PoštnlM plačMa y XI. lejtnlk. 1933. mdrcluš 20. 4. numera. Mesecne verske novine Vu imčRi prSkmurske evang. sinjorije reditel i vbdavnlk t FLISAR IANOŠ, Murska Sobota. Rokopisl se morejo v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; ime ,,Duševni Hst" Puconci. Cejna na cejBo Beto 20 Din., v zvttnstvo 30 din.f v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplaiilo gorivseme viaki evang. dUhovnik i vuiitel. Skiišavanje šatana (Mt. 4, 7-77). Vnogo nevorvani ludi i modrijakov se norčdri z toga, da nas naša sv. mati-cčrkev, kak dobra, skrbllva mati večkrdt opomina, naj se čuvamo i branimo proti skiišdvanji šatana. Pravijo, ka je to smeš-no, Lr šatana nega. Ali te ltidje nepozna-jo svet i nepoznajo samoga sebč. Istina, ka takšega šatana, kak ga ma-lajo — z roglami i z konjskimi petdmi zagvušno nega — Ar šatan je hudi duh, šteroga človek tak nemre viditi i nemre ga z rokami prijeti. Za nšs bi dosta bog-še bilo, či bi ga viditi mogli, dr te bi se ga leži ognoli, prestrašiii bi se od njega i ne mfslim, ka bi se najšo človek, ki bi ne etak skričo gori, varavši to peklensko zvirino: odidi od mčne! Ve jestejo mdla, nevolne živazni, štere človek mrzi, ogne se ji, vkraj skoči pred njimi, ne pa či bi zavdro šatana, toga z vsemi htidobami na-punjenoga, skvarjenoga duha. Ali šatan je čeden za sčbe, ka nam ne pokaže svoj obraz. Zna, ka nas ovak leži zapela. Raduje se, či mi ne verostii-jemo, mislivši, ka ga nega, ravno tak, kak se tovaj, ali zgrablivi vuk radfijc, či pri hiži nišče ne verostfije. Satan nevid6č hodi med nami kak protivnik vsakoga dobroga, pobožnoga de-la i liidl napelava na to, naj zatajijo Gos-podnoga Boga, naj postanejo nepokorni Njemi i sliižijo hudomi dUhi. Da šatan do- segne svoj cio, pontica za to vsako orož-je i priliko, vonagledne za sčbe prilično vremen i jaino, kak lisica, prišflta k člo-veki. Svoje hiide misli zmes zmeša med tvoje misli; ka Čedno brodiš, pa ne vze-meš na pamet, ka si zablodo v svojoj pa-meti. Td hudi svoje nečisto čiitenje zmeša med čfitenje tvojega srca i ne vzemeš na pa-met, ka so tvoja nakanenja ne tvoje, nego one, štere ti šatan diktdliva. Gda se ti vusta na grehšno reč, na preklinjanje odprejo, ša-tan kriči vo ž nji, gda se ti roka vovt^gne proti imdnji, ali živlenji bližnjega tvojega, šatan ti jo ravna, gda ti v oča"j nevoščenosti, ali odtirja"-vanja plamen gori, šatan fuda toga plamna ogen. I gda tak daleč prideš, ka zatajfš Gospodna Boga, proti se postaviš voli Nje-govoj, te je šatan že porušo oltdr Oč^ nebeskoga v srce tvojem i gori je posta-vo svoj oltar, pri šterom boš molo, na šteroga boš svoje aldove prindšao — ža-lostno, ne na žitek vekivečni, nego nave-kivečno skvarjenjč. Vnogo ji je, ki se dajo zapelati od šatana, Lr šatan zna z kakšimi rečdmi se trbe bližati k etomi ali k ovomi človeki. Tomi srmdki prLvi: Vidiš, t^ i tč tvoj bliž-nji bogše živlenje md, k*k ti, netrpiglad, na lepšo oblško njemi zide. Okradni ga, opusti ga! I te siromdk to rad čiije. Ne-premisli si pa, ka mogoče si je on sam kriv — njegova zapravlivost, ali nemdr-nost. Nepremisli si, ka »človek ne žive samo z kruhom, nego z vsakov Rečjov, štera z vust Boži zhdja." Stran 38. DOSEVNI LIST maiciuš 20. Mogoče tč, komi je nevošččni, ma imanje, velko ččst itd., aii mogoče nema zdršvja, hižnoga mčra — i ka vala" brezi toga vsega svčta bogastvo? Šatan ztia skem kak trbš gučati. To-ga modriaka, gizd&ve diiše človeka, ki za velko dlko, za velki her sega, ki bi rad bio, da bi ga liidjč občfidtivali, napeldva: Ti si moder človek, ka"kši je malonasve-ti, pokaži ladem, ka znaš, brodi nčbo — zemlo i pokaži v6, ka nega Bogd i vsi do od tčbe gučali, kakši m6der i batriven človck si. I vnogo ji zablčdi zavolo svoje dtiševne gizdosti. Tem zmožnim, ki bi radi celomisvč-ti zapovedavali, obri celoga sveta kraluvali, pr&vi: Lehko pridobite celi svLt, či se z menov zdrfižlte. Da njim tana*č: Ldž, boj-na, prisiljdvanje, prelijdna krv, vdovic sku-zč, sirotic joč, hamišija, greh vds zacčlo-ga sveta gospode dene. Ne poštiivati i miluvati nikoga, samo napre i vam se da-jo kralestva etoga sveta, vam dam nji df-ko, ali samo tak, či te mene molili, ne Boga. I vnogo ji je, ki posluhšajo na ša-tanov tandč i spozdbijo se one velkepra-vice: wKa vala človeki, či celi svet pri-dobi, v svojoj dOši pa kvar vadlfije?" Šatan je preveč jalen i nigdar ne spi, nego vedno okoli hodi, liki erjujčči oros- lan, iskaj6či, šteroga bi požro. (I. Pctr. 5, 8.) Ne poišče nds samo edndk gori, ar on nigdar neobtriidi. Kak bi nas slabe 3udi ne goripoiskao z svojim skušavanjem, da je ešče i Bože-ga Sina, jezuša Kristuša vupao goripois-kati i skušavati ga. Tak nesramen zna bidti tč hudi. Ali Jezuš KristuŠ nam je peldo dao, kak moremo odpraviti šatana. Z Rečjov Božov je zavrno toga hudoga i šatan ga je povrgao, gda ga je Jezuš osramotio. Jezuš Kristuš, Odkupitel naš nas je navčo boriti se proti skušavanji ša-tana z nebeskim orožjom, z Rcčjov Božov. Či nam je ta v src^ zapisana, či poleg te Rgči Bože živemo, te mo i mi zmagali, kak je Jezuš zmagao nad tem hudim. Lut-her, naš rcformdtor i ž njim minepopčv-lcmo zopston: wR^č Boža ostdne vsigda*r, Nje nišče nemre proti . . ,u Juventus. Skrbnost Pisao: HARl LIPOT, ev. dtihovntk. Dvž mAlara delata v ednoj cčrkvi. Eden rdvno zgotovi eden lepi, krasen kep. I kak se razveseijšva gledajdči svoje krasno delo, se spo • i&bi, da on na visikom ruiti stoji. V tom meg-nenji se <& zglčdne te drugi m&lar i vidi, da njegov tovarii včasi IGko dolspadne z rušta v Vopen notri do smrti. Edna hugenotska hištdrija od W. Curtiusa. (Poslovenčo: SILVANUS.) Na ednotn sprotolešnjem dnevi 1683-leta je velka vnožina lfldstva vkiiperprišia pred parla-mentom v Toulousi. Nad iiidstvorn se je vidlo, ka so razdraičeni, či bar so pazlivo poslfihšali ednoga barata, ki je v bjižini vr&i te parlament-ske zidine na eden kamen splčzo i odnut je dr-žo svoje naprejdavanje k ladčm. ..POrgarje," kriči te baršt z erd^čim obra zom i med fčm z rokšmi nemirovno tnajuče v liifti, Mnej je to strašno, ka \€ jeretnički fiškališ to svčto c6rkev i toga najbole svetoga očo v Rimi tak nesramno špotariti i našemi najpobož-nejšemi krale pokornost odpovedati vGpa? Ci to gospoda eti gori," i z tčtn na parlament po-kaže z prstom, Mvu njihovoj modrosti njega be- žat p&stijo, te znajte, kak verniki, ka vam je za činiti.* V etakiem glasi je gučo eiče na dale do-ber čas, med iterim je to liidstvo z svojim ob-našanjetn kazalo, ka so te hujskaj6če reSi pri vnogi na dobra vuha najšle. MIstino ma te gospon Pater," pravi eden debeli oitarjšš na td, kak je te barat svoj guč skončo. ,Či te jeretnik vopride, napravmo žnjim kritko procesijo. V vodo ž-njim! Garonne je ne daleč.* BNa prijatel," vseče njemi vu reč, cden du gi suhi moški z smešnim obrazom, ,t6 nihijmo mi, privda aam nedopusti tak daleč idti." wKa?w skriči na njega te oštarjšš nemirov-no," nad vami se vidi, ka ste vi eden pisač. Ka bom jas pito za vaše zžkone! Tečas nede mčra vu naiem kršlestvi, dokeč se ceio jeretništvo vO nepreprivi." mdrčiuš 20. DUŠEVNl LIST Strdn 39. globočino na trdi katnen. Ne vfipa ga opomi-nati na nesrečo, ar mogdče ga z tčm tak pre-straši, da se taki ztia zgodlti ?elika katastrofa, ali donok more nikaj včiniti, raore toga človeka rešiti od gvfllne smrtl. Prime gvoj peaizlin, iia-raoči ga vu tirbo i notrizamaže svojega tivariša lepi i gotov kčp. Tč drfigi malar zda pir sto-pajov nazajstopi po rušti i tak da bi se zdr\ prebudo z dugoga sna i neprijatelsko gičda svo-jega tivariia. Zda v caglost spadne, gda vidi, da je njegovo zaatnenito delo iničeno, pa ga je sjegov tivarlš z t€m mentuvto ravno od groz-ne smrti. Kakia čiidna hiitorija je td! V zemelskom zivlenji te tiidi dostakr&t z nami kaj prispodob-noga zgodi. Nikaj prosimo od Gospodnoga Bogš v poniznoj molitvi. Tak si mislimo, da td našo raolitev B6g more posluhnoti i nani tisto dati, ka prosimo. Ž6 tak mislirao, da smo do dla prišli i tč se tikše zgodi, ka smo nikak nL čakali. Bog nam zniči naie račune i rei se zda zbojimo, ? caglost spadnerao, pa gvOšno, da nas je Bog rSvno z tčm mentflvao od grozne smrti. I zda se zglednimo nazaj na naio hištori-jo. če je v srdd tistoga milara žlva rera pre-bivala, t& je on gvušno ne zgubo svojo vold gledajoči svoje zničeno dclo, nego viipao se je v dobrotivoosti i previdnosti Gospodnoga Bog& i tak je začno znOva malati svoj kep. Tisti kep je malao zda tudi, ali zdfi je dosta, lepši bio, kak pa prvikrat. I gda ga je zgotovo, je on dol ¦ priiao z ruita i tak je gledao svoje delo. Istina, da je kep zda dale bio od njega, kak prle i donok je Dreveč lepi bio, z radostjov ga je glč-dao i z dikov je mislo m Bogd, ki ga je tak smileno mentiivao od grozne smrti i obdržao°ga je živlčnji, da naj dosta lepše, krasneše delo naprafi na Njegovo diko. Dragi moj brat i sestral Kelkokrat si todi ti v c&glost spadflo, či si včasi re dosčgno svo-jega ciia? Jeli si meo t&kšega hipa tnočnovero v svojetn srci, jeli si znao znova namžlati on čOderreden kep i zda lepšega, kak ga je Boža previdnost vničila ? Jeii si mislo na to v svojem živlenj), da v žalosti, v trplenji, v joči tebč Oos-podin Bog samo od grozne smrti reši i vo ič6 sprobali tvojo veroost, ltibčzen do pravice, lUbe-zen do Zveličitela i do bližnjega tvcjega? Dtigi raoj brat i sestra! Či na etoj zemli vslgdar ne dosegneš želnoga dia, či se dosta-krat vkaniS, zato ne zg&bi vere, vfipanja, lobez-nosti, gledaj proH nebeskoj višini, rnoli Bogi, ar je On tvoj varivač, ar je On tvoj najbčgii dobročinitel. Tresetl lettta verskn boina. (Potlovenčo: SILVANUS.) Nadaljivanje. Groznosti krič se je čuo po c^lom Nem-škom. Zda gda so že Tiliyja grozni solddcke v Sasko vtrgnoli, si je končno odločo njč vladar, ka se k Gustav Adolfi pridrflži. I gda sta se te- Eiče bi vendar nadale gučo, či bi tak nje-govo, kak celoga lndstva pazlivost, eden moški, ki je ravno na parlamenta vršta v<5stopo( nej na sebe obrno. Od 30 do 40 \Lt je isogo star bidti i je vu talar bio oblečcni, šteroga so vu onom vremeni sOdniki i fiSkiliši nosili. Vu njegovoj celoj bivosti je nika sympatičnoga i spoitOvanje zapovedavajGčega bild. Gda je vostopo, ti blfizi stojčči so vkrajstupili i njemi mcsto dali, ti drii-gi so pa samo glčdali za njim. Sarno te barit i edno par drOgi so pestnice kazali za njim i z tihim psuvanjem se prtili. Gda je te fiškališ že odiio, pita špotlivo te pisač toga debeloga oštarjiša: .No, prijatel, zakaj ste pa toga jeretnika vujdti dopfistili ? Sa-mo stojite eti, tak da bi vam noge korenjč pastile." Te oitarjiš se je pa šteo gorzburkati, ali na td se je eden njegov stari pivec tadi v guč vmršo i je pravo: NJas bi se tfidi nej mogo to-ga jeretnika doteknoti. Cfidno blago je on; gda njemi človek v oči pogledne, se tak občuti, da bi ga štoj zvezo. Pustimo ga i hodtno ra]ii z Jacques prij^telom, da si naše žčdne gutč malo namoSimo." Na to je te oštarjai sploj ves61i grito, i te gospon pisač se je tfldi k njima pridriižo, naj praj te m6r zapečatijo. Ti drugi ludjč so se pa tOdi pomali zgubili vu različni vilfcaj proti dorai. Brousson fiškžliš je pa, ar za njega volo je to vndgo lfldstvo pred parlamentom vkiiper-prišlo, tnirovno so po svojoj p6ti, dokcČ je do edne preci lčpe zidine priio, vu štero je notri stopo. Komaj, ka so njegovo prišestjč na pamet vzeti, preci njemi je edna mlada žena protipri-bežala, obine ga i zakričl: ^Claude, dOnok si prišo ? Jas scra se že bojaia, ka so te vu v6zo vrgli." Strdn 40. DUŠEVNI LIST mdrciuš 20. va dva šerega vjedinila, je zadosegno Gusla"v Adolf toga opflščavca Magdeburga na rarnini pri Leipdgi. Tatn je prišlo do bitja. Tilly je va-lao za neobladanoga; ar vu 36 bitjaj je vs?gda>, kak obtedavnik bio. Al! od Magdeburga napre je ne meo več sreče. Kak je z ednoga bregiča to gormašeranje švedski soldžkov pregledavao, je bledi postano. Gda sta tiva šerega proti eden-difigomi gorsf&nola, se Gusfa> Adolf na sredino neso na konji, z ednov rokov dolivzeme klabfik, z drii gov pa meč proti zemli nagne i z daleč čtitč-člm glasom raoli: „Vsamogoči B6g! Od ete ob-tednosfi aii zgube visi vse. Zgledni se milostiv-no na nas, ki smo z daleča prišli se borit za slobodščino, pravico i za Tccj evangelium. Da-rfij nam zmaganje za volo T?ojega sv. imčna! Amen". Jezero i jezero ]ih je pra?lo za njim glasno: Amen, i tč Amen je prišo tfidi z vislne. Istina, ka so saške trupe vu beg bile spravkne od TiIIy]a i med ti prvi bežajoči je bio te sLš-ki vladar sam, ki je samo na dve vorihoda za-stavo svoje trupe. Gustav Adolf je to bitje pa vred postavo i je to začetno zsuago Tiliyja vu eden straien zgiibiček spravo. Zaoian je proso, protio, preklmjao i jokao Tilly, vse je svoje osiobodjenje vu bežanji fskalo. T6 je bilo 7. septembra 1631. Zda je te neobladani Tilly po glavi dobo i na ednok je dolispadno te kamen z srca evan geiičancov. Gustav Adolf je bio te prvi za Luthe-rom, na koga samo ali z lubeznostjov ali z sr-dom se lehko zgičdne. Tč den je bio den oslo« bodjenja. Nemslti proteštanti so bili oslobodje-ni i vfc.dlfiv&nje zagvtišano. Gustav Adolf je tudi zadobo netnškoga niroda zavupnost i lubčzen; pri protivnikaj pa, najbole v Bdči je pa prestra-šenjč kraluvalo. Gusiav Adolf je edno ztnago za tov difigov zadobo. Dosta hercegov i grofov se je k njemi pridružilo i svoje trupe so vjedinili z njegovitn šeregom. Povsud so njemi odprli d?e~ ri. Gusfav Adolf se je najprvle proti Niirnbergi obrno. le pa proti Frankfurti pri Maini, Mainci pri Reini i potom nad jug, proti bajorskoga glavnomi v&raši Mfincheni. Poglavar Max je po-begno. Njggov general Tilly je zato poskfiso prek vode Lech Gustav Adolfi prehod zastaviti. Aii zaman! Vu noči so švčdi napraviii po čunaj eden most i so po strašnoj bitki dos^gnoli prek vodd pridfi na ovkraj. Z t6m njim je cšla Ba-jorska odpreta bila. Pri toj bitki je Tilly satn teško oranjeni bio i je za 14 dni mro. Vsakši se je bojao, ka te Svčdski kral zda zadomesti na tom katholičanskom varaši ona grozna dels, ka so Tillyja soldaki v Magdeburgi napravili. Ali Gustav Adolf je dosta plemeniteše mislo. On je sploj na vereslobodščino mislo. Kama je pri~ šao je ravno tak dovolo katholič&nom svoje me-še držsti, kak je za evangeličane slobodščino želo i tak za vsakše vadlfivšnje po KrJstuša re- daleč je ešče ne, draga Marija," od-govori nje njžni mož, se smeječi. BBar ta gos-poda v parlamenti neščejo čiiti to pravico, i najmre či njim jo eden proteštant pove. Zato je tudi zaman bilo zagovarjati to gmgjno z Mon-taubana. Ona de razpiiščena, ali za nične se ti nej trbe bojati." »Ali že po celora varaši guCijo ludjd, ka te parlament šče zapreti dati,tf odgovori njemi žena ešče izda se boječa, »T6 bi se bogme z lehka zgodilo, ar sam edkrito gučao,* erče Brousson zda že omurno, ,ali kelko sam na pamet vzdo, je te ostre pa-raeti president, gosp. Fieubet, to nej taničivo." wNebi mogo ti vu tvojera guči bole paz-livi bidti ?" ga pita žena, i na njej se vidi, ka se preveč boji za njega. »Ali naj zatajim pravico, Marija?" .0, to jas niti neščetn," skriči ona i se začne jokati, ,,ali či bl tebč zaprli, ka bode z nis i z decč najne ?" »Nej se ti trbe za toga volo na telko bo-jati," trošta Brousson to skuzečo ženo. MČi je to Boža vola, naj jas za Njegovo dugovanje tr-peti moretn, tč On bcde naša moč i oča n^j-ne dece." Pomali se je spom&ila ta žena i sta vu hišo stopita. Na večdr toga dndva je Brousson sam se-do vu svojoj ddlavnoj dvorani. Ršvno je različ-na pisanja dokončo i v premišlavanje se je pfisto. Nevola te refortnirane cerkvi je njemi preveč na srdci ležšia. IV. Lndvig kral je li od dvajseti let mao vsigdar bole dao občfititi svojo proti-proteštantsko mišlenje. Te Edikt z NanteŠa, šteri je proteštantom vere sloboščino i do zagvušne mere, Božesliižbe držati dopusto, se je vedno bole zavrgo. I najmre vu zadnji par letaj se je marcius 20. DUSEVNI LIST Stnta 41. čaj: *Ka ščete naj indjč z vami činijo, tak čin-te i vi žnjirni (i n§ kak oni z vami delajo, tak činte i vi.)* On je dobro znao, ka je vera vsak-šega privLtna last i z siiov jo na nikoga nerare privezati. Zato je Mflncheni tfidi smileni blo. Samo tč ?Lraš je mogao edno velko šurno pla~ Čati. Tud« 140 štOkov je z sebom vzeo, šteri so vu skladarnict pod podom skriti bilš i so je naj-šli, raed šterimi je vu ednom 30,000 Dukatov (penez) biI6 skriti. Gda je GustLv Adolf zvara-ša dale šo, je lfidstvo napunjeno biI6 z hvalov proti njemi i vsakše dete ga je dičilo. Kak se je vu celoia Netnikom obrnolo! Skoron vse je vu rokaj toga pobožnoga kralž bilo. I on je dOnok ponizen bio i se je ne spo-zabo z svoje preminjenosti. Gda je pred Ingol-stadtom edna štukova krugla njegovoga konja i pri njem stoječega grofa z Baden-Durlacha buj-Ja, je pravo: MČlovek, ti moreš mreti, od etoga šorša me ne reši niti moje obladajoče rožjč, niti moje visiko rojstvo, niti moja korona. Kak Bog šče! Či me ščč odvzčti; tč nšjde On za njego vo pravico ednoga vrednešega branitela!" Ci bLr njemi je po Europe srečo želžla, se je dč-nok ne zviso. Ednok pri ednom skozmašeranji ednoga všraša se je liidstvo na telko veselilo, ka so vnogi na kolena spadnoli i so se za blaj* žene občfitili, či so se njegovi nog, plašča, ali sLble doteknoti mcgli. T6 se njemi n6 vidlo i je erkao: „Jas se bojim, ka me Bdg za voio no- rosti etoga naroda ešče pokaštiga, ar rae česti-jo kak cdnoga bolvana." Z velkov omurnostjčv je držao gori red vu svojem ^er^gi. Dostakrdt so se niogli soldaki okolj taborskoga dahovnika zdriižiti na raolitev i poslfliati reč Božo. nTe dober krstšenik je tfl-i\ dober soldak!" je meo žego praviti. Vu nje-govoro šer^gi so dosta evangeličanski verski pe-sem popevali vu Švčdskem i neraškom jeziki. Nšjmre Lutherovo pesem: ,,Trdi grad je naš Bog zmožni", je dao popevatJ z spre^ajanlem sol-dačke mužike. I donok, ete junaški žitek je tfidi mogao svojerBi tragičnomi konci se približavati. Novem-bra »ueseca 1632 ga leta sta se pa najšla teva dv^ šerega na ravnini pri Leipcigi i pri Lfitzeni je prišlo do bitja. Eto pot je Wallenštein bio, ki se je z Gustav Adolfom borio. Ete |e samo 18,000 borcov meo pri sebi, WalienšteJn pa 22,000 i v bližini je čakao z 12.000 ladstvom Pappenheim gener&liš na Walienšteinovo kivanje, njemi na pomoč idti. Gustžv Adolf je občfito svoj šorš, svojo i&no stnrt. Malo pred teirs je slobod vzeo od svojega vornoga kancelšra Oxenstierno i od svoje Ifiblčne tuvarišice Kleon^re, šteriva sta za-to prišla na Nemško, naj kralž poglčdneta. Te kral je pred bitkov celo noč vu svoji kdlaj bio. Na Gtro je ta vrgao svojo zžslobo z rečmi: ,,Bog je moja zšslobal" Pri utrdšnjoj molitvi so trombonte ,,Trdi grdd" pihale. Gda |e pa edna odfirjavanje na telko pov^kšalo, ka se je viditi dalo, ka to proteštantsko cčrkev sploj poničiti ščejo. K totni je ešče to prišlo, ka so evange-ličani, truc na to veliko nevarnost, vu iteroj so biii, sami ne bili edne tnisli i vkupdržinja. Toj maloj čredi u odločeni so prot« bili v velkoj vnožini oni, ki so gotovi bili popiistiti. I donok so mogli vorcani napravleni bidti, či se je ne štela ta c6rkev ti odločeni vu protivnikov roke dati. Dokeč se je Broussoni vse to vu glavi pre-rnetšvaio, z etimi rečmi stopi notri na naglo njegova žena : »Claude, vtine eden sodnijski slu-ga čaka, ki k tebi šLe idti. Vendar te ne bodo pred parlament zvali, ali ka bi te zaprli." WT6 jas ne verjem 1 Pusti ga samo n«tri!" odgovori Brousson mirovno. Ta žena včide i te sluga notristopi. Prek ]e dao Broussoni edno pismo od gosp. presi-denta Fieubeta z prošnjov, naj njemi do drugo-ga dneva odgovor da. »Jas ne zamadim gospodi presidenti vutro odgovor dati," erč^ Brousson, prvle kak bi pa pistno Odpro, te sluga je odišo. Hitro edpre Brousson to pismo i čte: »Visiko poštflvani Gospod! Vi ste dnes pri vam prekd&nom zagovarjanji te Montatibanske cerkvi, Vaše talente i govorenja zmožnosti vu tžkšem posveti notripokazali, ka jas nemrem presianoti, ka bi Vam moje srečeželenje nej po-vedo. Satno je td žalostno, ka je etakši dLr nej vu našega nšjmHostivn^šega kra)& i domovine službi, nego vu ednoj jedinoj vadltivžnjskoj par-taji. Zato parlament pripoznavši Vaše dčlavnost, žele, naj Vis za k Vam pristojni delakrož zado-bi, i je odldčo, Vara ednoga parlamentskoga ta-ničnika mčsto ponfiditi, pod ten> mžlim pogo-jom, da se pripoznate k verovadlflvanji našega milostivnoga kralš, ar Njegovo Veličanst?o že-16, naj vsi Njihovi sliižbenci Njihovo verovad-liivanje inajo. Sran 42. DUSEVNI LIST marciuš 20. gdsta megla začčtek bitja zadržala, je Gustav Adolf sam začno svojo IGbleno pesem popevati: Nevcagaj, oh čreda mala Naj ti ne prestrašo srdca Vnogi tvoj' protlvnJki! B&r z besnočov ido na tč', Ti trepečeŠ, točiš skuzč! Nerarejo ti škoditi! Celi švedski šereg je za njim popevao. Megla se je pr6ti 1 l-stoj v6ri gorzdignola. Na to je dao kral znarnenje na začčtek. Skliičo je rokč i meč proti Kebi zdignovSi je zakričo: ,,Ovo vu imeni Gospodnovom napre! Jezuš, Jezuš, Jezuš pomagaj mi dnes se boritl za diko tvojega sve-toga Imena!" Bitje se je začnolo. Švedi od svojega ju-naškoga kraia vodjeni so naprevdarili i casarski šereg se je začao nazajvlečti, Na to je prišao Pappenheirn na pomoč i so švčde na onoj strš-ni nazaj zbili. Gustav Adolf je sam vcdo svoje konjenike na pomoč tim nazajzbitim. Kak eden vihčr je vdaro na protivnike. Med tem je megla pa gosta grataia i soidaki so zgObili z 6či svo-jega voditela. On je preveč bluzi priiao k ne-prijatelskim lebkarorn i je najprle eden strelaj vu rok6, te pa vu p!eča dobo. Na to je doli-spadno z konja z zdiihšvanjem: ,,Bog moj, Bog moj I" Soldakf ki je njegovo rožje za njim noso, njemi je pomšgao nazaj gcrstanoti, ali to ]e že ne šlo. Te soldak je sam dobo eden strelaj, ali je ddnck znao ešče pred smrtjov svojov nikel-ko cd ti zddnji minut kralš svojega tim njego-vim nazvestiti. Eden neprijdtelski soldak ]e pri-šao do njšdva i je piiao, ka što je te oranjeni. Gustatr Adolf njemi je sarn povedao, ka što je on i na to je ešče eden strelaj dobo vu glavo. Gda je te dobro poznani konj Gusfav Adolfa sam, brezi cčrta priišao nazaj, se je hitro razšOrjšvao glas: naš kral je mrtev! Sledi so najšli njegovo mrtvo teio. Edna strašna bole^en i čeffi6r je zavzeo te šv^de, štere je zda že na krala prvčšo zapoved herceg Bernhard vodo na-dale. Kak nadraščeni oreslani so se vrgli ti šve-di na protivnike, naj zadoraestijo svojega liible-noga krala. Tak so zadobili zmaganje. Šereg Wallenšteinov je bežao, ešče Pappenheim gene-tališ je tiidi spadno. Ali ta obladnost je dosta koštala; Gusta vo, ka je doj z konja spadno. Ali vu tom meg-njenji se je konjev traperanje čulo i preci na to so se trijč konjeniki zavinoli na poti proti tim rOparotn. Kak so td ti ropari na patnet vzčii, so vse tatn pustili i preklinjžvajoč odbežali. Ti konjeniki so hitro tam postanoli, kak so oa pa-met vzčli to nevolo toga mladčnca i eden med njimi je naglo z konja skočo i je začao pregle davaii toga mrtvo ležččega mladoga človeka. MJas tak mislitn, gospon Brousson," erče ednomi od ti dvi sprevednika, nka je nd preveč nevarno oranjeni. Tak se vidi, ka je sden vdL- Strdn 44. DUŠEVNI LiST marciuš 20. ne. To me |e pa najbole žalostilo; zakaj sam mogla ržvno |as eti bidtl na tom samotnom mesti. T6 tni je ne daJo mčra, zakaj morem ravno eti bidti. da bi dosta več veselja mčla, či bi vu varaši na ednoj vilici lehko svetiia, gde bi ifidsUo donok hasek nielo od rnoje svekloš-če. ZvSdla sam, ka so moje pajdaškinje vse v varaši, z šterimi smo nigda vkUper bile i tam rnajo srečo svetlost si?ojo razšOrjavatL Znala sam to, ka sarn zato na sveti, ka naj svetsm i k&žem pot. Ali zak&j ravno eti? Je fa moja sluzba ne nepotrebna, kelko ludstva ide eti mšmo ? Kelko so bole si ečne moje pajdLški» nje, štere telkomi iiidstvi smejo svetiti, — kak rada bi menila eto mesto! AH mojo žalost je ntšče ne zarazmo, to sam pa spoznala, ka moja siiižba je eti zaman. Zgodilo se je pa ednoga spžrnoga dneva, ka proti večeri so prišli kmični cblaki i za kra tek čas strašen vther. Z oblakov se je levalo kak z škafa. Deždž se je ne dugo ievao, ali tnočna voda je prišla vu potoki. Vih^r se je vtišao, all voda je vedno bole rasJa *u potoki takt da je dosegnola to brv. Ti silni vilovje so vtrgnoli brv i so jo z sebom odnesli. Za kratko vremen sem vidla dva moška se približavati. Zagviišno sta bila oča i sin, šteriva sta ns drfigo stran potoka štela pridti. Gda sfa bliže prišla, sam njiva spoznala, ar sam je že pirkrat vidla. Gda sta do potoka prišla, stdne te stareši i erče: Vidiš Janči, kak je dobro, ka je eta žarnica eti, či bi je tfl ne bilo, bi lehko v vodo spadnola i se vtopila. Na 16 sta se na-zdjobrnola, Av sta ne mogla prek potoka priti. Nigddr ne pozšbim te čas. Zda sanj spoz-nala samo, na kelko je potrebna moja služba eti. Dvš človeka sta bila rešeniva od stžlne smrti i jas sam mislila, ka rni je nepotrebno bidti etL Ne sam razmila kak gi&vno je spunjavati e!i slflžbo. Od toga časa sam se veseiila, ka ravno jas sam na etom mesti, naj svetitn i pot kdžem. Dragi čtitel! Ne vidi se i tebi nepotrebra tvoja služba aa tom mesti, kama te je Gospodin Bog postavo ? V6rješ, k& te Gospod šče ponucati, ka naj ti tiidi pdt kažeš na Njegovo čest. Zdto daj tvojemi posveti daleč okoli lebe svetiti! BVi ste svetlost etoga sveta!" (Mataj 5, v. 14.) Prečti si Mataja evangeliuma 5. fa"! 14 16 veršuš! Razloesti mali glasi. Radosti g)ks. MReč križa tenu ki se skva« rijo, je blazaost; nam pa, ki se zveličamo, je Boža moč.« (I. Kor. 1, 18.) Črstev verski žitek vu Zagrebskoj fari. Zadnja numera cčrkevnoga Hsta Zagrebečke fare naše egvuša nas pali od toga, ka kakši črstev verski žitek i dfihovno delanje jeste vu etoj gma-ni. Farna diakonissa po nedelaj zadvečara vkfi-persprdvia okoli sčbe dekiine k~popevanji, k- rec dobo na glavo, ali te klobuk je toga vdarca moč gorzadržo. Tak mislim, ka de z ednim otc-čenim bukom tato dale lehko šo. či bi rnalo vodd meli, bi hitro k sebi prišo." wAh, Bernier," odgovori te oberčeni fiška-liš, wvoda je nej daleč esi i jas jo včasi prine-sLm." Z tem cugle tomi tretjemi konjeniki prek da» doj skoči z sedla i za p&r minut je že pri-neso vodo vu kiobOki svojem. Pokratkom trfidi se njitn je posrečilo toga mUdenca gorodtaviti na telko, ka je k-sebi prišo. nGde sam jas ?* pita te n.iladenec čiidO-vajoči se, gda je oči goriodpro i je te tri konje-nike zagledno. wVi ste med prijatelmi," odgovori njemi Brousson, Brazbojniki so vas napadnoli i mi smo ravno vu pršvom časi prišli, naj vas lehko oslobodJrao.* wAh, ]a, ib se spominjatn, trtje so bili proti ednomi. Močno so me vdarili. Jas bi bio zgttb-leni, či bi vi nej prišli. Jas vam zahvšlim!" MVi ste nam nikše hvale ne dužni, prijštel mladi," erče njemi Brousson, wzahvalte tomi, ki je tak ravnoj naj mi vu pravom časf pridemo." »Istino mdte, Gospodni sliši vsa hvžla," odgovori te oranjeni, ki je z Berniera pomočjdv gorstano i si je na eden veliki karnen seo, šteri je bluzi k poti bie. MAli smem zda že pitati, ko-ga je Bog na moje oslobodjenje poslao?" wNo," odgovori njetni Brousson, se sme* jčči, J6 vam lehko povOmo. Jas sam Brousson fiškžiiš z Toulousa i . . . « ' wKaj ? Vi ste Brousson ?• kriči te mJadč-nec brezi toga, kaj bi njemi na dale dao gučati, i z mcsta je skočo. ,Ja, tosam jas!" pravi Brousson lubeznivo. wTak sam jas med verebratmi," nadaljavst ov, wjas pa sern z gmajne, z Nimeša." mirciuš 20. DOSEVNI LIST Stršn 45, čtenje dobri knig i k-drugomi prijčtnomi včenje i medsebnonii zgovarjanji; obiskavJe betežnike; sironiako-n odelel i hrdno vktipspravla itd. G. piišpek vsako nedelo zadvečara tadi po hrvat skom jeziki držijo biblijsko voro, štero posebno naii tapriseljeni prekmurski verebratje radi obis-kavlejo, ki nerazmijo zadostno nemškoga jezika. — Žensko driištvo vsako sredo zadvečara žene i dekline spravla vkiiper k-skOpnomi ročnotm deli i k skrbstvi za sirom&ke, itv. Takši gibni ver-ski žitek je vsegaveč vleččča moč tfidi za druge vernike. Zato v Zagrebi vs&ko leto več ino več drugi vernikov preksiSpla vu evangeličansko c6r-kev. V z&dnjoj numeri smo tfidi iiuena osem osčb čteli, štere so vu tekaji ednoga mOseca prestopile na našo vero. — Pri nas v Prekmurji smo od spodobnoga verskoga delanja ešče da-leč zaostanjeni. Tomi je pa stanovito najvekši zrok to, ka je malo delavcov pri nas. Sobočko evang. žensko druStvo je svoj letni gjUleš februSra 12-ga držalo. Eto agilno, delavno društvo se je k-koncovi približalo k-svojemi zdšvnjemi želenji: k-cčrkvi zmalanji. Po dugšetn vrelom pobčranji aldovov, je na te sveti cil 27.608 dinarov prišlo vkuper. GjOlei je zvolo, ka proračun i načrt da zgotovitl i či de mogOče, tak vu etom priiestnom leti Božo hižo vO da zmalati. Med didkrai je goriraztalalo žen skoga diOštva itiri fund^ciov intereš: 407 di narov. K- koncovi je skončalo, ka na dobrotnikov »Z Nimeša?" pita čudavajčč Brousson. »R&vno t^ idem jaz z mojima prijateloma z Ber nierom i Natalom, šteriva sta kak odposlanca UzesVe i Alalske gmajne, na našem gyiileši v Toulousi bila." „Ah, vi idete l odposlanstvenoga gjiileša z Tuolusa? Je nej vam neprijčtno, či vis pitam, ka ste skončali?" wSiedi že vse zvete, mladi prijitel," odgo-vori Brousson, nzda je bole glšt?no, naj vidimo či te z nami lehko šli, ar mi ne smetno eti ostanoti/ Ti trije moSki so goripomogli toga tnlšdo-ga trgovca na konja, ki se je za Favre imenfi-vao, i so nadaljavali pot svojo. wTe ste vi že tudi čfili od odposlanstve-noga gjfileša?" »Zagvfišno, i satn se z drfigimi vred jako radOvo, ka je končno do toga prišlo, ka te vor- spomenek pri mrtveči prilikaj po etom toga na škrinjo nepoJoži venca, nego na takšega relenje gviišno iumo na diakoniški fond darfije. Poleg toga skončanja je pri rnrtvečoj priliki Benko Šte-vana dobrotnika spomenek 260 dinarov aldiiva-lo na diakoniski fond. Etakša naslediivanja vred-na darila so naimre vu tOhinski proteš&ntski or-sagaj v-navadaj. Bar bl se i prinas predomačile 1 Gornja Slavcča. Na Gus^v-Adol! Pod-pornico drtištva je vktiper prišlo vu našoj fari po cbčinaj: Gornja Slaveča 108 Din, Dolnja Slaveča 84 Din, Serdica 25 Din, Rogaševci 65 Din, Sotina 57 Din, Sveti Jurij 26 Din, Kuzma 87-50 Din, Večeslavd- Pcrtoča 31 Dln, Nuskova 39 Din, Gornja Lendava 99 Din, Vidonci 15 Din, Šolska deca so daravaii 90-75 Din, offert. aa Trejkralovo 7425 D/n. Vsevkflper: 801 50 Din. — Po etoj poti tudi topla hvala vsčm daritelom! B6g naj njim nazdj plača ete z nojorn lica sprav-lene dari! Gornja Slaveča. Naša fara je darfivala Apačkoj filiji: 1 stari oltarski kCp, 1 rd6či ol-fžrski pokriv, 1 siaro mošnjo i edno garnituro sv. posodo za voobsluždyanje Kristušove svčte veččrje. Turobni glasi. Vu gor. slavečkoj ev. fari so ostavili nšs zadnji mOsec: febr. 16-ga Prem Tcrezfja roj. Werner vdovica vu Gor. Lendavi 89 leti starosti; febr. 17 ga Wagner Terezfja roj. Katzbeck, vdovica vu Gor. Slaveči 78 leti sta- cani napravijo za bržaife? naiega fadlflvinja.* AOvo, na tom gjfileši z šteroga mizdaide-mo, se je skončalo, ka vu vse cčrkvaj od 27-ga juniuša se Bože službe slobodno i odkrito leh-ko držijo i te porušene cčrkvi se naj na nOvo gorizazidajo; na mesto ti pobegnjeni dahovni-kov naj drfigi pridejo; naj fararje, ki ešče vu svoji siažbaj stojijo, na svoji mčstaj ostanoti morejo. Tiidi krale smo odgovor napravili, ka mi kraleskim zapovedam nemremo bogat), či so one proti Božoj zapdvedi.M „1 eta skončanja morejo vu cerkvaj vovpe-lana bidti ?• ,Vsakše forrao, jas ravno zato idem f Ni-mes, naj tam delam.* ttJas se bojim,* erčč Favre »ka eta skon-čanja tam na protivnost najdejo." NTo znam, mi sami mamo tam vnoge ne-prijžtcle, ki bodo pravli, ka mi preveč daleč ide- Strdn 46. DOSEVNI LIST marciuš 20. rosti; febr. 19-ga Kajdinjak Jožef, oženjen, vu Oor.:Sla?eči, 77 leti starosti; febr. 22-ga Šar-kanj Jožef, sarnec, v Nuskovi 67 leti starosti febr. 24-ga Hajdič Janoš, oženjen, vu Vidonc 48 leti starosti; febr. 26-ga Bratcc Jozefa roj Hubcr, vdovica \z Gor. SIa>eče, 76 leti starosti — Na) raaj« eti vttpreminoči sladtek grobski sčn i blajženo goristančnje I Ti nazajostanjeni naj si počinčjo tu Božem ravnanji! Do pavidenja! Hlmen. 1933. febr. 22ga je g. Gaberiek Franc, financijski podpreglednik iz Stolca (Pri-morska banovlna) r. k. vere, ?u evaog. cčrkvi na Gor. Sl&veči pred sv. ollarom do groba ©b-stojččo Inbčzen oblfibo svojoj zebršnoj zaročni-ci gdč. Fartek Fridi iz Kuzme, liiblčnoj C6ri Far-tek Janezt gostilničara i župana. — Vnogo sre-če želerao etoni ml&domi pari! Samovolni dari aa goridržinje Duševno-ga Lista: Šoitarčc Matjal Puconci 5 D, Kološa Jožef sabO Puconci 10 D, Titan Jožef i. ravna-tel Puconci 10 D, Banfi Števan Salamenci 2 D, Vlaj Franc gest. Lemerje 10 D, Vrecsici Viktor gost. Vaneča 5 D, Ktihar Štefan raoravske fare inšpektor 100 D, Banfi Jožef obč. kur. Moščan-ci 10 D, Grabar Sandor Cakovec 6 Din. — Ra-m bi nadaljšvali Srdčna hvala! Dari na Diački Dom v puconskoj fari po ztftoj knigi: Temlin Jcno Pužavci 30 D, Kovatš Franc trg. Puconci 20 D, Kozic Štefan Pertoča 10 D, Kološa Jožef sabo Puconci 10 D, Rehn mo i po aaši stopajaj celo naio vero v pogo-bel sunemo. Ali mi mžmo ddnok edoo par od-ločeni prijatelov, ki kre naie strani bodejo." ,,T6 je istina. Naši predgarje Icard i Peyrol sta odločcniva moia, šteriva ta z celoga srca pomagala skončanje toga odposlanskoga gjiile-5a, ali ovima drugiraa, Cheyroni i Paulhani se ae vflpam, i konsistoriuma president znA tfidi edea odavec biti, prAvijo ka t6 baron St. Come se je aa skrivoma kraleskomi dvori odao. Jas mislim, ka to edna trda borba bode z nevornimi." ,,No," erče Brousson, ,,Bog sam vodi svoj regiaieat i de se že brigo za njegovo v prega-njanjl boddčo c^rkev." Med tikiim zgučivanjera so dos6gnoli ti štirje moški breai vsakše druge neprilike Olar-gues, gdc so preadčili i svoje potiivanje na drQ-gi dda nadaliavali. (Dale.) Jšnoš trg Tiiina 50 D, Škraban Lajoš Skakovci 10 D, Kuhar MLria poštarfca Puconci 100 Din. — Istinska hvalal Dari k-nesprhlivomi venci v spomin na Luth&rovo Fiisar Šarolto za Diačkoga D6ma itipendij: Podlesek Janoš Predanovci 10D,Me-rica Štefan Predanovci 20 D, Varga Kalman Ša-lamenci 10 D, ŽOkš Ivan Šalamenci 10 D, Čar-ni Franc Sebeborci 15 D, Ktihar Vilma Puconci 10 Din. — NLjsrčneša hvžla za te korine po-Štuvanja. Turobni glasi. Ostavili so nas zadnji me-scc z Puconske fare: Bukvič Kšlmžn v Letnerji star 26 let; — Vlaj Mikloš ? Predanovci star 76 1.; — HorvLth Kata, roj. FartelJ v Dolini stara 74 1.; — Haiaj Mikloš na Vaneči star 81 1.;-Kr&njec Štefan v Andrejci star 62 1.; — Janža štefan v šalamenci star 77 1.: — Šiakčc šandor na Vaneči star 76 1.; — KQčLn Mihalj v Sebe-bord star 82 1.; — Fiitar Ana, roj. Dervarična Gorici stara 60 1.; — Škrilec Franc v Brezovci star 36 1.; — vu Vučoj-gomili je premino eden vzoren mož, veren čtenjar Lista naiega Cigftth Jinol star 51 leto. — Naj majo eti voprerainoči sladtek grobski s6n i blaženo gorstanenje! Dari na D. Lendavsko evang. cerkev. V Pficontkoj gmajni — Ves Markiiavd: Vlaj Ivan 50 D; Veren Štefan, Franko Jožef, Franko Mikloš (žup.) 20-20 Din; Franko Mikloš gtn. blag\ Franko Štefan (39), Binfi Mikloš, Cipot Marija, Franko Štefen (33), Temlšn Viktor, Vu-kan Mikloš, Cipot Franc, Šoštarec Mikloi, Kerč-mar Mikloš, Kočar Matjaš, Škrilec Matjaš, Fran-koMatjaš, Rituper Mikloš, Barbarlč Franc, Fran-ko Mikloš (41), Fartel Jožef, Fiisarjanoš, Sečko Ivan, Dervarič Štefan (r. k.), Kuminjožef 10-10 D.; Kumin Franc 15 D.; Zankoč Ilona, Tkauč Ana, Grabar Mikloi, Morec Rudolf, Varga Franc, Škrilee Alojz 5-5 D. — VsevkOper 365 Din. — Pobčrači: Kamin Jožef, Franko Mikloš. Včs Polana: Pčntek Franc 100 D; Šiftar Ludovik 40 D; Poredoi Karel, Cipot Ivan 30-30 D; Sedonja Franc, Benko Franc, Goričan Karel, Goričan Janoš, Cipot Mikloi, Šif tar Frane 20-20; Goričan Franc, Goričan Jažef, vd. Perša Miklo-iova, Bokrič Žuža, PerSa Franc, Sečko Štefan, Cipot Karel (22), Cipot Janoš (36), Kardoi Tre]-za, Šiplič Ivan, Lepoša Štefan, Pavel Ludovik, Cipot Karel, Flisar Štefan, Cipot Marija, Grabar Ana, Benčec Pranc, Cipot Liza, Pentek Karel, Nemet Janoš, Pavel Karel, Beakič Štefan, Šiftar mšrciuš 20. DUŠEVNI LIST Stfdn 47. Ivan, Kološa Jinoš, Kisilak Kalman, Barbarič Štefan, Sever Ivan, Škraban Štefan 10-10 D; Škrilec Jinoš 15 D; Žibrik Lsjoš i Karol 30 D; Sedonja Mihal, Cipot Franc (18), Škrilec Franc, Nemec Jinoš 5-5 D; Kozic Fšna 6 D. - Vse-vkCper 691 D. — Pobčršči: Cipot Franc i Pen-tek Jožef. Včs Vaneča: Vrečič Viktor 20 D; Godina Franc i Fa*na 30 D; Šavel Aleksander, Šavel Franc župan, Fujs Šandor 15—15 D; Temlin Štefan, Ritoper Franc, Bencik Aleksander, Ben-cik JLno*, Mikola Franc, Šavel Elek, Slivnjek Matija (61), Slivnjek Jožef, Fiisar Kalman, No-vak Štefan, Lončar Ivan, Šavel Franc, Obai Jo-žef, Kecen Ivan, Sečko Ludvik 10-10 D; Šip-lič Franc 7 D; BedSk Janoš, Erdeli Lajoš, Fujs Jožef, Veren štefan 6-6 D; Šavel Šandor, Ša-vel Karol, Šinkčc Šandor, Bed6k Lajoš, Mikola Šandor, Mikola Jinoš, Bencak Lajošova, Beicak Ivanova, Kološa Jožef, vd. Žibrik Štefanova, Slivnjek Matija, Temlin Štefan, Ritcper Matija, Temlin Jožef, Zvčr Jožef, Šiplič Šandor, Kfilič Matija, Bžnfi Ivan, Šavel Kolman, Šavel Janoš, Šantavec Janoš, Barbarič Šteian, Sedonja Ivan, Boldižar Kšrol, Boldižar Franc, Binfi Lajoi, Čizmarič Štefan, Horvat Štefan, CigUt Kata, Banfi Matija, Binfi J6žef, Kolar Ivanova, Godina Ma-tija, Sedonja Franc, Bergles Franc, Pintarič J6-žef, Bokan Mihal, KOKč Janoš, Berke Ivan 5-5 D; Lanšček Vince 4 D; Jontf Jožeteva, Kološa Ivan, Hašaj Mikloš, Buzeti Franc 2-2 D; Šip-lič Štefan 3 D. — Vsevkuper 497 Din. Fob6rač Vrečič Viktor. Tak je v Pficonskoj gtnajni z gmajnskim darom — 500 D — vsevkuper 12,180 Din liibčzni dara prišlo vkflpcr na Lenilavsko cerkev. Več, kak v vse drfigi gmajnaj (zvun So-botške, kje je ešče nej bilo poberanje). Puconska gmajna je zaistino srce Prekmur-skoga evangeličanstva. Vo nam je skazala svojo matersko liib^zen — ar nj^na filia (či) je bila ešče pred 30 leti naša fara. Gospodni B0g jo naj zdrži vedno močno, napunjeno z lftbčznostjov, da bode vsigdšr mogdča pomagati i otavlati te slabe ! Boži blagoslov naj bede z vsžkim dcbro-ga srca daritelom i vrelitn poberžčom ! Sk. Apače. Za harmonium vu naše raztorje-nosti molitvirnico, kak dobrovolne dari so al-diivali z Murske Sobote v Dinaraj: Benko Josip drž. poslinec i senioratni inšpektor 200, Kovatš Štefan senior 50, Kerčmir ZoHan misionski pred-gar 50, Pretnar Franc železničar 10, JarncvičPe- ter drakslar 30, Šiftar Ludvik mlinar 25, Pollak Julij pekar 5, Sečko Ivan posestnik 20, Benkič Janez gostilničar 30, Heklič Štefan trgovec 50, Jakiša Josip mehaničar 20, MalačiČ Janez čev-ljar 5, Vlaj Josip pekar 20, Rehn Janez kovaS 20, Qr Šaudor posestnik 10, Schock Šartiuel malar 10, Kreditna Banka d. d. 50, Nemecz Ja-nez trgovec 50, Brata Siftar trgovec 50, vd. Do-brai Jinošova hotelirka 50, Jonaš Janez irgovec 20, Benčec Franc trgovec 10, SočiC Franc kavar-nar 20, Fiisir Josip gostilničar 30, Serien Ivan posestnik 30, Darvaš Ferenc vp. vučitel 20, KlojCnik Igoac gostilničar 20, Pftri Jurij posest-nik 10, Satnec N. živinozdravnik 20, Černjavič Aleksander restaurater 20, Dr. Vučak Stetan zdravnik 50, vd. Kardoš Josipova trgovka 20, Kukel Karol krojač 10, Lipič Josip bančni rav-natelj 30, vd. Dr. Goljevšček Josiptva 20, Dr. Škerlak Vladimir odvetnik 20, Vratarič Josippo-sestnik 20, Kučan Emilia 10, Benko Štefati kro-jač 20, vd. Polldk Josipora pekarnarica 30, Poj-bič Josip posestnik 10, Barbarič Kata posestnica 10, vd. Plochl Janezova posestnica 50, vd. Hart-tnan Ferencova 20, FJisar Jinoš vp. vučitel 20, Novak Štefan krojač 20, Bac Ludvig hotelir 30 Din; - z Gradišča: Vučkič Franc i Horvath Ana posestnika 5-5 Din; — z Puconec Kfihar Štefan pos. i župan 10 Din; — z Gornje Rad-gone Tal&nji Franc gostilničAr 50 Din. — Vsčm naSim daritelom z tdv potjov se najlepše za-hvalimo; posebno pa tudi gospodi Jarnevič Pe-ter drakšlari z Murske Sobote, ki so nam pri zbiranji darov z krščanskovtl(lbčznostj6v ?remen i trfld aldflvavši potnagali. Srčno se zahvalimo todi Puconskoj fari, štera nam je posodo za sv. krst darQva!a. Boži blagoslov vam želemo vsera, ki se trOdite, naj on posvet, šteroga je Gotpdd med nani vužgao, vo ne vgisae, nego naj daleč svtti na Njegovo diko! — HpiilB nug. dfflllOPfl. Skazlivost. Pisao: HARI LIPOT ev. dfihovnik. Gda se narodimo se že včasl svčta skazli-vi obraz smeje proti nam, Tak se na« pokaže, da bi na sveti samo v mleki i v mčdi plavalo človeče živlenje, brezi vsake žalosti i trplčnja. či nis nesreča dosegne, či se z nami ne-pravičnost zgodi, ti istina k nam pride svčt z svojim tdljemaBJOM. Či bi pa mi td obJAst mt- 11, da bi vsakoni človeki lehko v srcč poglcd- Strin 48. DOŠEVNI LIST mdrciuš 20. noli, zbojali bi se, vidoči veliko skaziivost ludstva. Kelko skazlivosti vidimo dnes v človečoj driižbj. LUdjč svoj obraz zakrijejo z fašenskim robcom, ne eden, ne difigi nešče pokazati svoj privi obršz. Kelko skazlivosti vidimo dnes vu družini; ˇ osnavianji gingave decč. Svčt s?oje skazlivost* kep goriprlteži na čiovečo driižbo, ta družina' na edinca, zato se pa ne noremo čfiduvati, da tu-di v verskom živltnji najdemo i v?dimo skazlivost. Vidimo krstšanske Jfidi, ki se veseliio božičflomi svetki, ali Kristuiovo rojstv® pa do-nok saao za priperčst držijo. V/dimo krstšasske iadi, ki na vfizemske svčtke na sebe obleččfs svoj lepi gT/ant, tiidi v cerkev ido, ali v vekivečnoj istiii viizemskoga z nartvi s«ristančnja pa ne verjejo. Vidim« krstianske ladi, iteri tak jčjo Kris-tuiov kifih i tak pijčjo Kristušov« vlnt, da se v njihovom srci ae zgodi čOdovredno spreobr-neaje, neprij&telstvo proti grthi i istinsko po-koročiaenje. Zato zda poglednimo, vrdetdmo vsi samo-ga seb^. Oh kelkokrat se tfldi z nami zgodi, da pozabimo posvetiti nedelni den i Bože hue. Dostakrat drfigo k^žeiro z svojlm obrazdm, kak pa fsislimo i čfitiao z svojini srdcem. Dosta-krat se proti svojemi bližnjetni za njegovoga sajbogšega prijatela kažemo i odziotra, v srci smo pa ftjegev nžj?6kši neprijitel. Ali z&to tiidi jeste tdkia vernost, itera je brezi skazlivosti. Štera je 16 ? Gda nam Gospo-din Bog zapovedava i mi ga pa bogatno, kak njegova verna deca. Gda se ne štfikamo poleg toga, ali jest« Bog, ali ne, nego to verjemo i znarno, kak Kristušova odkfiplena deca. Gda nam je vseedno, ali kalendar fašenek, ali post kaže, Ar rai dobro znamo to, da je greh tfldi v faienskom vremeni grčh i da je istinski post dfiše post. Brezi skazlivosti bodoča vernost je tista, štera zna i 116 spoznati i požalfivati svoje gre-he i štera je tiidi pripravlena pokoro činiti. LUdj^! Zato očistimo sebe od vsike skaz-livosti, pokažimo sebč pred lfidmi za takše, kak-I! stno, ne želimo eden driigotni kvžra i škode. Povrnimo se vsi k našemi Odkfipiteli, kt ras On po mera stezi ščž voditi. Tak poslane v našem grehšnom živlčnji vekivečen trošt sledeča Krisluiova reč: »Velitn vam, ka tak radost bode v nLbi tned ednim grešnikom pokoro čin^čim bole, liki nad devetdesetdevčt pravičnimi, iterim je ne potržbno pokore". Vekivečen žitek iščem. Z neroščine poslofenčo Fifsar Janoš vp. (Na obsojno noto.) Vekivečen žitek iščem, Gde biajžen bodem; Za oblidnost se bojujem, V-njem pokoj najdem. Nika me nezadrži. Ar me boža reč biidi. NaprS vderjam, napre terem, Dr^gi kinč dobim! Od pczvanja goreč gnani K-večnotai ddmi; Kama neprido ti manji K agneca trdni: Namenjšvara jas pridti, Nika se ne muditi. Te zdmuden de pogiiblen Kinča ne dobii Jezuš žitek m\ ravnaj ti K-onomi cill; Ravnaj poti, raoje moči, Boj meni tnili. Sveta zapelavanji Ino ošpotSvanji. Mi ddj z-s?oje sv^te v61e Prdti stanoti! Ti me vodi ino pelaj, Vu sebi sem slab; Srdce moje k sebi ravnaj, Ar posienkatn rad. Li tvoja reč me krepi Ino srdce oživL Te bom spevao tam pri dH Hožinno v-dikll Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.