Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L	1.250
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L	2.500
I PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L	3.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
a
Leto XIX. - Štev. 20 (950)
Gorica - četrtek, 18. maja 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Postopno uveljavljanje koncilskih odlokov
Čim je končal drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor s svojim delom, je po vsem svetu prišlo s strani cerkvenih oblasti do Plemenitega napora, da seznanijo s koncilskimi nauki vse božje ljudstvo. V številnih deželah, tudi v Sloveniji, so pričeli s prevajanjem koncilskih listin ter organiziranjem tečajev, sestankov in kongresov, ki so bili posvečeni študiju in razlagi koncilskih misli.
V	Rimu je prišlo do dveh posebej važnih dogodkov. Z »motu proprio« dne 25. januarja 1966 je papež ustanovil v baziliki Marije Snežne pridigarski tečaj za znanstvenike, kulturnike, pravnike, samostojne poklice in vse, ki imajo odgovornost v javnosti. Drugi važni dogodek je bil mednarodni teološki kongres za koncilsko teologijo, na katerem so odlični teologi razlagali in komentirali koncilske listine.
Z motu proprio »Finis Concilio« dne 11. januarja 1966 je papež ustanovil glavno >n pet drugih pokoncilskih komisij za pripravo predpisov o izvajanju koncilskih listin. Prav tako je potrdil Tajništvo za zedinjenje kristjanov in ustanovil z istim »motu proprio« tudi dve novi tajništvi za nekristjane in za nevernike.
Z motu proprio »De episcoporum mu-nere« dne 15. junija 1966 je papež dopolnil predpise odloka Christus Dominus glede oblasti škofov, da odvežejo svoje vernike v posebnih primerih od splošnih predpisov Cerkve; papež si je pridržal 20 pri-merov, ki jih rešuje sam. Velik korak naprej na poti izvajanja koncilskega nauka je bila objava motu propria »Eccle-siae sanctae« z dne 12. avgusta 1966, s katerim je papež dal praktične smernice za izvajanje štirih koncilskih listin o pastoralnih dolžnostih škofov, o poslanstvu duhovnikov in njih življenju; o primerni obnovi redovnega življenja in o misijonski delavnosti Cerkve. Omenjeni motu Proprio je stopil v veljavo 11. oktobra 1966. Smernice v njem so bile izdelane v glavni pokoncilski komisiji in so služile kot poskus.
Glede pastoralne škofovske službe in duhovniškega poslanstva naj navedemo sa-too nekaj glavnih točk. Potrebna je boljša porazdelitev duhovnikov in večje zanimanje za bolj revne škofije tako v duhovnem kot v materialnem oziru, potrebna je uspešna vzporeditev vseh sil in enotnost škofijskih smernic; priporoča se Ustanova škofijskega vikarja v pomoč pobožnemu škofu; na novo naj se organi-z*rajo škofije in župnije; sodelovanje redovnikov s svetnimi duhovniki naj se poveča; večja svoboda škofov v pogledu dajanja dovoljenj In cerkvenih služb; prekličejo se privilegiji in pravice, vezani na določeno ime; priporoča se, naj se odpovedo službi vsi, ko dosežejo 75 let starti, kar so storili številni škofje, župniki in nekateri člani rimske kurije.
Glede obnove organizacije in ustanov Za pastoralno življenje Cerkve omenjamo dva pomembna vzgleda:	reorganizacijo
ri«iske škofije, ki jo je papež z motu pro-Prio »Romae urbis« razdelil na pet delov *n vsakega teh zaupal enemu škofu. Drugi dogodek je bil reorganizacija italijanske škofovske konference. Vsi italijanski škofje so sedaj končno povezani v eni sami Ustanovi. V pogledu redovnega življenja °nienjamo napor uresničiti revizijo ustav *n pravil raznih redovnih kongregacij in Ustanov ter ustanovitev zveze vrhovnih Predstojnikov in predstojnic. Svoja pra-v'la so že prilagodili koncilskim smerni-eani in koncilski obnovi benediktinci, be-nediktinke, salezijanci in jezuiti.
Roman Rus, Rim
Zmagoslavje vere v Fatimi
končana dela na lateranski Palači
lateranska palača v Rimu je končno 0b|ilavljena. Do obnove je prišlo na željo bojnega papeža Janeza XXIII., ki je ho-le'> naj bo središče rimske škofije v Lacanu. Stavba je moclemo urejena in bo Stojen sedež rimskega vikariata, kakor običajno imenuje rimska Škofija.
I
»Svet ne sme obupati nad samim seboj,« je dejal sv. oče Pavel VI., ko je 3. maja najavil svoj obisk Fatime. »Naj nas Mati božja reši nove vojne, ki bi bila uničenje človeštva.« Leta 1939 je Lucija naznanila sedem mesecev pred pričetkom druge svetovne vojne kardinalu Cerejeiri v Lisboni njen izbruh, še vedno pa ni znana tretja fatimska skrivnost, ki naj bi bila razkrita v letu 1960. Janez XXIII. se je odločil za molk in jo je v zaprti kuverti prepustil svojemu nasledniku, papežu Pavlu VI.
O Fatimi je dejal svoj čas papež Janez XXIII.: »Tudi v Rimu doživljamo mogočne manifestacije vere; toda Fatima jih prekaša v tem, da je v njej vse preprosto in da so romarji v glavnem skromni ljudje iz vasi in z dežele.«
Prav to je značilnost Fatime: v njej ni mogoče najti udobja, ne skruni jo običajno kramarsko obeležje božjih poti, ni luksuznih hotelov. Fatima je ostala kraj molitve, pokore, preproste vernosti, shajališče resničnih romarjev.
In tako je bilo tudi letos 13. maja. Nad milijon vernikov se je zgrnilo v prostorno Irijsko globel, in večinoma so to bili kmetje in ribiči, s popotno palico v roki in z bisago čez ramo. Prišli so, da kakor vsako leto proslavijo dan prvega prikazanja Matere božje 13. maja 1917. Letos jih je bilo seveda še veliko več, kajti pridru-
žil se jim je sam sv. oče Pavel VI. Če bi bil kdo do sedaj gledal v Fatimi zgolj prijetno legendo, je moral ob toliki zavzetosti papeža za fatimsko dejstvo in mogočno izpoved milijonske množice spremeniti svoje mnenje. Fatima ima brez dvoma za človeka 20. stoletja svoje poslanstvo, ki ga je sama Devica Marija sklenila vzeti v svoje roke in izvesti.
Bog je dopustil, da je bilo vreme slabo, da se je del svečanosti razvijal v dežju, da so ljudje premočeni potovali in se premočeni vračali. Tudi ta preizkušnja je bila potrebna, da je bil še bolj potrjen spokorni značaj Fatime in je še bolj prišla do poudarka vera ljudi, ki so se kljub vremenskim neprilikam odpravili na pot, vztrajali sredi nalivov in vdano prenašali vse klimatske nevšečnosti.
SV. OCE — FATIMSKI ROMAR
Prihodnji mesec bodo pretekla štiri leta, kar je papež Pavel VI. nasledil papeža Janeza XXIII. Slednji je prvi prelomil z dolgotrajno tradicijo, naj se Kristusov namestnik na zemlji ne kaže izven vatikanskih zidov. Začel je z obiski rimskih župnij, obiskal jetniš-nice in končno: pred začetkom zadnjega koncila opravil božjo pot v Loreto in Assisi. Bil je tudi Janez XXIII. tisti, ki je napovedal, da bo njegov naslednik mnogo potoval in se pri tem letala posluževal.
In tako je prišlo. V štirih letih svojega vladanja je Pavel VI. že štirikrat poletel v daljni svet. Obiskal je Sveto deželo, bil v Indiji, govoril v New Yorku na sedežu Združenih narodov in sedaj — izrabil 50-letnico Marijinih prikazanj v Fatimi in šel tja molit za mir. Brez dvoma ne bo nikdar, dokler bo živel, pozabil tega dne. To pot je res prišel med svoje otroke; portugalsko ljudstvo ga je sprejelo iskreno, presrečno, da ga je obiskal. Lahko bi dejal s Kristusom : »Tolike vere še nisem našel v Izraelu.«
S papežem in ob papežu je doži-
Mogočna rožno-venska bazilika v Fatimi, ki stoji na severnem robu Irijske globeli. V njej sta pokopana Franček in Jacinta, ki sta skupaj z Lucijo doživela srečanje z nebeško Devico
vela svoj veliki dan tudi sestra Marija Imakulata, v svetu Lucija Dos Santos, ki je ostala edina priča fatimskih dogodkov. Dovolili so ji, da je zapustila karmeličan-ski samostan v Coimbri in mogla prisostvovati temu izrednemu verskemu slavju. Iz največje bližine je prisostvovala sv. maši sv. očeta, prejela iz njegovih rok Kruh močnih in bila nato predstavljena papežu.
Sv. oče je sv. mašo opravil v
k w
portugalskem jeziku. V istem jeziku je tudi govoril zbrani množici. Njej in vsemu svetu je pojasnil, zakaj je poromal v Fatimo.
DVA NAMENA PAPEŽEVEGA ROMANJA
Prvi namen, zakaj je sv. oče prišel v Fatimo, je bil prositi za Cerkev in za mir v njej. Zadnji cerkveni zbor je zbudil v osrčju Cerkve neslutene energije, nove vidike v njenem nauku, v vernikih pa zavest, da morajo pri apostolatu sodelovati. Prav ta proces pa je prinesel s seboj tudi nekatere nevarnosti : napačno ter svojevoljno pojmovanje in razlaganje tradicionalnega nauka Cerkve, poskuse, da se cerkveni duh priliči posvetnemu mišljenju in se nadomesti dosedanja zgradba Cerkve z novostmi, ki so prej razkrajalne kot pa pozitivne. Zato bi rad sv. oče z verniki prosil Marijo, da bi Cerkev ostala enotna, sveta, polna življenja; da bi upi in energije, ki jih je sprožil koncil, zoreli pod vplivom Sv. Duha; da bi božji zakoni oblikovali vest in navade modernega človeka. V zvezi s Cerkvijo hoče sv. oče moliti tudi za tiste dežele, ki so zatrle versko svobodo in kjer je zanikanje Boga postalo nekaka nova resnica, ki da prinaša resnično osvoboditev narodov.
\ Drugi namen romanja sv. očeta pa je bil mir v svetu. Danes vse na svetu nekako sili ljudi k pobratenju in edinosti, toda po drugi strani so v njem sile, ki mu ta mir onemogočajo. Zlasti utegneta biti usodni dve: strašna mo-rilna orožja in kričeči prepad med bogatimi in revnimi narodi.
* »Zato se naša prošnja, — je dejal sv. oče — potem ko smo se obrnili k nebu, usmerja do ljudi vsega sveta. Ljudje, bodite vredni božjega daru miru ! Ljudje, bodite res ljudje, dobri, preudarni, odprti za dobrobit človeštva, velikodušni in polni razumevanja za potrebe bližnjega. Zavrzite načrte razdejanja in smrti ter se odločite raje za vzajemno sodelovanje. Mislite na veličino in usodnost te ure, ki postaja odločilna za sedanji rod in za bodoča poko-lenja. Približajte se drug druge-
mu z voljo graditi novi svet, ki ne sme biti brez Boga na obzorju. Sami lahko vidite, da se podoba sveta kaže v vedno bolj dramatični luči; treba se je zato ozreti k Materi božji in prisluhniti njenemu opozorilu, ki nam ga je dala prav na tem kraju: z molitvijo in pokoro bomo dosegli od Boga, da bodo s sveta zginile vojne, tragedije in katastrofe, namesto njih pa zavladalo zmagoslavje ljubezni in miru.«
Lucija, edina od treh pastirčkov, ki ji je bilo dano dočakati 50-letnico fatimskih prikazovanj. Kot je znano, je letos spolnila 60 let. živi kot karmeličanka v univerzitetnem mestu Coimbri na Portugalskem, lo-ločena od sveta, predana molitvi In žrtvovanju, kot je to želela Mati božja
SREČNO, ČUDAPOLNI KRAJ,
VSE RADOSTI SLADKI RAJ!
Sv. oče brez dvoma ne pozna naše ganljive romarske pesmi »Vse prepeva, se raduje«, v kateri romar jemlje slovo od Marije, toda gotovo je občutil isto, kar pravi ta pesem: »Moja duša le žaluje, v solzah se topi srce, ker slovesna ura bije, da od Matere Marije, moram se ločiti zdaj, zapustiti sveti kraj, vse radosti sladki raj.«
Po končani službi božji se je sv. oče umaknil v romarski dom. Tam je portugalskim škofom in po n j iti vsej duhovščini priporočil, naj skrbe za uveljavljenje koncilskih odlokov; diplomatskim predstavnikom je v svojem govoru zatrdil izključno verski značaj svojega potovanja; laike je povabil, naj pod vodstvom cerkvene hierarhije izpričujejo svojo vero z vzornim življenjem in dejavnim apostolatom. Zastopnikom krščanskih ver je dejal, da imamo kristjani v Materi božji skupni vzor vere ter ponižnosti. Nato se je pomudil v pogovoru s predsednikom Portugalske generalom Thomasom, ministrskim predsednikom Salazarjem ter mnogimi drugimi visokimi osebnostmi.
Ob 6" zvečer je sv. oče vidno ganjen in zadovoljen zapustil v avtomobilu Fatimo, da se vkrca na letalo, ki ga je čakalo na letališču Montreal, 15 km proč od kraja prikazanj. Bil je vidno ganjen in istočasno zadovoljen. »Ne bom pozabil tega dneva, kajti bil je čudovit,« je dejal ob slovesu. »Romanje je bilo kratko po času, a polno tolažbe. Naj bi presveta Mati, ki že petdeset let na tem svetem kraju velikodušno milosti deli vsem, ki se k njej pobožno zatekajo, uslišala tudi naše prošnje za mir, ki sta ga Cerkev kot svet tako potrebna!«
Apostol gobavcev naj postane
svetnik
Sv. oče je sprejel v posebni avdienci več osebnosti, ki imajo skrb za gobavce. Svetemu očetu so izročili 32.864 podpisov, s katerimi prosijo gobavci papeža, naj razglasi za svetnika patra Damjana, apostola gobavcev.
Fanfani v Moskvi
Italijanski zunanji minister Fanfani se je v torek 16. t. m. vrnil iz Moskve, kjer je bil na obisku od prejšnjega petka. Uradno je šlo za vrnitev obiska, ki ga je opravil lani sovjetski zunanji minister v Rimu.
Oba ministra sta imela več medsebojnih pogovorov, v katerih sta drug drugemu prikazala stališči svojih vlad. Razpravljala sta tudi v največji tajnosti o omejitvi ter prepovedi širjenja atomskega oboroževanja. Gromiko je Fanifanija seznanil s stališčem Sovjetske zveze v zvezi z načrtom, o katerem glede atomske sile razpravljajo v Ženevi. Med raznami vprašanji, ki zadevajo obe državi, je bilo govora o pogodbi glede dobave zemeljskega plina ter o pogodbi o pomorskih prevozih in zračnem prometu.
Gromiko je Fanfaniju tudi raziozil odnose, kakršne ima Sovjetska zveza do nekaterih držav. Odnosi do Sev. Amerike so zapleteni predvsem zaradi vietnamskega spopada; z Veliko Britanijo obstajajo aktivni gospodarski in trgovinski odnosi, v političnih stvareh pa išče Sovjetska zveza pot, ki naj bi kljub različnim pogledom pripeljala do pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. S Francijo ni težav, pač pa niso dobri odnosi z Zahodno Nemčijo. Po Gromikovem mnenju Bonn še vedno ni dovolj odločno zavrnil 'teženj po maščevanju, ki tlijo v nekaterih nemških krogih. Res se kancler Kiesinger zadnje čase bolj umirjeno izraža na račun Vzhodne Nemčije in išče zbližanja s socialističnimi državami, toda dokler ne bo njegova vlada priznala obstoja Vzhodne Nemčije kot samostojne države, ne bo prišlo do po-mirjenja v srednji Evropi.
Fanfani je na ta Gromikov prikaz političnega položaja odgovoril s svojo oznako položaja. Odnose z ZDA je označil za odlične. Odkrito je dejal, da so za mir v Vietnamu, ki ga podpira Italija v okviru svojih možnosti in v skladu z napori Organizacije združenih narodov, potrebni poleg dobre volje Washingtoina tudi in predvsem napori Sev. Vietnama in držav, ki so povezane z vlado v Hanoiu. V tej zvezi pa ima Sovjetska zveza dosti več možno-
sti kot pa Italija, da se reši spopad, ki je tudi glavni vir trenj med Sovjetsko zvezo in ZDA.
Zelo lojalno je Fanfani tudi branil Zahodno Nemčijo pred očitki, ki jih je iznesel Gromiko. Dejal je, naj bi Moskva iskala v zahodnonemški politiki tudi pozitivne plati ter pomagala pri uveljavljenju vseh demokratičnih sil, ki delujejo med nemškim narodom, kajti če bi se bilo te sile zadostno podprlo po prvi svetovni vojni, Hitler ne bi bil nikdar prišel na oblast. O Franciji je Fanfani dejal, da so stiki s to državo prijateljski, glede Vel. Britanije pa je izrazil upanje, da se bo kmalu vključila v evropsko gospodarsko skupnost. Strinja;! se je tudi z Gromikom, da' je Organizacija združenih narodov orodje miru, a žal brez primernih sredstev, da bi kočljiva vprašanja uspešno rešila. Fanfani je končno tudi izrazil svojo zaskrbljenost zaradi naraščanja nesorazmerja med gospodarsko razvitimi in industrijsko slabotnimi državami.
Fanfani je tudi v Moskvi pokazal, da izpolnjuje svoje verske dolžnosti. V nedeljo se je udeležil sv. maše v katoliški kapeli sv, Ludovika, ki je last francoskega poslaništva, nato pa je obiskal kraj Za-gorsk, 70 km od Moskve, kjer je eno od treh pravoslavnih semenišč za Rusijo in sedež patriarha Alekseja. Sprejel ga je leningrajski metropolit Nikodem, ki mu je razkazal poslopja in cerkve, ki so polne raznih umetnin in spomenikov iz preteklosti.
Saragat zanika državni UDAR
Na precej nenavaden način je prišel pretekli teden v ospredje predsednik italijanske države Giuseppe Saragat. Rimski tednik »Espresso« je namreč objavil vest, da bi bil moral 14. julija 1964 izbruhniti po navodilih takratnega predsednika republike Segnija državni udar. Saragat, ki je bil tedaj zunanji minister, naj bi bil po pisanju lista »Espresso« oponesel Se-gniju: »Dovolj mi je že te nadutosti! Vem vse o 14. juliju. To pa je dovolj, da te pošljemo pred vrhovno sodišče!« Tako Saragat kot vlada sta pristnost omenjene izjave ogorčeno zanikala.
iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimulMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Grčija ima novega primasa
Grška vojaška vlada je odstavila 86-let-nega atenskega nadškofa in primasa Grčije Krizostoma. Bil je man kot eden največjih nasprotnikov rimske Cerkve in odločen protivnik vsakega ekumenskega zbližanja. V tem oziru je stal prav na nasprotnem stališču kot carigrajski patriarh Atanagoras.
Vojaška vlada je razpustila tudi Sv. sinod, ki ga sestavlja devet škofov in ki
OKNO V DANAŠNJI SVET
Spominski dan prof. dr. Ehrlicha
Dne 26. maja 1967 bo minilo 25 let od smrti prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Prof. dr. Ehrlich je bil poznan predvojnim in medvojnim rodovom Slovencev vseh pokrajin, slojev in pripadnosti. Preživeli se ga spominjajo kot izrednega človeka, zglednega duhovnika, korenitega Slovenca, razgledanega svetavnjaka ter neutrudljivega dobrotnika potrebnih in preganjanih, pa naj so to bili zapostavljeni slovenski vajenci in služkinje v predprvovoj-nem Celovcu, Boris Kidrič v dunajskih zaporih, lačni študentje v Ljubljani -ali begunske žrtve medvojne okupacije.
Prof. Ehrlich ni bil strankarski voditelj ali politik. Toda v sklopu obeh svetovnih vojn je prav on bil v prvih vrstah zgodovinske borbe za ozemeljsko zedinjenje in politično enakopravnost Slovenije. Bil je vodilni član in tajnik slovenskega zastopstva na pariški mirovni konferenci leta 1919. V gorečem jutru osnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, se je nenadno pozvan takoj podal na nevarno pot do neznanega cilja za reševanje slovenskih mej v okviru zavezniških vojnih ciljev. Dne 4. maja 1941 je predložil daljno vidno zasnovo podtalne slovenske vlade za vodstvo okupirane Slovenije. Poslej je prof. Ehrlich sestavljal in pošiljal v zavezniški svet prva izčrpna poročila o nacističnih okupacijskih grozodejstvih na slo-skem Štajerskem in Gorenjskem. Dne
26.	maja 1942 je padel pod bratomorno roko kot najsvetlejša žrtev slovenske medvojne žaloigre. Po odloku od komunistov vodene »Osvobodilne fronte« je bil zahrbtno ustreljen na pločniku pred Ljudsko kuhinjo v Streliški ulici v Ljubljani. Po vojni so njegove kosti odkopali in skrili, a njegov nauk, zgled in spomin živijo med Slovenci doma in po svetu naprej.
Revija o življenju Cerkve v vzhodnih državah
Nedavno je izšla druga številka revije »Documentazione«, ki jo izdaja Centro Studi Europa Orientale (CSEO) v Bologni, Casella post. 210 v italijanščini. Posebnost revije je v tem, da bralcu posreduje to, kar objavljajo verski časopisi, ki morejo izhajata v socialističnih državah Vzhodne Evrope. Iz Jugoslavije črpa poročila iz »Družine«, iz »Glasa Koncila« (Zagreb),
»Svesci« (Split), in »Blagovest« (Beograd). Madžarska nudi podatke iz listov »Uj Em-ber« (Novi človek), in »Vigilia«, Češkoslo vaška iz »Katoličke Novink ter »Literarni Novini«, Poljska pa iz »Tygodnik Pow-szcechny«, »Wiez« in »Znak«.
V	zadnji številki je objavljen med drugim prevod članka iz aprilske številke »Družine«: Slovenski narod in njegova duhovščina. Omenjena je tudi stota številka »Glasa Koncila«.
Revija stane 800 lir, za inozemstvo pa
1.500 lir ter je vredna branja, saj jo vodi želja, da bralec dz avtentičnih virov spozna probleme, uspehe in težnje Cerkve v vzhodnih evropskih državah.
Sadovi ustanove Misereor
Prvih 14 gojenk bolničarske šole, ki so jo zgradili v Rabami u na Novi Gvineji s fondi dobrodelne ustanove nemških škofov Misereor, je končalo svoj študij. Nove bolničarke, med katerimi so tri redovnice, bodo vršile svoj apostolat v različnih področjih Papuazije in Nove Gvineje.
v rednih razmerah vladi predloži trojico imen, izmed katerih potem vlada izbere novega škofa. Namesto Sv. sinoda je vojaški režim na hitro imenoval novo skupščino škofov, katera je vladi predlagala za grškega primasa arhimandrita Kotsonisa, ki je bil do sedaj kraljev dvomi kaplan. Vlada je predlog sprejela.
Ker novi p rimaš še ni bil škof, so ga morali najprej posvetiti. To se je zgodilo v ponedeljek, 15. maja, dva dni nato pa je slovesno prevzel vodstvo a tens ko-pirej ske nadškofije.
Nadškof Jerome Kotsonis je star sedaj 61 let. Je zelo razgledan človek, saj je študiral teologijo poleg v Atenah tudi v Angliji, filozofijo in leposlovje pa v Miinch-nu, Berlinu in Bonnu. Tekoče obvlada angleščino, francoščino in nemščino. Dvorni kaplan grških kraljev je od leta 1949, od leta 1959 pa univerzitetni profesor kanonskega prava v Solunu. Izdal je že mnogo del, med njimi življenjepis sv. Pavla. Sodeloval je večkrat na raznih kongresih za zbližanje krščanskih Cerkva, zato obstaja utemeljeno upanje, da bo z njegovim imenovanjem tudi grška pravoslavna Cerkev postala bolj dostopna za dialog z Rimom in pokazala večje razumevanje za ekumenske težnje kot doslej.
Kronanje svetogorske Matere božje
Takoj po smrti Jožefa II. je njegov naslednik cesar Franc II. pristal na obnovitev božjepotne cerkve na Sv. gori. Obnovitvena dela so tako napredovala, da so dne 23. junija 1793 v cerkvi že lahko maševali. Dne 29. septembra so ponovno prenesli iz Solkana, kamor se je bila zatekla, Marijino podobo na Sv. goro. Dela pri cerkveni zgradbi so se še več časa nadaljevala. Končno pa je bila le dovršena na Skalnioi nova bazilika s tremi ladjami, dolga kar 72 metrov, ki se je o njej arhitekt Plečnik izjavil, da je spadala med najbolj monumentalne cerkvene zgradbe v Sloveniji. Dne 20. maja 1798 jo je slovesno posvetil novi goriški škof Franc Filip grof d’ Inzaghi. Novi zvonik pa je bil postavljen komaj leta 1804.
Ta nova bazilika se je ohranila nekako 120 let in je bila do tal porušena med prvo svetovno vojno. Prve granate so padle na Sv. goro dne 5. junija 1915, samih 12 dni po vstopu Italije v vojno. Dne 23. junija so zažigalne granate zažgale cerkev in samostan. Tri dni je divjal požar. Dne 18. oktobra so znova obstreljevali zasmojene zidove in od takrat so padale razvaline na razvaline, dokler ni bilo vse le ena sama ruševina.
Takoj po vojni je Sv. gora začela spet vstajati k življenju. Najpoprej so popravili cesto, nato so po načrtu arhitekta M. Fabianija sezidali zasilno kapelo in v njeni bližini še skromen samostanček. Zatem so se lotili zidave nove bazilike. Leta 1928 so cerkev blagoslovili in vanjo prenesli Marijino milostno podobo. Dne 26. junija 1932 je svetogorsko baziliko posvetil videmski nadškof Josip Nogara.
Med drugo svetovno vojno ni cerkev utrpela posebne škode, pač pa samostan in še zlasti romarska hiša.
MARIJINA MILOSTNA PODOBA
Najčastitljivejša svetinja svetogorskega svetišča je Marijina milostna podoba. Pred njo je že klečalo na milijone romarjev, na milijone sre jo je že počastilo in ji zagotavljalo svojo ljubezen, po njej je Marija razdelila nešteto milosti in uslišanj.
Podoba, ki jo častimo kot podobo svetogorske Kraljice, ni prva, ki se je častila na Sv. gori. Prvi je bil lesen Marijin kip, ki so ga brž po prikazovanjih leta 1539 postavili v zasilno kapelo in ki se je ohranil do današnjih dni. Zdaj je izpostavljen na oltarju svetogorske zakristije. Lesena soha predstavlja Mater božjo z Detetom v naročju. Na vznožju kipa stoji še vedno napis: »V tej obliki se je Marija prikazala Urški Ferligojevi leta 1539 na Skalnici, ki se zdaj imenuje Sveta gora, in ji rekla: "Reci mojemu ljudstvu, naj mi na tem kraju sezida hišo in me milosti prosi!” Verniki, ki so se do leta 1544 zatekali k temu kipu, so po Mariji prejeli brezštevilne milosti.«
Ta prvotni kip predstavlja torej Marijo, kot jo je videla Urška v prikazni: kip je bil izklesan po njenem opisu. Tudi slavni kip Lurške Matere božje, delo lyonskega kiparja Fabisha, je bil izdelan po popisu, ki ga je dala Bernardka o Marijini prikazni. In enako je kip Fatimske Matere božje izdelan po popisu fa-timskih vidcev.
Ta prvotni častitljivi kip se je čez samih pet let umaknil novi Marijini podobi, ki jo je poklonil svetogorskemu svetišču oglejski patriarh Marino Grimani. Patriarh je tedaj živel v Benetkah. Star je bil in bolehen, pa tudi v sporu z avstrijskimi oblastmi zaradi posesti Ogleja, zato ni mogel osebno priti na Sv. goro, da bi posvetil novo cerkev. Za posvečenje, ki je bilo določeno za 12. oktober 1544, je pooblastil svojega generalnega vikarja škofa Egidija Falcetta. Hotel pa je no vemu Marijinemu svetišču poslati v dar lepo podobo, okusno umetniško delo. Izbral je iz svoje umetniške zbirke Marijino sliko, ki se mu je zdela primerna za božjepotno svetišče.
Patriarhov dar je vse zelo razveselil. Marijino podobo so postavili na najbolj odlično mesto v cerkvi, v veliki oltar. Množice vernikov so podobo zelo vzljubile, zlasti še ker so ji pripisovale številna izredna uslišanj a.
Poletna ura v Italiji
Zakon o poletni uri v Italiji je sprejel rimski parlament leta 1965, prvič pa so ga uveljavili lani. Anketa, ki jo je v zvezi s tem izvedla ustanova »Doxa«, je odkrila, da je 52% Italijanov glede te novosti brezbrižnih, 36 % jo zagovarja in 12 % ji nasprotuje. Pač pa so na splošno gospodarski in turistični krogi prepričani, da je poletna ura koristna, ker imajo turisti, pa tudi domačini eno uro več sončne luči na dan, pri čemer se nekaj prištedi tudi na potrošnji električne energije. V času, ko je lani bila v veljavi poletna ura, se je zmanjšalo število prometnih nezgod za 20 odstotkov.
Konec leta 1966 je bil sprejet glede poletne ure nov zakon, ki spreminja prejšnjega iz leta 1965 v tem smislu, da bo v bodoče predsednik republike vsako leto z dekretom določi obdobje poletne ure. Začne se lahko med 31. marcem in 10. junijem, konča pa med 20. septembrom in 31. oktobrom. Letos bo poletni čas sovpadal s poletnim mednarodnim vaznim redom v Evropi. Pričel se bo opolnoči med
27.	in 28. majem ter zaključil opolnoči med 23. in 24. septembrom.
Zai ki sc bum sanj. vrste prišl role; ti v stavi mesi N£ Gani luoij je p kom svoj bon in i;
ZOJX
ter
QO
rodi
skiu
vah
sku
veči
tev«
dik:
izra
> Iz popotne torbe <
Papeška okrožnica o češčenju Matere božje
Prav na dan 13. maja, ko je sv. oče poromal v Fatimo in se je tam prvič prod 50 leti prikazala Devica Marija, je bila objavljena okrožnica papeža Pavla VI. »Signum magnum« (Veliko znamenje), ki govori o češčenju in posnemanju krepo sti božje Matere.
V prvem dolu je najprej govora o Mariji, ki je duhovna mati Cerkve. Svoje materinstvo vrši sedaj s tem, da neprestano posreduje pri svojem Sinu. S čarom svojih kreposti tudi vzgojno vpliva na sinove Cerkve. Njena svetost je bleščeč vzgled popolne zvestobe milosti; evangelij je poln zgledov njenih čednosti, zlasti njene zveste službe in predanosti Gospodu od Gabrijelovega oznanjenja do njenega častitljivega vnebovzetja. Prav je zato, da proslavljamo Marijo kot Mater Cerkve in smo ji za njeno poslanstvo, ki ga vrši v naše dušno dobro, hvaležni.
V drugem delu okrožnice papež poudarja, da mora prava pobožnost do Matere božje odsevati njene kreposti, da mora voditi k Jezusu, nas vzpodbujati k molitvi, pokori in strahu božjemu. Sam Kristus nam je Marijo dal kot vzor Cerkve; ona je nova Eva, zarja nove zaveze, ki s svojo vzpodbudno navzočnostjo v vseh časih razsvetljuje zgodovino Cerkve. Kot Mati te Cerkve je postala bandero edinosti in vzpodbuda za popolno bratstvo mod kristjani. Prav je zato, da se vsakdo izmed nas osebno posveti Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Nedeljski popoldan me je zvabil na Kras. Bilo je lepo. Dosti svežega zraka, preveč avtomobilov, pa suša. Zemlja je žejna. Ves dan bi moralo mimo deževati, da bi se lepo napila. Zlasti povrtnino in zelenjavo je treba zalivati. Le kdaj bomo dobili poceni vodo za kmetijsko uporabo? Ali ne bi mogli najti kakšnih drugih virov iz javnih sredstev, če male občine in tržaški ACEGAT ne zmorejo toliko? V Repentabru so bili zadovoljni z uspelo razstavo goveje živine. Treba jim je res čestitati. V Dolini pa so imeli mladi »ma-jenco«, hkrati pa vinsko razstavo. Za re-pentabrsko in dolinsko razstavo smo videli plakate tudi v mestu. Repentabrski so bili dvojezični, dolinski pa — vsaj kolikor smo videli — so bili v mestu samo italijanski, medtem ko je mladina nalepila slovenske lepake tudi v mestu.
V	Dolini je nekdo vprašal našega dopisnika, kako je zdaj z industrijsko pristaniško ustanovo EPIT. Ah bo še razla-ščala? Seveda bi rada. Ker se razlašče-vanju najbolj upira Slovenske skupnost, se je naš dopisnik obrnil na njenega predstavnika. Ko je EPIT razlaščala, so Dolin-čani ustanovili Odbor za pomoč razlaščencev. Mi smo mu pomagali po politični liniji z intervencijami. Posrečilo se mu je doseči vsaj to, da so ljudje skupno dobili nad pol milijarde več odškodnine kakor so mislili v začetku dati bogati gospodje pri SIOT-.U. Lani je EPIT prosil dovoljenje za nove razlastitve. V načrtu je bilo vse področje do vznožja Doline (tudi nekaj hiš v vasi) in Boljunca (prvi načrt je obsegal celo boljunško pokopališče). Tedaj je skočila pokonci Slovenska skupnost. Med pogajanji s strankami leve sredine je postavila več zahtev glede zakonodaje, ki ureja to vprašanje in ostro nastopila proti razširitvi EPIT-a na rodovitne površine Glade tega je bil po žilavih in vročih pogajanjih dosežen sporazum, da EPIT ne bo mogel razlastiti ničesar, kar bo dolinska občina postavila v svojem regulacijskem načrtu za kmetijsko in rezidenci alno področje. Zato bo zdaj odvisno od dolinske občinske uprave, kaj bo ositalo ljudem in kaj jim bodo lahko vzeli- To je zvedel naš dopisnik.
Na poti domov se je ustavil pri mladem
slovenskem profesorju, ki je na vrtičku pred hišo bral časopise. Na mizici je imel med drugimi »Mladiko«, »Most«, »Zaliv«, »Katoliški glas«, »Novi list«, »Družino« in »Primorski dnevnik«. »Včasih kupim ob nedeljah tudi tega,« je dejal. »Rekli so, da je danes v njem nekaj zanimivega, pa sem ga vzel.« Med prijetnim kramljanjem je povedal, da ga veseli, kako se slovenski razumniki, tisti ki kaj delajo in pišejo, zavedajo svojega slovenskega poslanstva. Tudi če različno mislijo, se med njimi ustvarja skupna slovenska zavzetost-Vsi se strinjajo, da moramo imeti Slovenci v Italiji lastne politične organizacije, če hočemo biti Slovenci narodni subjekt v polnem pomenu besede in ne copata neslovenskih strank. Zdi se mi, da je z nemarksističniimi Slovenci, kot jih predstavlja Boris Pahor v Zalivu, možen res iskren dialog in morda še kaj več. Pač pa je bil prijatelj razočaran nad »Primorskim dnevnikom«, iz katerega je po njegovem mnenju sevala ljubosumnost. Ljubosumnost na Borisa Pahorja, ker je v svoji reviji s prstom pokazal na nekatere rakave rane med slovenskimi marksisti tukaj in v matični domovini, ljubosumnost na agilnega slovenskega odbornika za kmetijstvo Sašo Rudolfa na pokrajinski upravi in morda še občutek nemoči tistih marksističnih organizacij, ki včasih ustvarjajo videz, da jim gre bolj za po litični monopol, kakor za njihov pravi delokrog, to je za strokovno in kulturno delo v korist slovenskega prebivalstva.
V torbi je ostalo še marsikaj, a o tem kdaj prihodnjič. \
—uj
Evharistični kongres v Pulju
Paresko-putljska škofija pripravlja za 28-maj evharistični kongres, ki se bo vršil v 'Pulju im mu bo prisostvoval tudi zagrebški kardinal dr. št^por. Bo to verska manifestacija celotne hrvaške Istre in se pri" čakuje udeležba nad deset tisoč vernikov-Govori se, da bodo zaključne slovesnost' na prostem v puljski areni, seveda, & bodo oblasti na to pristale. Za duhovni uspeh kongresa se po vseh župnijah Istre goreče moli.
Razgibana seja goriškega občinskega sveta
Zadnja seja goriškega občinskega sveta, ki se je vršila prejšnji petek, je bila zelo burna in polna zanimivih in važnih vprašanj. Dnevni red je obsegal namreč celo vrsto interpelacij in 'resolucij, ki pa niso prišle še vse Da dnevni red zasedanja. Poleg tega je moral mestni svet še odobriti vrsto raznih ukrepov, ki so bili postavljeni na dnevni red že pred mnogimi meseci.
Na dnevni red je postavil podžupan Gandussi, ki je sejo vodil, najprej resolucijo o zadevah v Grčiji. Zadevni osnutek je pripravil občinski odbor, medtem ko je komunistična skupina že prej predložila svojo resolucijo. Resolucija občinskega odbora odločno obsoja vojaški udar v Grčiji in izraža željo, naj bi se v Grčiji čimprej zopet vzpostavile demokratične svoboščine ter naj bi Grčija tako nadaljevala vzajemno z ostalimi svobodnimi evropsikimi narodi skupno poslanstvo miru v svetu. Diskusija o zadevah v Grčiji je bila zelo živahna in je pokazala stališča posameznih skupin. Medtem ko so predstavniki strank Večine in -liberalci poudarjali osnovne zahteve svobode in demokracije ter obsodili diktature, so komunisti in misini skušali izrabiti dogodke v svoje namene.
Komunistično pojmovanje svobodnih nar rodov je pač popolnoma in diametralno nasprotno z demokratičnim mišljenjem, kar je seveda izzvalo hudo polemiko. Micini pa so se izirekli prod obsodbi iz sicer različnih razlogov in pri tem pokazali, da jim podobni diktatorski poskusi kakor grški udar niso nevšeoni. Končno so se Pri glasovanju izrekli za resolucijo večine demokristjani, socialisti, slovenski demokrati, liberalci in komunisti (iki so glasovali le za del resolucije, ki obsoja državni udar, ne pa tudi za nadaljevanje sodelovanja Grčije s svobodnimi narodi). Proti so glasovali le misini. Nato je občinski svet z veliko večino zavrnil komunistični osnutek resolucije, ki je zahteval kar vladno posredovanje.
V začetku seje je svetovalec SDZ dr. Bratina predstavil dnevni red svoje skupine, ki obsoja trdo odsodbo jugoslovanskega vseučiliškega profesorja Mifaajlova s strani komunističnih oblasti. To prinašamo v celoti na drugem mestu.
IZGLASOVANA PODPORA ZVEZI SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
V nadaljevanju svojega zasedanja je občinski svet sprejel vrsto ukrepov, ki jih Je predstavil občinski odbor. Med temi je bila tudi dodelitev podpore 100.000 lir Zvezi slovenske katoliške prosvete v Gorici , ki jo je občinski odbor že nakazal lanskega decembra. Odbornik Agati je na kratko nakazal vrste prireditev, ki jih Zveza prireja ter poudaril voljo nove občinske uprave, da gre naproti potrebam Slovencev. To že predvideva programski dokument levega centra v zvezi s slovanr sko manjšino. Svetovalec SDZ dr. Bratuž Je izrekel za to odboru priznanje in zahvalo. Liberalec inž. Fomasir je podčrtal Pravičnost tega ukrepa in se izrazil tudi
kulturno sodelovanje med italijansko Večino in slovensko manjšino. Socialist dr. Sanzin je izjavil, da 'bo tudi njegova skupna glasovala za -ukrep. Komunist dr. ^attello je enako pohvalil podporo občin-ske uprave kot del nove politike do Slovencev. Mišin odv. Pedroni pa je hotel
odrekati Slovencem pravico do javnih podpor. Krščanski demokrat Moise se je po-pohvalno izrekel o predlogu in zaželel slovenskim katoliškim prosvetnim društvom mnogo uspehov. Pedronijeve izjave sta nato zavrnila dr. Bratina in dr. Sfiligoj, saj tudi Slovenci enako prispevajo z davki v občinske fonde. Nato je odbornik Agati (KD) zaključil razpravo in še dodal, da pomeni občinski prispevek tudi primemo oddolžitev občine za koristi, ki jih je le-ta imela od vstopnic pri prireditvah slovenr
skih katoliških organizacij. Za podelitev omenjene podpore so nato glasovali krščanski demokrati, socialisti, slovenski demokrati, liberalci in komunisti. Proti sta glasovala le misinska predstavnika.
Tako je prvič goriška občinska uprava podelila kaki slovenski prosvetni organizaciji uradno podporo. To je 'gotovo omogočilo novo politično ozračje in zlasti še stvarna politika, ki jo SDZ v Gorici vodi v odnosih z večino in za stalno uveljavitev slovenskih koristi v javnem življenju.
RADIO
BT A
Gregorčičeva proslava na srednji soli v Dolini
Trinajsti maj 1967 je bil za slovensko srednjo šolo v Dolini zgodovinski dan. Kot je naši javnosti že znano, je ministrstvo za javno vzgojo konec minulega leta sporočilo preko šolskega skrbništva v Trstu, da je sprejelo predlog profesorskega zbora, naj se slovanska srednja šola v Dolini 'imenuje po pesniku Simonu Gregorčiča.
Spričo važnosti tega ministrskega sklepa za splošno utrditev in rast šol slovenske manjšine v Italiji, je vodstvo omenjene šole imelo za potrebno ta dogodek uradno proslaviti s primemo slovesnostjo. ,V ta namen je minulo soboto bila zadevna slovesnost, katere so se udeležili številni gostje, med temi sam šolski skrbnik prof. Angioletti, pedagoški svetovalec prof. Mihelič, dr. Baša, dolinski župan Dušan Lovriha, škofov vikar rnsgr. Škarl, številni ravnatelji slovenskih srednjih šol ter zastopniki javnega in prosvetnega življenja.
Slovesnost se je pričela z uradnim odkritjem marmornate spominske plošče na pročelju šole z napisom »Slovenska srednja šola — S. Gregorčič«. Ravnatelj šole prof. Štefančič je najprej pozdravil prisotne gosta in ostalo občinstvo, nato pa je v priložnostnem govoru poudaril velik pomen dogodka ter podal zgodovinski pregled naporov za ustanovitev srednje šole v Dolini. »Po drugi svetovni vojni so se tisti otroci, ki so končali peti razred osnovne šole in so hoteli šolanje nadaljevati, morali vpisati v razne vrste šol v mestu. Zaradi gmotnih težav in drugih ne-prilik pa so mnogi otroai ostali doma in kot dopolnilo obiskovali še šesti ali sedmi razred osnovne šole. Razumljivo je, da je bilo tako šolanje za povojne razmere pomanjkljivo. Zato so se prizadeti občani potegovali, da bi se ustrezna nadaljevalna šola ustanovila v Dolini.
Upoštevajoč te želje je tedanji prosvetni urad ZVU ustanovil dne 11. oktobra 1951 v Dolini Dvoletni industrijski tečaj. Ta odlok je tudi osnova današnje slovesnosti. Dne 1. oktobra 1961 je bil Dvoletni tečaj spremenjen v samostojno triletno industrijsko šolo, z zakonom z dne 31. decembra 1962 št. 1859 pa je bila strokovna šola spremenjena v novo srednjo šalo.
Prvi ravnatelj tečaja je bil prof. Pavle Merku. Iz skromnih začetkov se je počasi razvil v močno in dobro opremljeno šolo, od danes naprej tudi s svojim lastnim imenom.«
V	imenu dolinske občinske uprave, ki je
poskrbela za postavitev spominske plošče z napisom, je spregovoril župan Dušan Lovriha, ki je izrazil zadovoljstvo nad imenovanjem šole po goriškam slavčku in zagotovil nadaljnje zanimanje občine za notranjo preureditev šolskega poslopja.
Šolski skrbnik prof. Angioletto se je vidno zadovoljen zahvalil za povabilo, da lahko prisostvuje tako prijetni slovesnosti.
Sledilo je nato odkritje in blagoslovitev doprsnega kipa S. Gregorčiča. Kip je blagoslovil škofov delegat za slovenske vernike msgr. dr. Škerl, ki je prisotnim dijakom toplo priporočal, naj kljub raznim težavam in oviram ostanejo zvesti domačemu rodu in Gregorčičevi besedi.
Novi Gregorčičev kip stoji na hodniku šole ter je sad prispevkov velikodušnih dobrotnikov, ki so s svojim dejanjem pokazali, da cenijo poslanstvo šole. Izdelal ga je akademski kipar iz Ljubljane Zdenko Kalin. Nam vsem naj služi kot jasen dokaz splošnega razumevanja in hrepenet nja za kulturni in prosvetni dvig našega življa.
Nato je bila v šolskih prostorih svečana proslava v čast Gregorčiču — pesniku in človeku, pri kateri so nastopili številni dijaki in dijakinje v narodnih nošah. Petje in recitacije sta pripravila prof. Theuer-schuih in Jankovič Nora.
Dolinska slovesnost je prijetno odjeknila pri številnih povabljencih, učencih, njihovih starših in v vsej naši javnosti. O tom priča tudi velika udeležba pri zaključni šolski akademiji, ki je bila v nedeljo zvečer v kino dvorani. Da sta tako svečanost v šoli kot zaključna prireditev tako dobro uspeli, gre priznanje ravnateljstvu in profesorskemu zboru ter vsem nastopajočim dijakom in dijakinjam.
Spremembe pri obredih sv. maše
Sv. Stolica je izdala nova navodila za sv. mašo. Po teh navodilih se bo sv. maša še bolj poenostavila in tako postala bolj razumljiva. Polagoma izpadejo razne rubrike, ki so sicer stare in častitljive, a so nam danes nerazumljive. Glavna posebnost novih navodil je, da bo mogoče opravljati kanon v domačem jeziku, če tako odloči pristojna škofovska oblast. To pomeni, da bodo v domačem jeziku tudi tisti deli sv. maše, ki so bili doslej v latinščini. Navodila prinašajo še razne druge spremembe in se 'bomo nanje še povrnili. Novosti stopijo v veljavo na praznik sv. Petra, 29. junija.
Spored od 21. do 27. maja 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10jl5 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o starih igračah«. Napisala J. Komac. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Premetena vdova«. Komedija v treh dejanjih, ki jo je napisal C. Goldoni. — 18.30 Sodobne črtice in novele: Bruno Pignoni: »Kako sva hodila s stricem na griče«. — 2030 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Na Svetuo guoruo«. — 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.50 Popevke treh rodov. — 12 JO Liki iz naše preteklosti : »Mirko Rupel«. — 13.30 Priljubljene melodije. —
18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: »Alojz Rebula«. — 21.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 22.30 Romantični samospevi F. Schuberta.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Na Svetuo guoruo«. — 1720 Italijanščina po radiu: Spopolnjevaini tečaj: 54. lekcija. — 18.30 Vokalni oktet »Planika« pod vodstvom F. Valentinčiča iz Pevme. — 19:10 Plošče za vas, quiz oddaja - pripravil D. Lovrečič. — 20.35 A. Homegger: »Antigona«, glasbena tragedija v treh dejanjih. — 22.25 Koncert kitarista Dragotina Lavrenčiča.
Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Melodije iz filmov in revij. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Deželni zbori: Moški zbor iz Repantabra, ki ga vodi 'Mirko Guštin. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.15) Knjižne novosti: Ja-cobus Gallus: »Harmoniae Morales«, ocena prof. Ubalda Vrabca.
četrtek: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.50 Zbor ljubljanskih bogoslovcev. — 1130 Tržaški motivi. —
12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo D. Lovrečiča. — 17.00 Koncert komornega orkestra »Feraucoio Busoni« iz Trsta. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 »Nauk hčerama«, enodejanka. — 21.30 Poje Alenka Pinterič z ansamblom »5 Fans« iz Trsta.
Petek: 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko. — 1330 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 O glasbi govorijo skladatelji. — 19.10 Moj prosti čas.
— 2035 Gospodarstvo in dalo. — 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra in zbora RAI-TV iz Turina.
Sobota : 11.50 Orkestri lahke glasbe. —
12.00 Dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 15.50 Zanimivosti in glasba za avtomobiliste. — 16.05 Pregled italijanske dramatike (28. in zadnja oddaja) Sodobno italijansko gledališče. Prizori iz dram »Usad na severni postaji«, »Filumena Marturano« ter »Inkvizicija«. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgladi
mladega rodu. — 19.10 Družinski obzornik: »Upravičene in- neupravičene kritike mladih«. — 19.25 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 2035 Teden v Italiji. — 20.45 Moški kvintet »Niko Štritof«. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo D. Lovrečiča. — 2130 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. maja
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program: 11.00 Sv. maša; verske novice. 21.00 Abraham Lincoln, nadaljevanje; športne novice. — Drugi program: 21.15 Glasbeni program.
Ponedeljek: Prvi: TV 7; 22. Sprint. — Drugi: 21.15 Sreča zna biti ženska, ital. film.
Torek: Prvi: 21.00 Najslabše izsiljevanje, amer. film. — Drugi: 21.15 Sprint;
22.00	Koncert, Beethoven.
Sreda: Prvi: 21.00 Nogometna tekma Španija: Anglija. — Drugi: 21.15 Sovražnik ljudstva, drama H. Ibsena.
Četrtek: Prvi: 21.00 Toto, filmska oddaja. — Drugi: 21.15 Baron, film.
Petek: Prvi: 21.00 Ukaz, drama F. Hoch-walderja. — Drugi: Ko pričakujemo otroka, nadaljevanje.
Sobota: Prvi: 21.00 Pestra glasbena oddaja. — Drugi: 21.15 Kulturna oddaja.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. maja 1967
Nedelja : 9.30 Na obisku v Benečiji. 11.30 Pustolovščine na Južnem morju - serijski film. 19.00 Filmska zgodba iz serije Perry Mason.
Ponedeljek: 11.40 TV v šoli. 17.25 Risanke. 18.45 Kuharski nasveti - Ajda. 21.30 Biseri glasbene literature.
Torek : 16.00 Atletika Beograd: Rim -prenos. 18.50 Svet na zaslonu. 20.00 Kulturna panorama. 20.30 Beograjska pomlad 67 - prenos festivala zabavnih melodij.
22.00	Celovečerni film. 22.55 Nadaljevanje prenosa festivala »Beograjska pomlad«.
Sreda: 17.10 Lutkovna oddaja. 17.30 Naše prijateljice živali - serijski film. 19.30 Mozaik kratkega filma. 20.30 Cik cak. 20.37 Karel Čapek: Rur - TV igra.
Četrtek: 16.10 TV v šoli - Afrika. 17.30 Lisbona: Nogometni finale za pokal zmagovalca. 19.15 Pet notnih črt za popevko ali Zapojte z nami.
Petek: 19.05 H. de Balzac: Izgubljene iluzije - VII. oddaja. 20.30 Cik cak. 20.37 Celovečerni film.
Sobota: 14.55 Dunaj: nogomet Avstrija: Anglija - prenos. 19.54 Cik cak. 2030 Nepozabni poleti - serijski film - 21.30 Golo mesto - serijski film.
Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta sklicuje svoje člane na 9. občni zbor, ki bo v nedeljo 28. maja 1.1. ob 8. uri ob prvam sklicanju ali ob 9. uri istega dne, če bo potrebno drugo sklicanje. Zborovanje bo v dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v ulici S. Nicolo, 5.
Romanje v svetišče Srca Jezusovega v
Drežnico nad Kobaridom priredi Apostol-stvo molitve v Gorici v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega dne 4. junija. Vpisovanje pri g. Kleindienstu na Travniku. Pohitite z vpisom, da dobite lep prostor v pulmanu.
111..............    mu....timi..'Hlinim.....................................    iiiuuunu..........................................................umnimi.............immmmmmmmmminmmmmmmmmm.......umu...
Mladina z Goriške! Sveta gora te pričakuje to nedeljo. Pričetek shoda ob 16,30
""iHuiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiiimmuiiuiiiuiiiuumuiHiiiiuiiiiniimuiiniiiiiiiuiiHiiiimuiumiiiiiiiiniiiiuiiiiiimiiiiui iuiuuuuuuuuuuuumuumuumuuuuuuuuuiuuuimuuuuuuuuuuuummuuumuuuuuummuumuuuiuumuuuuumuumumuuuuuuuuuuumumuuuumuuuummuumuHuuumuuumuuuuuuummuuummmuuumuuuuuuummmuuuummuuummuuumiiiuuumuuuumuuH J°SEFINE STEGBAUER J 5	ta	pa,	ki	jo	je	sedaj	dobila	od	stare	go-	povabil	na	-grad.	Zvečer	sta	obe	deklici
Prevedel J. P.
ttVeS la Sftcvilc fcvezdc* • • •? **
Nihče še .mislil ni, da more biti gospa °ll tako prijazna in da zna tako lju-^znivo govoriti. Vsi okoli stoječi so bili Banj eni in tudi malo v zadregi, ker niso ravno preveč prijazno sodili o stari gospe, ^reti.ca pa je brez plašnosti objela 'gospo in jo poljubila.
»Zdaj pa moram spet iti. še enkrat se ^ Prav lepo zahvalim, dete moje!« Stisnila Gretiei roko, se poklonila proti ostalim, ^mignila strežnici Pavli in že je ropotal stol na kolesih po tlaku pred hišo. Ko jo odšla, si je gospa Thorn oglodala
*Vetinjico. Pri .tem se je vsa tresla. V ro-^ je 'držala namreč prav tako svetinj i-kakršno je imela doma skrito med 'otičino oblako tam čisto zadaj v spodim predalu. Le ema razlika je bila tmied l0rna : tista, ki jo je Gretica nosila, pred-
obi
Ho
Je prišla k njej, je bila brez napisa,
ta pa, ki jo je sedaj dobila od stare gospe, je imela zadaj napis: »Moji ljubi Magdaleni za 10. rojstni dan.«
O vsam tem pa gospa Thorn še ‘besede ni zinila. Sicer jo je opominjal notranji glas, naj to čudno podobnost in ta zamotan slučaj skuša preiskati in razjasniti, ker bi bilo na ta način skoro gotovo mogoče odkriti kakšno sled, od kod je Gretica. A tega notranjega glasu ona ni marala poslušati, še več, Gratici je rekla:
»Ali ni škoda za verižico, da bi jo vsak dan nosila?«
»Ne, tega pa že ne smeš narediti,« se je oglasil tedaj doktor Kerstan sam.
»Samo brez potrebe bi dražila in jezila staro gospo, če Gretica ne bi imela vsak dan ta verižice pri sebi.« In pri tem je ostalo. Gretica je vsak dan nosila verižico s svetinjico.
* * *
Isti dan pa je prišel še dragi obisk. Stari grof Dernburg je prišel k hiiši, kjer je stanovala Gretica. Najprej se je tudi on iskreno zahvalil za izkazano pomoč, nato pa je oba otroka, Gretico in Melanijo
že mirno spali, ko so odrasli še sedeli v uti na vrtu in premlevali ta čudni dogodek današnjega dne.
»Zares zanimiv in zapleten slučaj!« je menil dr. Karsten. »Otrok ni pozabil nobene izmed spretnosti, ki se jih je naučil. Le eno pa je čisto pozabil: kje je doma, kdo so njegovi starši, kaj je bil prej. Kakor kak ameriški kovboj je planila Gretica na konja. Cisto nerazumljivo mi je, da bi res ne imela nobenega svojca več, ki 'bi se zanjo zanimal, ki bi jo pogrešal.«
Gospej Thorn pa ti razgovori niso bili prav nič všeč. Še vesela je bila, da se Gretica ni mogla ničesar spomniti in je tako njej ostala. Saj bi si življenja brez Gretica ne mogla več predstavljati.
»Morda bi bilo čisto prav, če bi še enkrat dali po radiu razglasiti in sicer, da zna otrok, ki je pri tisti železniški nesreči 22. jiunija zgubil spomin, izvrstno jahati,« je predlagal dr. Kersten.
»Da mi kaj takega ne poizkusiš!« se je takoj oglasila gospa Thorn.
»Kaj pa, Emilija! je bil dr. Kersten ves začuden. »To je vendar čisto navadna
dolžnost. Ne smemo prezreti te možnosti.«
V	tem prepričanju je tudi oddal poročilo na radiooddajno postajo. Tri dni zapovrstjo je potem radio po svojih valovih razglašal to vest vsem, ki so ga poslušali.
V	tem času pa so pluli Gretičini starši ravno preko Indijskega oceana, a nihče ni poslušal radijskih poročil. Ženo in otroka, Jurčeta, je mučila morska oblezen in zato sta ostajala v kabini. Mož pa se tudi ni ločil od njiju, temveč je vztrajal pri obeh bolnikih in jima .požrtvovalno stregel. Drugim potnikom se pa še sanjalo ni, da žive starši pogrešanega otroka brez spomina med njimi, zato so ta poročila poslušali brez zanimanja...
Ker se kljub tem oddajam nihče ni zmenil za Gretico, se je gospa Thorn docela oddahnila. Prepričana je bila, da si je sedaj ubogo deklico docela in za vselej pridobila...
»ODREKEL SEM SE GORAM ...«
S tem dogodkom se je pričelo prijateljstvo z družinama Kersten, Thom na eni strani in gospo Poli na drugi. Zdaj je vsak dan stal njen stol poleg klopi, kjer
sta se igrali Melanija in Gretica. Vdova tajnega svetnika se je sploh v zadnjem času močno spremenila. Nič več ni bila tako sitna s svojo strežnico, ker jo je Gretica ob neki priliki tako žalostno pogledala, ko je strežnico prav trdo nahrulila.
še isto noč je potem gospa Poli bedela dolgo v noč in premišljevala svoje življenje. Imela je trdo življenje za sabo, zato je tudi sama trda postala. V mladosti je živela v pomanjkanju. Kar kmalu je morala k tujim ljudem, da si je tam zaslužila kruha, dokler se ni spoznala z Antonom Poli, ki jo je poročil.
Ko sta njuna otroka, ki jima ju je Bog dal, komaj malo dorasla, je moža zadela kap. Dve leti je požrtvovalno stregla svojemu bolnemu možu, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Njen sin Joathim si je proti njeni volji izvolil mornarski poklic in je ostal pogrešan nekje na Šimam morju. Ladja, na kateri je služil, se je potopila nekje v kitajskih vodah. Zadnji otrok, ki ji je ostal, je bila njena hči Kornelija.
(se nadaljuje)
Diskusijski večer v Trstu
Uredniki Mosta in Zaliva vabijo na diskusijski večer, ki ga prirejata reviji v petek, 19. maja 1967 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Po kratkih uvodnih referatih bo sledila debata o sledečih vprašanjih, ki so zadnje čase stopila v ospredje zanimanja slovenske inteligence v matični domovini in v zamejstvu:
— Ali ima danes Slovenec narodno zavest?
— Ali ima zavest o lastni državnosti?
— Ali je slovenstvo v stiski in zakaj?
— Ali ima tržaški Slovenec pravico, da se javno loteva teh vprašanj?
Sodni preklic deželnega svetovalca Pittonija
Objavljamo izjavo, ki jo je podpisal obtoženi deželni svetovalec g. Arnaido Pitto-rai pred tržaškim pretorjem dr. Gugliel-muccijem v kazenskem procesu zaradi obrekovanja dr. Jožeta škerka in dr. Bogdana Berdona, odvetnika v Trstu:
»Danes bi se moral končati pred tržaškim pretorjem kazenski proces, ki sta ga sprožila odvetnika Josip Škerk in Bogdan Berdon proti deželnemu svetovalcu g. Ar-naldu Pittaniju v zvezi z zborovanjem,
KE NOVICE
ki je bilo lani dne 1. februarja na županstvu dolinske občine.
Ko je pretor sklical stranke, da bi skušali izključno sodno pojasniti obseg spora, je svetovalec Pittoni priznal, da ni nameraval žaliti poklicne časti omenjenih odvetnikov in posebej da ni nameraval niti ne namerava obtožiti istih, da bi spravila v žep denar razlaščencev in obžaluje, da so drugi postavili v dvom njuno osebno poštenost.
Tožitelja sta ite izjave vzela na znanje in se odpovedala predlogu za kazensko preganjanje in pretor je zato izdal odlok o ustavitvi kazenskega postopka.«
Trst, 15. maja 1967.
Arnaido Pittoni, 1.r.; dr. Jože Škerk, 1. r.; dr. Bogdan Berdon, 1. r.
V Sveto deželo!
Duhovska zveza v Trstu je sklenila, da organizira romanje v Sveto deželo, ki naj bi bilo ob koncu poletja 1968. Romanje bo pripravil g. Stanko Zorko, ki je že vodil romanje v Palestino v letu 1965. Do poletja 1968 je še daleč, a dobro je, da na to možnost obiska v Palestini že sedaj mislimo in se pripravimo. O podrobnostih bomo poročali pozneje.
Ob 250-letnici kronanja milostne podobe svetogorske Kraljice bo to nedeljo, 21. maja
vsa naša mladina iz go riške nadškofije
poromala na Sv. goro
Do 3h popoldne zbiranje na Prevalu, nato peš k svetišču.
Na Sv. gori bo ob 4.30 sv. maša z nagovorom ter pozdravi zastopnikov naše mladine.
Prisrčno vabljena tudi mladina s Tržaškega in ostale Primorske z obeh strani meje!
Romarjem bosta na razpolago dva avtobusa; eden bo vozil na progi Doberdob-Rupa-Gorica (Travnik )-Rdeča hiša-Preval. Drugi pa: Sovodnje-Štandrež-Gorica (Travnik)-Rdeča hiša-Preval. Oba avtobusa odpeljeta iz Doberdoba oziroma iz Sovodenj ob 14. uri. Na Travniku bosta od 14,20 do 14,30.
OBISKE
NOVICE
Obsodba Mihajlova pred občinskim svetom
Občinski svetovalci Slovenske demokratske zveae prof. Bratina, prof. Bratuž in od v. Sfiligoj so naslovili na goriš kega župana Martino naslednji poziv;
»Ker so jugoslovanska sodišča naložila prof. Mihajlu Mihajlovu iz Zadra dve hudi obsodbi in sicer na eno oz. na štiri in pol leta ječe, v kolikor je isti skupno z drugimi izobraženci sklenil izdajati v okviru ustavnih svoboščin revijo z demokratičnim socialističnim programom in je izrekel osnovane kritike do obstoječega komunističnega režima v Jugoslaviji, ki ne predstavlja več kot šest odstotkov prebivalstva, predlagajo podpisani naslednji dnevni red in prosijo župana, naj bi ga predložil v razpravo:
Potem ko je z začudenjem zvedel za vest o dvojni obsodbi na zaporno kazen protf. Mihajla Mihajlova iz Zadra s strani jugoslovanskih sodišč, kar predstavlja prezir demokratičnih svoboščin in kršitev same jugoslovanske ustave, izraža občinski svet v Gorici svoje ogorčenje zaradi teh obsodb in svojo solidarnost s prof. Mi-hajlovom in z vsemi, ki se v Jugoslaviji borijo, tudi v trpljenju za zmago demokratičnih svoboščin.«
Ta korak slovenskih svetovalcev pa seveda ni naletel na odobravanje »Primorskega dnevnika«, kar je seveda razumljivo, ne pa opravičljivo. Diktature se vedno in povsod poslužujejo nasilja za preprečitev svobodne besede in kritike. Zato pa je tudi skrajno nelogično obsojati npr. diktatorske ukrepe v Grčiji ali v Španiji, istočasno pa molčati o zatiranju svobode v Jugoslaviji!
Doberdob
Materinski dan je bil predvsem praznik družinske sreče in intimnih srečanj med mamo in otrokom z izrazi voščil, duhovnih in materialnih darov >ter seveda tudi
lepiih obljub. Naša mladina je v popoldanskih urah priredila kratko, a prisrčno »Materinsko proslavo« v župnijski dvoranici. Po uvodnih deklamacijah in petju je spregovorila gospa Ada Cemic, učiteljica iz Števerjana. Marsikaj lepega je povedala iz izkustva materinskih skrbi in veselja; zaključila je z željo, da bi v vseh družinah vzgajali otroke v pravem verskem in narodnem duhu.
Nato je nastopila mladina z dvodejanko »V boj za mamico«, kjer se otroci »spopadejo« celo z vilami smrti in so pripravljeni žrtvovati svoje življenje, da rešijo na smrt bolno mamico. Po tej lepi in ganljivi igrioi, smemo pričakovati več ubogljivosti in dobrih del, s katerimi najbolj razveseli dobri otrok svojo mamico ter ji s tem podaljšuje truda polno življenje !
Zaključeno II. gastronomsko tekmovanje
V	našem listu smo že poročali o gastronomskem tekmovanju med restavracijami in gostilnami goriške pokrajine, iki ga je pripravila pokrajinska turistična ustanova ob sodelovanju goriške delegacije italijanske kuharske akademije ter goriške trgovske zveze.
Razsodišče je prisodilo prvo mesto gostilni »Pri zlatem orlu« v Jenkovem v občini Dolenje; druga je bila gostilna »Ai tre arnici« v Gradiški, tretja pa gostilna »Pri Miru« v Sovodnjah.
Enako število točk je bilo prisojenih gostilni »Pri lovcu« (Sirkovi) v Subidi pri Krminu, gostilni »Ožbot« v Rupi, »Pri Alfonzu« v Merniku, »Al Pui/a« v Gorici ter »Atla Sirenetta« v Tržiču.
Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da je bila med posameznimi tekmovalci razlika tako majhna, da je odločila celo desetinka točke, kar najbolj dokazuje, da so vsi obrati, ki so se tekmovanja udeležili, enako visoko kvalitetni in zato vredni zaupanja in obiska gostov.
Štandrež
Na binkošti zvečer so naši šolski otroci in mali pevski zbor priredili proslavo na čast našim materam. Povabili so matere in svoje prijatelje v prosvetno dvorano in ti so se v lepem številu odzvali temu vabilu ter napolnili dvorano. Otroci so nastopali razred za razredom in peli ter deklamirali svojim mamicam, kot so jih skrbno pripravile učiteljice. Četrti razred je podal tudi lep prizor o materah vseh časov in krajev, kako uspavajo svoje malčke. To igrico je priredila njihova učiteljica in otroci so jo ganljivo podali. Enako so male pevke prikazale prizor o pravi materi, pod vodstvom učiteljice. Vmes smo poslušali še lepo petje solistov in malega
SLOV. KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD)
vabi slovenske rojake iz Gorice in okolice k predvajanju slovenskega filma
DOLINA MIRU
ki je prežet duha človečanstva in posvečen ideji sožitja med narodi in rasne strpnosti.
Film bodo vrteli v soboto, 20. maja ob 9. uri zvečer v Kat. domu v Gorici.
OBVESTILA
NAŠE REVIJE
»MLADIKA« št. 4 -5
Zadnja številka »Mladike« je dvojna, čeprav le na 20 straneh, ima pa kair dosti zanimivega branja. Lepo je urejena in krasi jo več izbranih slik.
Stanko Janežič poroča na prvi strani »Bili smo v središču zanimanja« o zadnjem velikem romanju Slovencev v Rim. Isti pisec nadaljuje tudi s svojo povestjo »Jurij Podobar«. Prof. Maks šah se spomni zadnje papeške socialne okrožnice »Napredek narodov« pod naslovom »Sestradani .narodi na dramatičen način prosijo bogatina«. Kondor polemizira s tistimi, ki jim ni po godu »alpsko slovenstvo« ter izjavlja, da ne bo »trpel«, da bi mu kdo kratil pravico na glas povedati ali zapisati, kar miu na srcu leži.
Silvan Kerševan objavlja razgovor, ki ga je imel z dirigentom pevskega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice g. Stankom Je-ricijem. Kar poroča Drago Štoka o Slovencih za zaprtimi vrati, je žalostno, a žal vse prepogosto. Človek res ne razume, kako morejo biti nekateri med nami tako poniglave osebnosti, res trs, ki jiih veter maje in upogiba na vse strani, le sami si ne znajo zravnati hrbtenice.
Nekaj posebnega je kronika gorenjske družine »Na Krivem brdu«. Je to preprost spis 79-letne kmetice, ki odkriva naravno razumnost in življenjsko modrost slovenske kmečke matere pa tudi neverjetno vztrajnost in veselje do življenja. Spis, vreden, da ga vsakdo prebere!
Naj izrazimo še željo naročnikov, ki smo jo prav ob zadnji dvojni številki slišali na več krajih: naj bodo dvojne številke izjema, ne pa pravilo. Na platnicah stoji zapisano, da izide na leto deset številk. Ni prav, da se naročnike nato odpravi z recimo sedmimi številkami, zlasti ker so dvojne številke navadno po obsegu enake enojni. Vsak naročnik želi, da prejme toliko številk, kolikor jih je v začetku leta napovedanih. Vsako drugo ravnanje je v škodo reviji sami!
»PASTIRČEK« št. 8
Izšla je zadnja, osma številka XXIII. letnika mladinskega lista »Pastirček«. Brez dvoma bo kakor prejšnja, zadovoljila svoje bralce, saj je pestra in polna zanimivega branja. Marijinemu mesecu maju so posvečene prve strani. Končata se dve povesti, ki sta vse leto držali v pozornosti mladi rod. Skavti se predstavijo s svojimi tabori, kar je naravno, saj prihaja čas počitnic, ko bodo tabori zaživeli sredi narave. Marko in Boris to pot razpravljata o filmu »Biblija« in kar pravo stališče do njega zavzameta. Slovenija je predstavljena v tej številki z bohinjskim ko-
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I | | | | | | | | | | 1 | t I I I I I | | |
ZA KMETOVALCE
Zatiranje slinavke
Slinavka je znana vsem našim živinorejcem, ker močno ustavi mleko in včasih celo povzroči pogin živali. Vlada se že precej let trudi, da bi iztrebila to nevarno bolezen. Tako so lani cepili v severni Italiji vso govejo živino, staro nad 4 mesece. Letos je na sporedu še obsežnejši načrt in sicer cepljenje govedi proti slinavki po vsej državi. Ministrstvo za zdravstvo tre nutno išče denarna sredstva, ki naj omogočijo izvajanje tega načrta.
Zavarovanje proti toči
Znano je, da deželna uprava prispeva k plačevanju zavarovalnine proti toči v višini do 40 % za neposredne obdelovalce in mala posestva. To določa deželni zakon št. 33 z dne 29. decembra 1965. Lani se je te ugodnosti poslužilo čez 4500 kmetov v Furlaniji in Julijski Benečiji.
Močna krmila za molznice
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulica Ghega 6, je razdeljevalo nakazila za močna krmila po polovični ceni. V dneh 15., 16. in 17. maja je bilo razdeljevanje nakazil samo za krave, ki so pod mlečno kontrolo in sicer 75 kg na žival. Za vse ostale krave molznice pa se je razdeljevanje začelo 18. maja in sicer po 50 kg na žival ter bo trajalo, dokler bodo dopuščala denarna sredstva. Živinorejci plačajo močna krmila po 31,50 lir za- kg.
Cena za trdo pšenico
Svet Evropske gospodarske skupnosti je določil ceno za trdo pšenico. Pridelovalec bo prejel okrog 90 lir za kg trde pšenice.
V	tej ceni je vštet državni prispevek 22 lir.
1111111 n 1111111111 n 1111111 M 11 n 11 11111
lioriško romanje v Loreto - Bim - Assisi
Letos na praznik sv. apostolov Petra in Pavla 29. junija se bo pričelo »Leto vere« kot spomin na 1900-letnico mučeniške smrti obeh prvakov apostolov, ki sta jo okoli leta 67 prestala v Rimu.
Duhovniška zveza v Gorici pripravlja v zvezi s tem jubilejem, pomembnim za ves krščanski svet,
ROMANJE V RIM
ki naj bi dalo udeležencem priložnost, da v samem srcu krščanstva obudijo dejanje vere in jo skupinsko izpričajo kot zastopniki malega, a že 1200 let v katoliško Cerkev vključenega slovenskega naroda.
Romanje se bo vršilo od ponedeljka 3. julija do sobote 8. julija in sicer s prostornim avto-pulmanom. Spored bi bil nekako tak:
Dne 3. julija: zgodaj zjutraj odihod iz Gorice; na večer prihod v Loreto, tam prenočitev. — 4. julija: dopoldne v Loretu, na večer prihod v Rim. — 5.-7 julija: bivanje v Rimu. — 7. julija: na večer prihod v Assisi, tam prenočitev. — 8. julija: povratek na večer v Gorico.	,
Zadnji rak za prijavo je sobota 10. junija. Celokupni stroški so predvideni 22.000 lir. Ob vpisu je treba dati 5.000 lir, ostalo pa do 30. junija. Kdor bi iz katerega koli razloga po prijavi udeležbo odpovedal, mora to storiti do 30. junija. Pri tem zgubi 2.000 lir za poravnavo stroškov, ki so povezani s pripravo takega romanja. Od 1. julija dalje odpoved ni več možna in plačani prispevek v primeru odsotnosti prijavljenega v celoti zapade.
Prijave za romanje sprejema uprava »Katoliškega glasa«, Riva Piazzutta 18, Gorica.
Romarsko vodstvo Duhovniške zveze v Gorici n ■ m 111111111111111 m 11 lil m 11111111 m 111 m m 111 m 111111 m 1111111 mm 111
zbora ter igranje mladega harmonikaša in našega spretnega organista. Matere in ostali gledalci so bili veseli te prijetne prireditve in navdušeni nad igralci ter so hvaležni vsem, ki so se za to trudili.
tom. Mladi dopisniki so spet precej pisem poslali. Prav zanimivo je brati odmev na vprašalno polo, ki jo je uredništvo razposlalo v tretji številki svojim naročnikom in bralcem. Odgovori pričajo, da je »Pastirček« na splošno zadovoljil, vseh se pa seveda ne bo dalo nikdar; že deklicam ni všeč to, kar ugaja dečkom in obratno prav tako. Vsekakor pa moramo biti ve seli, da je »Pastirček« tudi letos prav uspešno izvršil svoje poslanstvo med našo mladino. Izhajal je zelo redno, zaradi če sar zaslužita pohvalo urednik in uprava. Želimo, da se jeseni spet pokaže med nami, vedno svežih lic, živahnega duha in odprt za težnje mladega rodu, naša dolžnost pa je, da ga materialno podpiramo in mu priborimo vstop v vsako slovensko družino na Goriškem in Tržaškem!
Občni zbor Alojzijevišča. Društvo slovenskega Alojzijevišča v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici v ponedeljek, 29. maja ob 16. uri v prvem sklicanju, ob
16.30	pa v drugem. Dnevni red: a) Poročila odbornikov; b) Poročila nadzorstva; c) Razrešnica odboru; č) Volitve novega odbora; d) Slučajnosti. — Predsednik.
Birma za slovenske otroke in v slovenskem jeziku bo v Trstu na praznik sv. Petra in Pavla v cerkvi Novega sv. Antona ob 15.30.
Slovenski skupnosti iz tržaških župnij sv. Jakoba in sv. Vincencija prirejata zadnjo nedeljo v maju (28. V.) skupni romarski izlet z naslednjim sporedom: Sv. gora -Vipava - Postojna. Tu bo ogled slovite Postojnske jame in Predjamskega gradu. Za kosilo se ustavimo v Solkanu pri Gorici. Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj pred vsako župnijsko cerkvijo (sv. Jakoba in sv. Vincencija). Cena 1.100 lir. Kdor se želi udeležiti izleta, naj pohiti s prijavo na naslov: G. Anton Surina, Parrocchia s. Vincenzo, via Ananian 3 - tel. 94-870 (po telefonu ga najlažje dobite v opoldanskih in večernih urah).
Slomškova založba je v zvezi s 1200-let-nico pokristjanjenja slovenskega naroda izdala štiri okusno opremljene razglednice. Prva prikazuje višarsko Marijo, naroda našega pribežališče in Kraljico; druga sv. Domicijana, prvega krščanskega koroškega kneza, ki je bil po vsej verjetnosti knez Gorazd, pokopan s soprogo, kneginjo blaženo Marijo, v cerkvi v Millstattu; tretja sv. Cirila in Metoda, ki blagoslavljata naš rod; četrta pa znamenje s podobo svetih bratov Cirila in Metoda, z gorami v ozadju. V letošnjem slovenskem jubilejnem letu bi moralo veljati načelo: ko pišeš ali pošiljaš pozdrave, posluži se teh razglednic! Posamezna stane 30 lir ter se dobi na upravi našega lista. Sezite po njih, dokler traja zaloga!
Prisluhnite slovenskim oddajam »Glas Nemčije« - Radio Deutsche Welle! »Glas Nemčije« je radijska postaja Zvezne republike Nemčije za tujino. Vsak torek in četrtek ter vsako soboto je na sporedu oddaja v slovenščini in sicer v času od 16,20—16,50 na kratkih valovih 31 in 41 metrov. Na sporedu so med drugim poročila, komentarji, pregledi tiska, razgovori, zanimivosti iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, verske in športne oddaje.
DAROVI :
Za Katoliški dom : U. Z. 3.000; S. J-20.000. N. N. 15.000; družina Bric 1.000; N. N. 5.000; N. N. 5.000; N. N. 10.000; N-N. 2.000; Mar. družba 10.000; O. T. 10.000; N. N. 3.000; Cej Jožef 500; Humar Zofija 500; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N-1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; M-N. 1.000; B. L. 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 1.000; N. N-10.000; N. N. 4.000; B. L. 5.000; iz zapuščine pok. gospe Trpin-Strel 10.000; Justina Ciglič namesto cvetja na grob pok. brata Antona 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Ciglič Justina
20.000	namesto cvetja na grob pok. bratu Francu Ciglič; iz zapuščine pok. gospe Trpin-Strel 10.000; M. S. iz Vidma 5.000; B. L. 5.000; N. N. 2.000 lir.
Bog povrni obilo vsem dobrotnikom!
Trgovina, dobro upeljana, kmečke stroke, na prodaj. (Vinoagra-ria, Travnik, Gorica).
Trgovskega pomočnika išče dobra trgovina v Gorici. (Vinoagra-ria, Travnik, Gorica).
Vajenca išče dobra trgovina v Gorici. (Vinoagraria, Travnik, Gorica ).
Pojasnila morete dobiti v ulici Don Bosco 14, 1. nadstropje.
Zaradi praznika sv. Rešnjega Telesa se
bo paginacija našega lista izvršila že v torek, 23. maja popoldne, namesto v srt> do, 24. maja. Vsi dopisi naj bodo na upravi vsaj do 23. maja opoldne.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 79^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
1«
n
v
sl
ii
le
R
d
Či
t<
P
g
k
o
s;
k
d
n
n
n
v
d
r:
s
P
g
b
ti
.