Celju. Vsi zvooovi zaseženi. Dunajski uradni list prijavjja naredbo domobranskega mioistrstva izdano dogovorno z vojnim fa z drugimi ministrstvi itd. 22. maja 1917, s katero zaukazuje prevzetje v s e h zvonov, kisoiz bakra ali legirani z bakrom (bronona, medjo itd.), katerih zunao]i premer znaša 25 centimetrov ali več. Zvonovi se porabijo za vojne namene. Zvonove, ki ne pripadajo cerkvam ali kapelam, morajo lastniki najdalje do dne 6. junija 1917 nazoaniti pristojnemu v«jaSkemu poveljstvu in povedati svoi naslov in kraj, hjer se nahajajo zvonovi. Po pretekn tega roka imajo vojaSka poveljstva pravico vzeti te zvonove. — Izvzeti so zvonovi, ki se rabijo pri železnicah, da se dajejo znamenja, ali pa na ladjah, ali pa ki so umetai5ke ali zgodovinsie važatstl 0 tem pos ednjem znaku sodi ministrstvo za uk in bogo Castje, ki bo o tem obvestilo pristojno vojaSko poveljstvo. Posestnik zvonov lahko zvone prosto voljno proda vojadkemu poveljstvu tekom 4 tednov od objave te odredbe. Po poteku tega časa so vojna poveljstva apraviCena, da zasežejo, oziroma snamejo zvonove. OdSkodnina za. zvonove, ki se bodo vzeQ, bo znašala 4 K za 1 kg. Šli bod« torej tudi 8e ostali zvonovi. BeriTO za vojake. V zadnjem času je veliko množino knjig in časopisov poslal g. župnik Fr. Schreiner iz St. Dja pri Velenjn in g. Mihael Kri stan iz Slivnice. V denarju je priSlo za vojaSko berivo 248 K 50 v. Za ta denar so se pošiljali vojakom mariborski časniki. Plačevali so se vedno četrtletno naprej. VojaSke skupine, ki so že četrt leta dobivale liste, naj zopet naznanijo tipravništvu, da še zelijo liste naprej. Todi nove skupine se naj oglasjjo, ki še nimajo dovolj naših časnikov. Jako skrbno jih naročuje za svoje vojake vič. g. divizijski župnik A. Cižek. Dokler moremo, radi ustrežemo našim vrlim vojakom. Pozdravljeni! Dr. M. Slavič v Mariboru. V fi-ančiškaiKikem samostanu v Mariboru je ttne i!9. t. m. ob Pnih popoldne mirho v Gospodu za- .spal 251etni bral Aleš Trstenjak. sin spoštovane Tr- *t«njakove družine iz SrediSČa. PcVojnJi: jc bil vefi i < zrto skrben vratar tega samcsiuna in kot tak z- ¦ ji dalefi naokrog. Zavratna, večletna bolezengaje tietekio zimo prikovala na postelj, tjer je do zadnjega zaihljeja prenaSal. vse budo trpljenje z najveCjo vda- nwt}o in IJnheznijo dt) Križajiega. ^eai. ti go ga poznali, priporočamo blagega rajnika v pobožno molitev in prijazen spomin. V bazillkl Matere Mllostl je bila d!ne 29. maja, ob 5412. uri dopoldne, poroka g. c. in kr. nadzdravnika dr. Franca Toplaka z gdč. Elzo Zibert. G. doktor je doma od Sv. Andraža v Slov. gor., nevesta pa iz Ptuja. Veliki oltar bazilike je bil v ta namen posebno okrajšen. Zakon je'blagoslovil'<č. o. Severin Fabiani. Njegovemu blagoslovu in iskrenemu nagovoru so se pridružile cerkvene orglje, ki so v ubranih akordih klicale novoporočencema: Bodita srečna! Ptuiskl okralnl zastop. ^Štajerc" bi rad obranil ptujski okrajni zastop s tem, da zmerja naš list in ,,Stražo." Zmerjanje in ps<>vanje pa ni nobeden dokaz med olikanimi Ijudmi, k večjemu med šnopsarji. Nakratko zopet ugotovimo te le tri neovrgljive in neovržene resnice: 1. Ptujski okrajni zaistop je v ulogi na deželno oblast zahteval, naj se zakon o vojni vzdrževalnini tolmači za uradnike ugodnejše, za posestnike na deželi pa neugodnejSe. 2. Ptujski okrajni zastop je poslal okrajnemu zastopu Gradec-okolica in najbrž še tudi drug5m okrajnini, zastopom dopis s pozivom, naj se potegujejo za znižanje cen pri živini. 3. Ptujski okrajni zastop prodaia galico tako visoko, kakor npben drug okrajni zastop, namreč po 4 K za 1 kg. BStajercu teh treh resnic ne more utajiti, ker so neutajljive resnice. (Zazdaj bodi dovolj, da ugotavljaino te resnice. Ko Be razmere1 ^:>remenijo, bo ljuoiatvo v tem okraju in tudi drugod izvajalo posledice. Odllkovanja. lz bojišča se nam piše: V zadnji dobi so bili odlikofvani sledeči Slovenci s Karlovim križcem: Novak Karel iz Motnika, Alojz BudkoviC iz Leskovca in Franc Cinko iz Celja. V drugo je bil odlikovan Franc Antolič iz Zerovinec pri Ormožu, prvič z bronasto svetinjo in sedaj z železnim križcem s krono. Zgodnja toča. Iz Zre.5 se nam piŁe: Dne 26.1. m., okoli 5. ure zvefier, je huda toča poklestila vinograde in polja po celem področju župnije Zrede. Gospodarske novice. Zetev zasežena. Vlad:a je s skupno ministrskk) naredbo z dne 26. maja 1917 odredila, da,tee vsa letošnja letina žita in stročqic zaseže v korist državi. Med žito se prišteva: pšenica, pira, rž, soržica, \e&men. ajda, oves, proso, turšioa s stroki vred in tudi zadnje žito. K stroCfaicam se prišteva: leCa, iižol v seh vrst, grah in grašica. Od zasege je izvzet iižol iii koruza, ki se uživata kot zeleno sočivje. Novo je v letošnji vladni naredbi o zasegi dvoje: pri v^akem okrajnem glavarstvu se ustanovijo okrajni gospodarski sveti, ki bodo ifipeli važno toalogo pri oddaji in razdeljevanju živil. .Zfll, da okrajna glavarstva na Slov. Stajerju v te svete iiiso imenpvala toliko kmetskih filanov, kakor bi jih z ozirom na število prebivalstva ali davčne niofii t<er žrtev, ki se nalagajo naSim kmetom, moralo .biti. V gospodarakem svetu mariborskega okrajnega glavarstva sta dva milijonarja: dr. Scherbaum in di\ Franc ter cela vrsta uradnikov in meščanov, a samo trije kmetie, imenovani od ces. namestništva v Gradfeu; okrajno glavarstvo pa splob ne namerava imenovati nobenega kmeta. To gotovo ni pravilno in bi se poralo izpremeniti. —Nadalje določa vladna odredha, da se bo tistim, ki bi svoje žito skuSali odtegniti oddaji, t. j. 6e bi ga poskrili, zamolčali ali komu drugemu prodali, odvzelo vse žito in bodo tnorali potem jemati moko na karte. — Drugače pa so določbe te »aredbe ostale bistveno iste in nespremenjenei kakor so bile v dosedanjih naredbah o zasegi. ZdaJ pa Se - sadje? Piše se nam: Zelo, zelo upravičeno se !Vaš cenj. list pritožuje, fceš, za vsako kmetsko bilko, še predno doraste, se že dolofia cena in se grozi z najstrožjimi kaznimi, dočim se mnogim drugim, tudi neobhodno potrebnim predmetom, n. pr. po trgovinah,.brez vse kontrole dvigajo cene do vseh poljubnih višin. In te kazni za \isalk prekoračen vinar! Graška MTagespost" je že s &tevilkami dokazala. kakšne milijone bi to neslo državi, ako bi se po enakem merilu kaznotvalo tiste velike in prave oderuhe. ki so si svojevoljno. n. pr. v raznih. industrijah, pridobili milijone (da molčim o raznih prekupcih in špekulantih, ki niti z mezincem ne ganejo!) in — nihče ne kri&i.Krik vse deja; na sknoinne ugovore kmeta pa'se odgovarja: Ja, prijatelj, tojepa kaj drugega, to je težko, to sploh ne gre itd. I seveda, tako lahko ni, kakor določiti za trd Jn mehek les meni nič tebi ni6 enako (!) ceno ali omejiti živiui ceno tako, da more imeti mesar, ki par polnorejenih volov plača pošteno, po najvišji ceni, vedno šc prav veliko dobička. ,Tako lahko res 'ni vse, tojda v Ireh letih bi se že dalo priti do spoznanja, da jfe odpomoč nujna, ker pravica to ni. In že tudi v graški MTagesposti" (št. 137) nekldo obira celo nasp skromno spodnještajersko (samo na-šel) sadjo in pravi: ¦ Le hitro tfrnejite oene in porabo sadja za pijado itd. saj — fcujte! — uašemu kmetu drwo samo zraste in ga ni6 no stane! Cudno, da še pis«c sploh dovoli kako ceno, ker ofcividno ima v mislih samo — lesnlke. Pa mu nič ne zamerim. Ce je sadja lafien, vsi meSftani smo ga željni; tudi se mi no zdi prorekalti. se s preplitvim izvajanjem. Nujno pfl *¦ mi zdi izraziti željo, da se vsaj tokrat poklicMini kmetski fiinitelji zavzamejo odloCno za to, da se ustalljo pravi?Vnp oene. in se vsaj n&kaj upošteva tudi pravno kmetsko ftustvo, ki je tako živo kakor pravično; onleji pa 86 na(i prrmerno in strožje tudi dobiček onih, , ki 8Ja drevo niti toliko niso storili^ da bi ,,jsamo zrastlo."¦¦¦ Upoštevati se mora, da je kraetu tudi sadjevoa nujoo potreba, če ni .morda daues res že broz vseh potreb, kor isti pisec meni, da — samo kmet! - daneside-. narjfa ne potrebuje. Glavno pa mu je: ravno sffiOv dobi. ko res še le začenja uaškmet gojiti sadno'<irevje;podpirajte ga v tem in ne kazite mu te lepe in vesele volje v najlepSem cvetu, sicer — boli&enebo. Kmet ni stroj in ne delavec, ki mu gre za edmerjedo delo določeno plafeilo, on je marvefi, tako bi dejal, avoboden suženj svojo la^tne grude in le v tei krasni svobodi in tej prostovoljni sužnjosti je iskati vir najlepših vspehov. pa tudi pravičnosti za vse druge sloje. Ce pride tako. bo dobro za vse ia ¦— cairtna Bosha •¦¦.... ¦ - Djraga galica v jPtuju. Vinojgradnik iz ptujskega okraja nam piše: Prav ste imeli, (ko ste obso|ali postopanje ptujskega okrajnega zastopa pri oddaji galice. Ce mariborski okraini zalstop more oddajati galico po 3 K 40 v 1 kg in ima s tem vse svoje potroške in ves trud plačan, zakaj hoče ravno ptujski okrajni zastop pri 1 kg galice imeti kar 60 vin. veft? Politična oblast, zakaj ne prepreftiš tega ravnanja? Nas kmete kaznujejo, 6e samo cenitno kak pridelek za nekaj vinarjev vi&je, kot je določeno. Ali ni oblasti, ki bi tudi tem krivcem stopila na prste? Spominjam se, ko 1 kg galice nekaj let pred vojskd sploh ni stalo več kot 60 v. In sedaj zahteva okrajni zastop kar 60 v veft dobifika kot drugi okrajni zS&topi. Naša občina je naroftila približno 900 kg galice. Teh. 900 kg je v Ptuju celih 540 K dražje kot v Mariboru. Ako pomislimo. da je prišlo v Ptuj ve5 vagonov galice, vidimo, kako ogromen dobiček je napravil okrajni zastop ptujski na raftun ubogih kmetskih tvinogradnikov. Vprašal sem na železnici, ali je mogoče prevoznina iz Maribora v Ptuj za tofliko v^ja. Reklo se mi je. da je galica priSla iz Ne(mčije in CeSk« in da ni pri prevoznini prav nobene razlike, aJi se pošlje galica v Maribor ali Ptuj. Vinogradniki ^ahtevamo, da se poklifie krivce odlofina na odgovor in se nam denar, kar smo ga preveč morali plaftatl. 7, obrestmi vred vrne. ZTišanJe prlstojblit za cepljenje proti rdeftici. Iz ptuftskega okraja se nam poroča: I*rejSnja letaie deželni živinozdravnik Kurzidim iz Ptuja S^ okolici cepil svinje proti rdečici in od svinje računal 30 do 70 vin. Ker pa je g. Kurzidim odšel k vojakon^ to delo opravlja sedaj c. kr. živinoedravnik od c. kr, okrajnega glavarstva v Ptuju. Ta gospod pa rafiuna kar 2 K od komada in vsled tega ne dajo posestniki vseh svinj cepiti, ker jim je žal za deijar. V resniei je veliko, dati kar naenkrat 40—60 K živinozdravni1ku. Res je, da serum, ki se rabi pri cepljenju* nekaj več stane, pa to je malenkostno. Mi sicer to plaftamo, kar je upravičeno, toda kar je prevefc, je m. preved. V enem tednu se cepi 100 do 300 efvinj. zivinozdravnik ima stalno plafco. iVsled tega bi lahko ceneje cepil in potem bi dali posestniki rse! SAinje cepiti, kar bi ne bilo saimo posameznikom t hasak, temveč tudi sploSnosti. C. kr. okrajni glavar Je naproSen, da posreduje, da se zniža pristojbina za cepljenje svinj. — Cudimo se, da se ravno v ptujskem okraju vse, kar mora kmet kupiti ali plaftati, v eeiji tako povzdigne; cene kmetskim prideliom pa so raemeroma nižje, Galica je za 60 v dražja kot drugOd, sedaj pa se podraži še cepljenje svinj. ¦ Vspeh shoda živinorejcev v Mariboru. Kakpr izvemo, se je milijonarju Scherbaiuinu naro6il©, da mora Se te dni oddati nad 10 glav goveje živine, Živinski prekupec Prah na Pesnici pa tudi 20 gl&T goveje živine. Poplsovanie zemljISč. S 1. Junijem se bo pričelo po občinah popisovanje zemljiSS in s-ioer od parcele do parcele. Popisalo se bo, kaj in ka^fine,vpste sadeži so nasajeni ali vsejani na tem aJi druge» delu zemljišča. Ker se bo vsak kos obsejanega zemljišča natanko premeril, oziroma preoenil, upa oblast dobiti s tem natanko podlago in podatko, ki so potrebni pri rekviriranju žita in drugih kmetekih pridelkov. Cenitev letine po poljn se bo wšila kFatko pred žetvijo. Novc eene za čreslo. Neda^uio smo objavili najvišje cene za čreslo, kakor jih je dolofiilo ministrstvo z naredbo z dne,24. martea 1916. Te cene zdaj niso vefi veljavne. Za čreslo veljajo sedaj cene, kakor jih dbloča ministrska na?redba z dne 2. aprila 1. 1917, drž. zak. štev. 145. Tc najvigje cene so: za celo smrekovo lubje 24 K, za, zdrobljeno 30 K in za zmleto 32 K za 100 kg. Za hrastovo lubje, so te cene 26. 28, Dziroraa 30 K za 100 kg. Kmetske pritožbe. Tz celjskega okraja se nam piše: Za, težko delajoče kmetske ljudi se bo trebage bolj in večkrat zavzeti. Nimamo skoro ni6 Are6 zabele in olja, vzeti nam ho^ejo še mleko: le eno osmdtiko ga nam dovolijo po naredbi dne 3. maja. Vse bo dnemoglo pri teli kapljicah mleka: kdo pa bo polje obdeloval ? HmelJ. Na huieliskem trgu v Zatcu pofiiva sedaj skoraj docela vsa bmeljska trgovina. 'Zastopnik neke bavarske pivovarne jo pobupil 30 bal raznovrstnega.. zlasti tUijega hmelja po popr^Cni ceni 85 JC'za 50 ky. V protekli dobi je zopet 5 avstrijstfih pivovarn ustavilo obrat. Porofiila iz dcžel, v katpriti pri'delu.iejo hmelj, pravijo, da je letos stnnje hmeljskih naae.dov vobf*« precej »godno. \ :¦¦:':J Cene za ies. Zveza avsifrijskih lešnih veletr tgoveev »a Dunaju je skienila sledefie lesne ccne, ki so vdjarne za knibični meter do preklica: hlodl (jeiev, šntfekov. borov lcs) 50-HS5-K: hlodi (hfajstov in bukov, sploh trdi los( 100-110 K; debele deske (po<btice, platniec, lirastov ali bukov les) do 240 kron; oglat ,ali otesaii žagan les (smrekto« jelka, bor) 70— 82 K; bukov ali hrastov otesan les 235—245 K. Povšod plaga veliko premalo. ; s Zanlmlvo vprafianie lri Se zanlmlvejl odgovor. ftekdb se je pritožil v ,,Kmetovalcuu radi krtivičnih bajvi^ih cen za vino v Istri na. škodo kmetovalcem, kjer primanjkuje vsega, je življenje silno drago, in prebivabtvo dežele vsled vojne vefe trpi nego drugjfe. V svojem odgovoru glede korakov, ki ivaj ba jib tikrenfli, piše uredništvo rečenega lista tudi to: Nekdo se hvaii, da je z nizkimi na,j\iiSj(ilmi cenami v Primorju prihranil državi 30 milijonov kron. A tistf, fci so nizko plačali dobro pristno primorsko vino, so istofiasno plafievali siabo ogrskoU-ino vefi nego še ®nfcrat dražje. 'Fistih 30 milijonofv bi sedaj Primorci trvavo potrebovali, ko morajo plačevati koruzno m^ fco ita 2 do 4 K 1 kg, ako jo sploh morejo dobiti. r-i .. ¦>:'-; Razne novioc. Veliku raastrelba v Plznu. V. msunicilski.de- lavnici v Plznu se je dne 27. maja izVfšila; velika razstrelba. Ubitih je večje Število oseb. Do 27. maja \so potegnili izpod razvalin 13 oseb, pod razvalinami Se ba^e leži nad 50 oseb. 600 ogrskUi trgovcev v vojiio službo! JSoviwt\ poročajo, da mora 600 ogrskih trgovcev, ki so dražiji živila in drugo blago, nenadoma v vojsko, oziroma na vojno delo. kjer bodo gradili ceste in želez-nipe. ' Kdo je višji? Stotnik Strengje bil pravl strah avojim podložnim. A v zasebnem življenju je imel še venda>» nekoga nad seboj, kateremu je moral biti — brezpogojno poslu&en, za k>ar so znali vsi do najzadBjega topnifiarja. Nekega dne je bila službena šola, pri kateri je bil sam navzafi. Vprašal ]e enega moSa, Se že zna na pamet naSteti saržne elopinje. Miha Špicmiglec, tako je bilo dotiCnemu možu ittve, spravi srefino do stotnika, a dalje ne. JNo, kaj ne veš veft naprej?" se zadere nad njim stotnik, ki je timel o6ividno za zajtrk kislo juho. Miha molCi. ' Stotnik mu hoče pomagati dalje, zato mu reče: ,,Vsi ti, kisiini iih naStel. so podložni meni, & kdo je vijšji odmene?" Miha še vedno ne črhne nobene besedice. «No, pa ti bom pomagal. Prva črka je ,,m." B.oš se je spomnil aedaj?" Miha: ,,Da, gospod stotnik, že vem, to je Vaga milostljiva." Pravijo, da stotnik nikdar. ni ve8 izpraSeval vojake o šaržnih stopinjah. Mrlifijka obleka lz paplr]a. Na Nemškem bodo jpjfepdvedali pokopavati mrliče v obleki. D& se prištedi čim najveft platna in drugega blaga, bodo mrlifie oblačili v srajce iz papirja ter jih pokrivali a papirnato odejo. Prepovedano bo tudi oblafciti mrlioem nofarioe io čevlje. Tako naznanjajo nemSki listi. Dopisi. Maril>or. Mestni magistrat nazuanja, da se bo •ir megtni klavnici tudi za mesec junij prddajalo oenejse goveje meso za revnejše sloje prebivalstva, a 4ie Ve6 v taki množini kakor dosedaj, m.arve5 bo pnllo na osebo in teden sanio 25 dkg1 govejegia mesa. Meso se bp oddajalo na listeke 1 A in 1 B ob sobotah vsakega tedna med U. in 9. uro predpoldne, in na listeke 2 A in 2 B ob nedeljah vsakeiga tedna istbtako ined 7. in 9. uro predtpoldne. Kdor bi po meso n« prišel ob doloftenih dtieh, bi ne opravil niCesar in bi vsled tega trpel (škodo. Marlbor. Meseoa marca se je nagla na Grajskem trgu, denarnioa s približno 18 K. Dobi se pri frajifiiSkanskem vratarju v Mariboru. Hode. Kmetska hranilnioa in posojilnica v Jlo¦6ah sppejema prijave za 6. avstrijsko vojno poBOJiloDomoljubi, podpišite vojno posojilo pri domafti posojilnioi! St. JnrlJ ob Šfiavniei. V petek, dne 25. maja se j« preselila v večnost po kr<a<tki mučni boleznd sprevidena s sv. zakramenti. v najlepši mladosti 20 let Alojzija Balaškovif. Bila je Marijina fiastilEa. Rajna je zelo rada čitala naš list jn je komaj čakala tistega dne. ko je priSel ...Slovenski Gospodar." N. v m. p.! Sv. Jarl| ob ŠCarnici. ,,Dobra, raeurana in tiha žena. dobro podučena žetia ee z ničemur ne zaknenja." Taka dobra žena in raati je bila rajna Ana Farkaš, ki se je te dni preselila iz doline trpljenjajv boljšo vefenost. Dolge mesece je bolehala, zadnji teden pa si je želela, kakor bi slutila anrt, ^vseh svojih ljubih otrok okoli sebe. Se v poslednjih svoiih urah jim je polagala, na srce, na.i živijo verno-krSčansko. Ugasnilo je življenje dobre matere, v, 76. letu svdlje starosti je zatisnila trudne oči, dia so šle gledat Resnico in Pravico v svetlobi. Pogreba se je udeležila dol«a vrata sorodnikov, sosedov in znancev. ^aluJoCemu možu. otrokom in vnukom na bridki , izgubi odkritosrfino sožalje! 8*. Lovreae na Dravskem polju. D»ie 22. in 23. »ftiit jei mraz uničil iižol ter zelo poSikodtovaJ krom,pi'r, tonfte in konizo. Vei^žej. Dne 20. maja je Marijanišfte \ Veržeju obhajalo praznik Marije Pomofinice kristjuiiov. Ze na predvečer so številni Marijini castilci napolnih svetišče ter prebili vso noft pred Mariiinem oltarjem. Jutranje slovesno sv. opravilo je imel domaM ift. g. župnik, drugo, ki se je vsled velike udeložbe ljudstva vršilo na prostem, vlč. g. Weixl, župnik od Sv. Križa. Navdušeno je pred sv. ma$o govoril o Pomofenici kristjanov vlfi. g. Mihael Barbifi, kaplan ljutomerski. Popoldanske procesije v dosego zaželjenega mini se je udeležilo neštevilno pobožnejga ljudstva: mleidina, moški, ibelooblečene deklice in mladenke pod vodstvom gdc. ufiiteljice, duhovščina, nato drugi verniki. Procesijo je vodil ljutomerski dekanT vK. g. .ET.-Ozfnec. Po opravljenih molitvah za mir se je podelil še blagoslov z Naisvetejšim, nakar se je ljudatvp z najboljšim vtisom jia lepo slovesinost polagoma razšlo. Rogoznica pri Ptuju. Pri poroki Fr, Ambrož z gdč. Ivanko Rašl se je nabralo za avstr. Rdefti križ 18 K. Bilo srefino! PtnJ. Vinogradnik iz Haloz nam piše: Vaše pojasnilo glede drage ptujske galice je bilo popolaoma na mestu. Ptujski okraj rabi na Stajersketa nalvfeč galice. Recimo, da je ptujskS okrajni zastop debil 5 vagonov galice. Na 1 vagon gre 10.000 kg. Iz tega sledi, da je ptujski okrajni zaiatop dobil samo za en vagon 6000 K več kot mariborski ali kak drugi okrajni zastop; pri 5 vagonih (to je primera) torej 30 tisoft K! Ali ni to ogromen dobiček? Mi kmetski vinogradniki. 2e itak plačujemo visoke okrajne doklade, čemu torej še ta novi in neutemeljeni davek ? Zetale. Z naravo vred smo se začeli gibati tudi mi ter smo na praznik Gospodovega \iiebohoda vprizorili igro ,,Svojeglavna Minka." Splošno morajmo reči, da se je dobro igralo. Vstopniina jo bila namenjena za ponesrefiene Brežičane. Naše Ijudstvo, M že itak slovi po svoji darežljivOsti, je tudi tukaj darovalo 120 K. Tiudi pri igri, ki smo jo vprizorili nai |Jpžefovo, se je nabralo 60 K. kaitere smo poslali v iati namen. .'¦';' Dobirava pri Zrefeah. Tukaj je pljufinica prav nepričakovano prerezala nit življenja še le 44 let staremu posestniku Jožefu Potočnik. Kbt naroinik WS1. Gospodarja" je bil v javnem življenju zanesljitv|a oseba. Svetila mu vefina luC! . (Jjraiič pod Brinjevo goro. -V zadnjem 6asu smo opazovali požar v bližnji Ljubnici in; v, sosedniKpnjiški vesi. Pa tudi v naši okolici je poižajr uničil še nova poslopja Jantza O6ko-Vinšek. Naročniku »iSlov. Gospodarja" naše sožalje! Sv. UnrlJ ob južni žel. Tukajšnje Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo, dne 3. junija, ob 4. uri popoldne, domoljubno svečanost v proslavo go:du in rojstnega dne blage cesarice Zite. Na sporedti je s!a\Tiostni govor č. g. vojnega kurata Jan. Golec, deklamacije, dve igri in petje. Ker je skoraj ves f\sti dobiček namenjen za vojne pohabljence, ste domafiini in sosedje prisrčno vabljeni, da se prav polnoStevilno udeležite te domoljubne sveCanosti. Sv. Peter pod Sv. gorami. Vteraj predpoldJie smo pri nas pokopali vrlega in uglednega krSčanskega moža, veleposestni^a Franca Kunej (pq domače Markec). Rajni je bil brat že tudi rajnega bivgega župnika na Gornji Ponikvi, Jožefa Kuneja. Bil j« izvrsten gospodar. Globoko žalujofii vdovi in celi veIespoStovani rodbini naSe sožalje. Duši rainaga pa, svetila veCna Iu6! . >, St. 111 pri Velenju. Etae 24. maja je mnrla sprevidena s av. zakramenti za umirajo^e 76Ietna Frančigka Pouh. tnati oskrbaika g. B. Pouhas, SvefiIa ji večna luč! ,