635ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
tehtni za odpustitev imenovanega z delovnega mesta visoko{olskega profesorja. Na na{ih visokih {olah je {e
veliko strokovnjakov, ki niso marksisti~no usmerjeni, vendar imajo bogato znanje, ki ga moramo izkoristiti.«
Tudi to dobronamerno priporo~ilo je pri bratislavskih partijskih organih naletelo na gluha u{esa. Rapant je
dokon~no pristal v Univerzitetni knji‘nici in ni mu preostalo drugega kot kratko sporo~ilo univerzitetnim
organom »iz starostnih, zdravstvenih in delovnih razlogov odhajam dne 1. 10. 1958 v zaslu‘eni pokoj.«
Udele‘enci simpozija so v svojih referatih podrobno obdelali Rapantovo delo. Izpostavili so tista
njegova temeljna dela, ki so vplivala na razvoj slova{kega zgodovinopisja. Izognili se niso niti najbolj
pere~im vpra{anjem, ki so odrivala Daniela Rapanta na obrobje javnega ‘ivljenja in delovanja. Bili so pa~
taki ~asi: slova{ko zgodovinopisje je bilo na za~etku, bilo je premalo zgodovinarjev, da bi lahko argumen-
tirano branili in ubranili Rapantove teze o samostojni slova{ki zgodovini proti etatisti~ni tezi o obstoju
skupne ~e{koslava{ke zgodovine. Prva samostojna slova{ka dr‘ava (1939–1945) ‘e po svojem dru‘be-
nem ustroju ni mogla ponuditi demokrati~no naravnanemu Rapantu drugega kot tiho toleriranje njegovega
dela, ~eprav se niso oblastniki z njim popolnoma strinjali. Obdobje po politi~nem pu~u leta 1948 je
Rapanta popolnoma izlo~ilo iz javnega ‘ivljenja, kar pa ni zlomilo njegovega znanstvenega duha. V ti{ini
Univerzitetne knji‘nice je {e naprej ustvarjal svoja znanstvena dela „za bolj{e ~ase“, kot je ve~krat rekel.
D a n i e l  R a p a n t
Logika zgodovine1
1. Zgodovinsko dogajanje
Logike zgodovine ne pojmujemo kot logicizem zgodovinopisja, torej kot celoto logi~nih in metodo-
lo{kih pravil in postopkov, s pomo~jo katerih zgodovinar odkriva zgodovino in po potrebi razmi{lja o
mo‘nostih in mejah te dejavnosti, ampak logiko v globljem pomenu, ki se pojavlja v imanentnem zgodo-
vinskem razvoju. Torej kot dolo~eno zakonitost, pravilnost v zgodovinskem dogajanju. Seveda, zakoni-
tost, pravilnost na vi{ji stopnji. Ne mehani~no zakonitost, samo kavzalno (zaporedje dogodkov, ki jih
povzro~ijo razli~ni dejavniki), zunanjo, ampak globljo, notranjo, organska, strukturalno, ki spremlja
smisel tega dogajanja, ne da bi se z njim poistovetila. (Tudi pri tem i{~emo notranji, imanentni smisel, in ne
zunanjega, interpretacijskega smisla.) V obi~ajnem pomenu je smisel zgodovine ‘e vrednotenje zgodovin-
skega razvoja, torej posledice logike zgodovine. V na{em smislu logike zgodovine ne zajema niti v tej
zvezi uveljavljeni pojem: dialektika zgodovine, ki se ve~inoma osredoto~a  samo na dogodke in njihov
potek, ne pa na njihovo bistvo, logiko. Logika zgodovine vsebuje razen omenjenih vidikov, v na{em
pojmovanju predvsem, tudi dolo~eno mero eti~nosti (pravi~nost), torej nekaj, kar se po bibli~ni predstavi
ma{~uje od tretjega pa vse do ~etrtega rodu – zgodovina je tudi tu neusmiljena, ker njeno ma{~evanje ni
individualno, ampak kolektivno in predvsem se ni omejena na dru‘inskega ali drugega dru‘benega (dr‘av-
nega, narodnega) nosilca, kar se be‘no imenuje Nemezis zgodovine. Kot najbolj o~iten tovrstni primer bi
najbr‘ lahko navedli problem ~rncev, ki so jih vla~ili v Ameriko kot su‘nje.
Iz povedanega izhaja, da iz omenjenih sinonimov logike zgodovine bi bila najbli‘ja (notranja, struktu-
ralna ne izklju~no mehani~na, mehani~no-kavzalna) zakonitost zgodovine, s katero bi se radi ukvarjali na
tem mestu (ne poglobljeno in znanstveno, marve~ na poljudni ravni).
@e na za~etku moramo tudi povedati, da ne morejo in ne smejo veljati za zgodovinsko zakonitost
stroga naravoslovna merila. Zgodovinska stvarnost je – za razliko od naravoslovne stvarnosti – neprimer-
no bolj zapletena in bolj izpostavljena delovanju slu~ajnih (~etudi nedeterminiranih) dejavnikov. [e pose-
bej zato, ker zgodovinopisje zanimajo predvsem posamezni, individualni in kolektivni dogodki (slednje
pojmuje zgodovina v duhu svoje individualizirane nazornosti), kjer dele‘ – ~etudi druga~e determinirane
1 ^lanek je nastal v letu »pra{ke pomladi« in je bil objavljen v reviji Kultúrny •ivot 33 (1968).
636 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
slu~ajnosti je (zaradi mo‘nosti izbire ciljev in temeljnih sredstev, kot tudi ne popolnoma predvidljive
reakcije ljudi na posamezne pobude) precej ve~ji kot pri naravoslovju. Zato v zgodovinopisju raje govo-
rimo  o dolo~eni pravilnosti (ki ji tudi sicer ne manjka dolo~ena logi~nost), kot o striktni naravoslovni
zakonitosti v tem smislu, da bi iz tako pojmovane zakonitosti bili natan~no izpeljani posamezni zgodovin-
ski dogodki, kot to velja za naravoslovje. To seveda {e ne pomeni negacije, da tak{ne zakonitosti, pravil-
nosti, razvojni modeli ne obstajajo tudi v zgodovini, zgodovinopisje jih pri razlagi preteklosti (ob domi-
nantni individualni kavzalnosti) tudi jemlje v ozir, ~eprav jih samo ne goji. Prepu{~a jih navadno splo{ni
dru‘beni vedi, sociologiji, ki ji s svoje strani pomaga s konkretnim gradivom.
Zgodovinsko dogajanje je posledica razli~nih relativno stalnih (geografskih, klimatskih, biolo{kih, ras-
nih) in bolj ali manj variabilnih (rasa v ~love{kem pomenu besede, civilizacija, kultura, ~love{ka psiha,
tradicija) dejavnikov, oziroma bolj ali manj kontingentnih dejavnikov (zgodovinsko, ~etudi na svoj na~in
determinirano zgodovinsko dogajanje kot tak{no). Drugo in tretjo skupino bi lahko mogli pojmovati kot
posledico reakcije ljudi na prvo skupino. Zakonitost, pravilnost v zgodovini je dana predvsem z relativno
nespremenljivostjo dveh prvih skupin, in tudi, v manj{i meri, z dolo~eno stalnostjo reakcije, ki sta jo
povzro~ili.
Temeljna zgodovinska kategorija ni ~as (astronomski), ampak trajanje: ~as napolnjen z dogajanjem, s
posledico vzajemnega spopadanja stvarstva, ~love{tva z bli‘njim in oddaljenim ‘ivljenjskim prostorom kot
tudi medsebojnega spopadanja. Vztrajamo lahko samo za ceno primernih odgovorov, reakcij na naloge, ki jih
pred nas postavlja to okolje. To ne velja samo za posameznike, ampak tudi za narode, cele kulture in tudi za
~love{tvo v celoti. Organizem (individualni in kolektivni), ki ne zna na primeren na~in odgovoriti na spodbu-
de (zunanje in notranje), ki se valijo nanj, je obsojen na propad, kot je to ‘e doletelo mnoge narode in cele
civilizacije. Pri tem je logika zgodovine pogosto tak{na, da je uni~enje posledica neprimerne obrambne
strategije. (Barbarizacija rimske armade, ki je bila dolo~ena za obrambo imperija prav proti tem barbarom,
nastajanje delavskega razreda, po Marxu grobarja kapitalizma ipd.). Torej situacije, ki spominjajo na anti~ne
tragedije. Dolo~eni dejavniki pogosto pozabljajo, da lahko oblast veliko dose‘e, vendar ne more nikoli
premagati sebe. Ker tega ne zmore, po~ne stvari (v interesu navidezne samoohranitve), ki jo na nazadnje
uni~ijo. Delovanje prvih dveh skupin tu poteka na ra~un tretje skupine v tem smislu, da se po revolucionarnih
spremembah sploh ne spremenijo temeljne razvojne usmeritve dolo~enih zgodovinskih celot. (Npr. konstan-
ta v zunanji politiki fevdalnorevolucionarne Francije in napoleonovskega imperializma ali trmasto vztrajanje
ruske zunanje politike za prodor v Sredozemsko morje: Dardanele.)
Zgodovina ni tak{en kaos, kot se nam zdi na prvi pogled. Je v njej dolo~ena zakonitost, pravilnost,
ciljnost, logika. Bistvo zgodovine najbolje pojasnjuje zna~ilnost (ena izmed mnogih), da je zgodovina vedno
ista (se ponavlja), samo vedno malce druga~e (Historia semper idem, sed aliter.) Medtem ko je zakonitost,
pravilnost bolj retrospektivna, je logika bolj perspektivna, usmerjena v prihodnost. Zakonitost in pravilnost
predstavljata dolo~en okvir amplitude ~love{ke dejavnosti. O njeni uresni~itvi odlo~a logika. Na njeni osnovi
je mogo~e dolo~iti v zgodovinskem razvoju dolo~en razvojni trend. Razumna in predvidljiva politika si mora
iskati prav tu usmeritev za zgodovinski razvoj. Seveda, ~e so za to primerne razmere (predpostavke).
Prepoznavati pravi zgodovinski trenutek (to niso kakr{nekoli be‘ne, pogosto navidezne konstelacije) je
naloga dr‘avnika in tudi njegov izpit (preizku{nja). Pri razpoznavanju logike zgodovine mora sodelovati tudi
dolo~ena dr‘avni{ka intuicija, ki mu omogo~a videti prihodnost kot perspektivno spremenjen odsev (obr-
njeno projekcijo) preteklosti. V tej sposobnosti je razlika med pravim dr‘avnikom in navadnim politikom.
Politiki (zaradi individualne in kolektivne samoohranitve) postopajo obi~ajno druga~e. Posiljujejo
naravni razvoj in ga silijo v napadalnost. Na mesto mirnih razvojnih re{itev vsiljujejo nasilne re{itve, ki
potem pri svojem poletu pogosto pridejo dlje, kot je za razvoj bistveno in zdravo. Tako prihaja k posilje-
vanju na napa~nem koncu. Naravni razvoj, ki ga ni mogo~e ustaviti, niti posiljevati, po~asi uravnote‘i obe
skrajnosti in usmeri potek stvari v njihovo naravno razvojno korito.
2. ^e{ko-slova{ki problem
Ena izmed temeljnih usmeritev zgodovinskega razvoja je emancipacijski trend, emancipacijsko strem-
ljenje ni‘jih, podrejenih, podjarmljenih dejavnikov. Posameznikov, posameznih razredov in tudi celih
narodov. Emancipacija je osebna, gospodarska, politi~na, socialna in narodna. Gonilna sila je razvijajo~a
se demokratizacija javnega in dru‘benega ‘ivljenja, ki na koncu omogo~i razvoj v narod tudi etni~nim
637ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
skupinam, ki so zaradi njim nenaklonjenega zgodovinskega razvoja izgubile svojo nekdanjo narodno in
dr‘avno samostojnost, in tudi tistim, ki je nikoli niso imele.
Celotna zgodovina ~love{tva je sestavljena iz zgodovine njenih posameznih delov, posameznih struk-
tur v njenem okviru, pri ~emer se postopoma razvijajo manj{e, ni‘je strukture v vi{je, ve~je strukture, vse
do najvi{je strukture, ki jo tvori ~love{tvo kot celota. Ena (in to pomembna) struktura v zgodovini je narod,
katerega razvojni logiki (sedaj v ~e{ko-slova{kem najaktualnej{em odnosu) se bomo posvetili.
Z razvojem slova{kega naroda v prvi polovici 19. stol. v moralni subjekt {e ni bil kon~an slova{ki
narodni razvoj. Moralni subjekt se je trudil dokon~ati svoj razvoj v politi~no enoto v okviru nekdanje
Ogrske in tudi v okviru nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Niti eno niti drugo se mu ni posre~ilo.
Predvsem zaradi narodnega egoizma Mad‘arov, ki se jim je vedno posre~ilo ustaviti slova{ka politi~no-
emancipacijska stremljenja, vendar se mu ni posre~ilo vsrkati vase slova{ki narod. Trdimo lahko, da se je
slova{ki narod ohranil bolj po tuji kot lastni zaslugi. Slovaki so se osvobodili  {ele leta 1918 s ~e{ko
pomo~jo in s pomo~jo ugodne zgodovinske konstelacije, ki ni samo omogo~ila ^ehom in Slovakom
politi~nega konstituiranja (kar so ̂ ehi imeli ‘e pred tem), temve~ tudi ustanovitev skupne dr‘ave, v kateri
se za~ne, ne kon~a, slova{ki narodni in politi~ni razvoj.
V skupno dr‘avo niso prinesli ^ehi in Slovaki enake dedi{~ine. Pokazale so se velike gospodarske,
kulturne in politi~ne razlike. [e posebej velike so bile razlike na narodni (jezikovni in sociopsiholo{ki)
strani. ̂ eprav je bila Slova{ka v Ogrski industrijsko najbolj razvita, prav tako kot ̂ e{ka v Avstriji, je bila
Slova{ka na tem podro~ju zaostala nasproti ^e{ki. Nikakor pa ni bila zaostala do te mere, da ne bi
predstavljala resne konkurence ~e{ki industriji. Konkuren~ni razlogi in enostranska racionalizacijske
te‘nje so namesto pri~akovanega razvoja pripeljali postopoma do uni~evanja slova{ke industrije, kar je
imelo na Slova{kem hude socialne posledice. Postopoma za~enjajo gorato Slova{ko predstavljati kot
agrarno de‘elo (kar je bilo glede na dejansko stanje tudi razumljivo) in glede na industrializirano ̂ e{ko kot
neljubi privesek (~eprav je ~e{ko kmetijstvo bilo neprimerno bolj razvito), ki mu v industrijskem oziru
pripada samo status surovinske baze. Slova{ka postopoma prihaja v odnosu do ^e{ke v polkolonialni
polo‘aj, kakr{nega je ‘e imela (pred dualizmom) celotna Ogrska do Avstrije.
V tem odnosu je tudi dolo~ena logika. Logika razmerja med razvitim in nerazvitim narodom. Razviti
narodi, ki so dosegli vi{ek svojega razvoja, so brez pomislekov zaustavili razvoj manj razvitih narodov in
si jih tako gospodarsko podredili. ̂ e{koslova{ki odnos po osvoboditvi leta 1918, na katerega je vplivala
{e ~e{koslova{ka osvoboditeljska ideologija, je tipi~en v tem pogledu.
Nezadovoljstvo, ki je bilo posledica te diskriminacije, so {e stopnjevale ~e{ke politi~ne, narodne
zedinjevalne in centralisti~ne te‘nje. Nesporno je, da so bili Slovaki osvobojeni (v zunanjepoliti~nem
razmerju) kot del (veja) ~e{koslova{kega naroda. Sami, kot samostojen slova{ki narod, nikakor ne bi
dosegli samostojnosti. Po drugi strani pa so Slovaki nastopali v notranjepoliti~nem odnosu do ̂ ehov kot
samostojen narod, ki zahteva dolo~eno samoupravo, avtonomijo. Avtonomije niso dosegli zaradi svoje
nerazvitosti (narodno zavedni sloji so predstavljali le manj{i del naroda, prevladovali so narodno nezaved-
ni sloji,  ki so bili sovra‘no razpolo‘eni do novih razmer: zmad‘arizirana inteligenca, prete‘ni del dr‘avnih
uslu‘bencev itd.). @e v ~asu (druga~e postopoma umirajo~ega) ministrstva za Slova{ko (nekak{nega
absolutisti~nega nadomestila, ki so ga izsilile druga~ne slova{ke razmere) se za~enja oster centralizacijski
in unifikacijski proces, ki ga naj bi podprla tudi ‘upanijska ureditev, ki je bila uzakonjena navkljub ostremu
~e{kemu nasprotovanju na pritisk slova{kih poslancev v dr‘avnem parlamentu. @upanijska ureditev je bila
uresni~ena samo na Slova{kem. Ta neenotnost in proticentralisti~no nasprotovanje na Slova{kem in iz nje
izhajajo~e avtonomisti~ne zahteve ljudske in narodne stranke imajo potem za posledico raz{iritev de‘elne
oblike samouprave tudi na Slova{kem. Znamenje spremenjenih razmer je, da je postal prvi de‘elni pred-
sednik na Slova{kem pripadnik ljudske stranke, ki je ‘e pred tem napravila velik kos poti proti svojemu
kon~nemu cilju: samostojnosti slova{kega naroda.
Gospodarsko in politi~no nezadovoljstvo ni bilo edino, niti glavno izhodi{~e slova{kega avtonomi-
sti~nega gibanja, ~eprav je nanj mo~no vplivalo. Glavno gibalo so bile asimilacijski ~e{koslova{ki poskusi
s strani nekaterih ~e{kih krogov, ki so se trudili uresni~iti ~e{koslova{ko narodno enotnost na osnovi
prvotnih osvoboditeljskih stremljenj. ̂ eprav je to izhajalo samo iz nekaterih {ovinisti~nih ~e{kih krogov
so ti nepremi{ljeni poskusi na Slova{kem povzro~ili veliko hude krvi.
Nezadovoljstvo na Slova{kem je povzro~ala nezadostna soudele‘ba Slovakov v dr‘avnih, {olskih in
drugih javnih slu‘bah, kjer je bila na za~etku potrebna ~e{ka pomo~, ki so jo Slovaki razumeli kot prehodni
638 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
pojav. Prehodnost se je po~asi spreminjala v stalnost, kar pa nikakor ni ustrezalo slova{ki inteligenci, ker
je to zmanj{evalo njene mo‘nosti za uveljavitev in urejanje slova{kih zadev. Nezadovoljstvo se je {e
razraslo med gospodarsko krizo v tridesetih letih.
Razmere so se zaostrile po definitivnem odhodu ljudske stranke v opozicijo (avtonomisti~ne zahteve
so z druga~nega ideolo{kega stali{~a podpirali {e komunisti) in s sodelovanjem z drugonarodnimi (doma~imi
in delno tujimi) opozicijskimi in sovra‘nimi dejavniki. Razpada republike, ki ga je povzro~ila nacisti~na
agresija, ni bilo ve~ mogo~e ustaviti. Federativna samostojnost Slova{ke v smislu @ilinskega sporazuma
je prerasla pod pritiskom razmer v vazalsko slova{ko dr‘avo, ki je bila ukinjena (v soglasju z doma~imi in
tujimi zahtevami po obnovitvi ^SR) s slova{ko ljudsko vstajo in prihodom Rde~e armade. Slova{ka
ljudska vstaja je bila upor proti nacisti~nemu nasilju in proti nacisti~ni nadvladi. Bila pa je tudi spontan
upor proti klerofa{isti~ni vladi, ki je v svoji omejenosti (med dvema ateisti~nima velesilama) hotela
ustvariti »farov{ko« republiko in je pri tem pogosto pozabljala na temeljna na~ela kr{~anske morale.
Protipravni nastanek slova{ke dr‘ave, mednarodne razmere (obnovitev stanja iz let 1938-39),  ob~utek
lastne {ibkosti proti dvema mogo~nima nasprotnikoma, ne nazadnje strah pred klerofa{isti~nim re‘imom
in bojazen pred osvoboditvijo od zunaj, je imelo za posledico kuriozni pojav v zgodovini: upor Slovakov
proti lastni slova{ki dr‘avi in boj za svobodno in narodnostno (federativno) enakopravno ̂ SR. Tudi drugi
poskus za federativno ureditev dr‘ave se ni posre~il in je na Slova{kem povzro~il ogor~enje in razo~aranje.
Sedaj (1968) znova stojimo pred problemom sprejemljive ureditve ~e{ko-slova{kega odnosa na federativ-
ni podlagi, iz katere je bila odpravljena bolj ali manj simboli~na avtonomija. Smo pred novim poskusom
povratka k  letu 1945.
3. Simetrija in asimetrija
Problematika se je zaostrila pri vpra{anju simetri~nega ali asimetri~nega modela prihodnje ureditve
dr‘ave. Slovaki so naklonjeni simetri~nemu modelu, ker vidijo v asimetri~nem modelu razloge za spore.
Svoje pomisleke Slovaki utemeljujejo z dejstvom, da Slova{ki narodni svet (parlament) nima na ~e{ki
strani ustreznega partnerja in je njegovo funkcijo opravljala ~e{koslova{ka vlada, ki ni vedno razlikovala
~e{ke interese od ~e{koslova{kih oz. slova{kih interesov, ki jih je pogosto ‘rtvovala v ~e{ki prid. Ne
smemo pozabiti, da so imeli Slovaki v asimetri~nem modelu precej{njo (na za~etku federativno) samostoj-
nost. Kako so jo u‘ivali? Model bi lahko na dr‘avnem nivoju uravnaval ‘e omenjene interese, vendar se
ni zgodilo tako. Centralni organi, ki so bili zaslepljeni s ~e{kim nezaupanjem do Slovakov zaradi dogo-
dkov pred okupacijo, so si pogosto tudi iz egoisti~nih razlogov prizadevali za politi~no in gospodarsko
podrejen polo‘aj Slova{ke, da bi tako prepre~ili ponovitev preteklosti, osamosvojitev, ali samo avtonomijo
v okviru republike. Slova{ka se je postopoma industrializirala, pove~ala se je zaposlenost, vendar dobi~ek
je ve~inoma odplaval na ̂ e{ko. Slova{ka pa je {e naprej ostajala v prikritem in bolj rafiniranem polkolo-
nialnem polo‘aju. Vedno bo ostala zgodovinska posebnost, ne dostojna slova{ke vstaje proti svoji dr‘avi,
da so se pri tem uresni~evale (med internacionalnim komunisti~nim re‘imom) tajne centralisti~no-
{ovinisti~ne smernice, ki jih je za ta namen ‘e oblikovala nekdanja nacionalsocialisti~na stranka. Na
rezultat ni bilo treba dolgo ~akati. To je povzro~ilo stanje (popolnoma v duhu logike zgodovine), ki bi ga
bilo treba prekiniti.
Po januarskem prevratu je pri{lo do tega, da je celo ~e{ka stran za~ela opu{~ati asimetri~ni model kot
neuresni~ljiv. Odpirati so se za~ela vpra{anja o tem, kak{na naj bo federacija: dvo- ali trodelna, vpra{anje
paritete v primeru dvodelna federacije, vpra{anje federalnih, skupnih in narodnih zadev (in v tem okviru
vpra{anje integriranega, oz. narodnega gospodarstva), polo‘aj narodnih manj{in. To so glavni problemi,
ki so povzro~ali te‘ave.
Predpostavljali smo lahko, da se bo  Slovakom, ki se borijo za enakopraven polo‘aj, pridala {e
nekdanja moravsko-{lezijska de‘ela, s katero so pri zadnji dr‘avnopravni reformi postopali {e bolj
ma~ehovsko kot s Slova{ko, ki so ji z okrnjenim Slova{kem narodnim svetom pustili vsaj simboli~no
narodno in administrativno samostojnost. Nasproti moravski zahtevi po nekak{ni trialisti~ni ureditvi
dr‘ave, Slovaki vztrajajo pri dualisti~ni re{itvi, torej na enakopravnem polo‘aju ^ehov in Slovakov.
Moravce Slovaki uvr{~ajo med ^ehe, pri tem pa gredo celo tako dale~, da pojmujejo moravske Slovake
kot sestavni del ~e{kega naroda. Moravci se pri{tevajo k »veji« ~e{kega naroda (pojem Slovaki dobro
639ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
poznajo {e iz ~asov na{ega podobnega polo‘aja v ~e{koslova{kem narodu), vendar zahtevajo na zgodo-
vinsko-teritorialni osnovi zase podoben polo‘aj, kakr{nega bodo imeli Slovaki na narodno-teritorialni
podlagi. Torej nekak{en povratek k nekdanji tridelni dr‘avi iz zadnjega desetletja prve republike.
Trialisti~no federativno re{itev sem predlagal ‘e l. 1946. Pokazalo se je, da je bil tak{ni re{itvi
naklonjen na pogajanjih s slova{ko delegacijo v Londonu celo sam Bene{. Podlaga za vsa tri podro~ja bi
bil obseg kompetenc, ki bi jih za Slova{ko dolo~ili sami Slovaki. Enake pristojnosti bi bile potem priznane
tudi ~e{ki in moravski de‘eli. Slovaki so takrat predlagali nekaj podobnega kot danes: ho~emo dvostran-
sko razmerje med ~e{kim in slova{kim narodom, ho~emo simetri~ni model.
Simetri~ni model in dvodelnost nista povsem enaki stvari. Simetri~nost je lahko tri- in ve~delna, ~e
izhaja iz tega, da bi bili njeni posamezni deli v enakem pravnem polo‘aju in nad njimi bi bila zvezna vlada,
ki bi bila tem delom nadrejena, vendar ne bi bila povezana niti z enim federativnim delom. Bistvo dana{nje
asimetri~nosti je prav v prepletanju ~e{kih organov s ~e{koslova{kimi, pri ~emer je bilo do sedaj to
razmerje  dvodelno, torej simetri~no. Tak{no bo tudi ostalo z navedenimi razlikovalnimi posebnostmi,
torej v pravem pomenu pojma, tudi z moravskim tridelnim modelom. (Zaokro‘enost) Povezanost ~e{kega
in moravskega ozemlja ne prepre~uje konstituiranje slova{kega dela na narodnostni podlagi, ker se je ta del
ozemeljske ureditve ne odreka. Moravska bi lahko postala v tem primeru povezovalni ~len in tudi bla‘ilec
med Slovaki in ^ehi.
Iz navedenih razlogov bi morali nasprotovati moravskim zahtevam, ker pa gre pri tem za dejanska
moravska stremljenja (in ne ~e{ko taktiko) bi jih morali podpreti. Seveda nam ni treba prepri~evati
Moravcev in moravskih Slovakov, da so ̂ ehi itd. Oboji sami najbolje vedo, kaj pravzaprav so. Odlo~itev
je treba prepustiti samim Moravcem, najprimernej{i za to bi bil plebiscit, kot si to tudi sami ‘elijo.
Trialisti~na ureditev ne bi smela biti (za slova{ko stran) prehuda ovira za ‘eleno re{itev problema od
naroda k narodu, ker obstaja mo‘nost, da bi oba ~e{ka dela (Moravcem kanijo ^ehi priznati samo
ozemeljsko avtonomijo) nastopala proti Slovakom kot ena enota s celotnim {tevilom glasov, ki bi bili enaki
{tevilu slova{kih glasov. Ta re{itev bi v primerjavi s Slovaki diskriminirala oba ~e{ka dela. Po drugi strani
bi bila v primeru enakopravnosti vseh treh delov diskriminirana (z mo‘nostjo preglasovanja) Slova{ka.
Ker pa bojazen pred preglasovanjem (ob presti‘nem geslu narod proti narodu kot enak z enakim) prevla-
duje na Slova{kem, bi bilo najkoristneje sprejeti protimajoritetne dolo~be, ki bi dolo~ale pri sprejemanju
zakonov konsenz vseh treh federativnih enot. Torej kurialni sistem, dr‘avni zbor, ki bi ga sestavljali trije
de‘elni (narodni) zbori, ali kar bi bilo {e bolj prakti~no, enako {tevilo poslancev. Pri zanemarljivem {tevilu
skupnih zadev (ne smemo pozabiti na slova{~ino kot uradni jezik v slova{kih polkih, ~e no~emo federa-
lizirati tudi armade, seveda pod skupnim vodstvom in ministrom) bi bilo delovanje posebnega vsedr‘av-
nega parlamenta precej drago in neproduktivno. Za nadzor skupnih ministrstev (2– 3) in institucij (dr‘avna
banka idr.) bi zadostovale skupne nadzorne komisije, za stvari, ki zahtevajo enoten postopek, bi zadosto-
vala predhodni dogovor skupnega paritetnega sveta vseh treh de‘elnih zborov. To bi veljalo predvsem za
gospodarske zadeve, kjer bi moralo biti centralizirano gospodarstvo. Ve~ina zadev bo itak v pristojnosti
de‘elnih (narodnih) zborov, najbolje narodnih svetov. ^e bi na ta na~in ne pri{lo do konsenza vseh treh
strani, bi bila stvar prestavljena, dokler ne bi na{li konsenza ali pa bi federativnim enotam (~e bi narava
stvari to dovoljevala) pustili  (do kon~ne odlo~itve) proste roke.
V dejstvu, da po eni strani priznavamo Moravcem pravico do urejanja njihovih notranjih stvari, v
katere ne bi smeli negativno posegati, po drugi strani pa se vendarle ukvarjamo z njimi, ne smemo videti
nedoslednosti (nena~elnosti). Moravsko vpra{anje ima tudi vsedr‘avni pomen, ki mora zanimati tudi
Slovake. Pri dvodelni narodni ureditvi lahko v duhu zgodovinske logike pri~akujemo, da se bo ~e{ka
prepotentnost zaradi samostojne Slova{ke zna{ala nad Moravsko in nad Moravci, kjer bo zaradi tega
nastalo novo ‘ari{~e nezadovoljstva, ki ne bo podobno slova{kemu, in nastale bodo nove vsedr‘avne
komplikacije, ki bi jih lahko upo~asnili s predlagano tridelno dr‘avno ureditvijo.
Nazadnje bi bilo treba premisliti, ali ne bi bila za sede‘ federacije in njenih malo{tevilnih uradov in
institucij primerna Bratislava, ker bi Praga ostala ~e{ki sede‘ in ne bi bila prikraj{ana s premestitvijo
federalnih organov. Odlo~itev o tem bi sprejeli novi izvoljeni narodni sveti. V zvezi s tem bi morali zaradi
ekscentri~ne lege Bratislave poiskati glavno mesto Slova{ke v srednji Slova{ki. Najprimernej{a za to bi
bila Banska Bystrica, ki bi se s~asoma povezala z Zvolenom.
Osebno si tudi prizadevam za re{itev manj{inske problematike v novi ustavi, ki naj bi omogo~ala vsem
manj{inam konstituiranje na osnovi posebnih javnopravnih oseb (narodnostne skupine) z voljenimi pre-
640 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
dstavniki, ki bodo poobla{~eni zastopati manj{ino na ustreznih administrativni ravni (ob~ina, okraj, de‘ela)
in skrbeti, da se jim ne bi godile krivice. Na ta na~in ne bi re{ili samo vpra{anja slova{kih priseljencev na
^e{kem in Moravskem, temve~ bi se najverjetneje re{ilo (socialno, ne politi~no) pere~e vpra{anje Ciganov
(Romov). Dosedanji neuspeli poskusi pri re{evanju tega vpra{anja gredo na ra~un drugonarodnih dejav-
nikov, ki so posku{ali re{evati to vpra{anje. Izogibati se moramo prenagljenih prehodov in vsiljevanja
lastnih predstav o sre~i. V prvi vrsti moramo zajeziti najdonosnej{o cigansko industrijo: delanje otrok (z
omejevanjem subvencioniranja te dejavnosti in na~rtovanjem dru‘ine) in jim dovoljevati opravljanje raz-
nih obrti (kova{tvo, gumbarstvo itd.).
Predlagane re{itve manj{inskega problema bi izbolj{ale tudi razmere Slovakov v narodnostno me{anih
ob~inah in okrajih, kjer ‘ivijo v nezavidljivem manj{inskem polo‘aju. Ne oziraje se na presti‘no (narodno)
zavest (ki jim ni~ ne prina{a), da so pripadniki dr‘avnega naroda, bi se lahko tudi Slovaki organizirali na
podoben na~in. Samo da ne bi imeli svojih manj{inskih predstavnikov in bi re{evali svoje probleme
neposredno na de‘elnih uradih. Razumljivo je, da bi v prvi vrsti skrbeli za manj{insko politiko odgovarjajo~i
dr‘avni organi, {ele na ni‘jem nivoju bi lahko bile to kulturna ali politi~na, narodna dru{tva (Matica,
Csemadok idr.)
Vpra{anje uradnega jezika (ne dr‘avnega) v odnosu do narodnih manj{in predlagam, da bi re{ili kar
se da najliberalnej{e brez nepotrebnih (vendar na obeh straneh) presti‘nih tendenc v tem smislu, da bi
lahko vsak zahteval pravico v svojem jeziku. Torej v ob~inah jezik tamkaj{nje manj{ine (z ozirom tudi na
drugo tam ‘ive~o manj{ino), v okrajih, kjer {e prihajajo v neposreden ali posreden stik z ob~ani, naj bo v
stiku navzdol v rabi jezik tam ‘ive~e manj{ine, navzgor pa vsedr‘avni uradni jezik. Neslova{ki dr‘avljani
morajo imeti mo‘nost nau~iti se slova{~ine v {olah, vendar jih k temu na sme nih~e siliti.
To so glavni problemi, ki bi jih bilo treba s tehtnim premislekom in znanjem re{iti. Pri tem moramo
izhajati iz dveh ali treh narodnih (teritorialnih) celot, in ne iz liberalisti~nega pre{tevanja volivcev (~e{ki
predlog). Narodi, o katerih je tu govora, niso samo preprosta suma glasov, marve~ celote in kolektivne
enote ter moralni subjekti, ki so vzajemno enakopravne in enakovredne. (Tudi v OZN imata tako najmanj{i
~lan kot najve~ji ~lan en glas.)
Nisem prista{ prenagljenih re{itev teh vpra{anj. Prav zaradi izku{enj iz preteklosti, kjer so bili te‘ko
izbojevani dose‘ki (v ugodnih trenutkih, ki se ne bodo nikoli ve~ vrnili) in kmalu nato tudi zaradi na{e
neodlo~nosti odstranjeni. Po mojem prepri~anju bi morali najprej odstraniti na vseh podro~jih posledice
kulta osebnosti in se vrniti h ko{ickemu programu in pripraviti u~inkovito federativno ureditev dr‘ave,
katere temeljna na~ela bi bila zapisana v za~asnem ustavnem zakonu ‘e 28. 10. 1968. [e prej pa bi bilo
umestno re{iti s plebiscitom {e moravsko vpra{anje. Potem bi lahko na tej osnovi razpisali volitve. Do tega
~asa, in to na osnovi primernej{ega obnovljenega polo‘aja, bi morali poskrbeti za to, da bi bile odstranjene
iz gospodarstva diskriminacijske deformacije iz obdobja kulta osebnosti (na ravni enakih pogojev in
mo‘nosti), Slovaki pa bi dobili ustrezno nadomestilo in reparacijo za svojo preteklost. Na tak{en na~in bi
lahko polo‘ili za prihodnost dobre in trdne temelje za na{o dr‘avo.
Pri teh premi{ljevanjih izhajam iz prepri~anja, ~e so Slovaki dosegli vi{jo stopnjo gospodarskega,
politi~nega in narodnega razvoja, jim ni~ ne more prepre~iti uresni~itve njihovih ‘elja, ~e pa to ni tako, nam
ne bodo pomagali najugodnej{i sporazumu in ustavne svobo{~ine. Imeli smo jih in imamo jih dovolj.
4. Federacija in demokracija
Trajnost nove ureditve ne bo odvisna samo od temeljitosti temeljev in primernosti ustanovljenih
ustanov, ampak od odnosa dr‘avljanov do njih. S tem pa smo pri{li do ene izmed najpomembnej{ih
predpostavk upravne primernosti, ki v sedanjosti privla~i izobra‘ence. Bolj kot funkcionalna federacija jih
zanima vpra{anje demokracije. Federacija in demokracija se v dana{njem pojmovanju stvari razumeta kot
vzporedna pojava, ki se vzajemno ne izklju~ujeta. Stalno poslu{amo, da je mogo~e govoriti o federaciji
{ele po demokratizaciji in obratno, da je demokracija mo‘na samo v federaciji. Stvari pa vendarle niso tako
preproste. Demokratizacija in federacija nista vedno vzporedna pojma. V~asih je vzporednica demokracije
centralizacija in federacija nazadnja{tvo. Slovaki se prito‘ujejo zoper ^ehe, da so sicer  za demokracijo,
vendar se ne ogrevajo za federacijo. ̂ ehi pa ka‘ejo s prstom na Slovake, ki se navdu{ujejo za federacijo,
pri demokraciji pa mo~no zaostajajo.
641ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Resni~nost pa je v obeh taborih bolj zapletena. Med prista{i starega sistema (pri ^ehih jih je ve~, na
Slova{kem manj) se v obeh taborih ‘e pojavljajo napredne skupine, ki so za demokracijo in federacijo,
nasproti njim nastopajo skupine, ki zagovarjajo (predvsem na ̂ e{kem) demokratizacijo in narobe. Slednje
so {tevil~nej{e na Slova{kem, kjer je federalizacija za mnoge samo slo‘nost reakcije na razli~nih stopnjah.
Do dolo~ene mere je to prav narobe izza februarja v letih 1947– 48, kjer se je tedaj vodilna demokrati~na
stranka, ki jo je hujskala in stra{ila (zaradi nevarnosti izolacije), takratna narodna socialisti~na stranka,
bojevala za demokracijo in je pri tem zanemarila, bolje povedano ‘rtvovala federacijo, to pomeni slova{ko
narodno vpra{anje, pod zastavo katerega bi izbojevala federacijo in re{ila demokracijo. Danes nadaljujemo
prav nasprotno, kar je spet napa~no. Vse postavljamo na karto federacije, ~eprav je to demokracija, z
zagovarjanjem katere lahko zadenemo tudi federacijo.
Federalizacija se raje spogleduje s konzervativci kot naprednjaki. V ~e{ko-slova{kem odnosu so bile
naprednej{e sile vedno bli‘e ̂ ehom. Potrebna je bila trda {ola s ~e{ke strani v obdobju kulta osebnosti, da
bi vsi Slovaki, ne glede na svetovnonazorska razhajanja, zagovarjali federacijo. Vezivo je tu od ̂ ehov do
paroksizma preganjani slova{ki nacionalizem, ki je za~asno uspel prikriti tudi svetovnonazorske razlike.
Vse se je za~elo ‘e v tridesetih letih. Zastava, pod katero so se postavili privr‘enci obeh smeri, je bilo
nasprotovanje proti zbli‘evanju slova{kega pravopisa in tudi jezika s ~e{~ino (Vá‘ny) in gibanje za
o~i{~evanje slova{~ine z avtonomisti~nim nadihom. Sledi prevrat v Matici slova{ki in narodnja{ka de-
monstracija na Pribinovi proslavi (1933), ki jo je omogo~ila tudi netaktna, glede na celonarodni pomen
proslave, neprimerna diskriminacija politika Hlinke. Zborovanje slova{ke mladine v Tren~anskih Teplicah
(1932), ~eprav z naprednimi zahtevami, se usmeri, tudi s podporo komunisti~nega gesla o samoodlo~bi,
v nacionalisti~ne vode. Sledi @ilinski sporazum in kar je pri{lo za njim.
Po osvoboditvi l. 1945 se zgodovina ponovi, ~eprav malce druga~e. Po medenih tednih z nara{~ajo~im
~e{kim centralizmom se za~ne razra{~ati na Slova{kem sinnfeinizem. Nasproti zahtevam za zbli‘evanje
obeh jezikov (Liblice) pride l. 1953 do avtonomne pravopisne reforme, ki v svoji, zaenkrat zadnji fazi,
seveda ne slu~ajno, pride do 1. 5. 1968, ko se ponovno za~nejo odlo~no postavljati zahteve po federalni
ureditvi dr‘ave. Nosilci federalnih zahtev so spet potomci pribinovcev iz l. 1933, ki se jim pridru‘ijo (iz
~isto eksistencialnih razlogov) skoraj vsi bolj ali manj prepri~ani Slovaki.
Ta svetovnonazorsko neusklajena in samo nacionalisti~no slo‘na tovari{ija (pri ~emer nasprotniki
strpnega re{evanja zapletenih mednacionalnih vpra{anj, {e niso polo‘ili na mizo vseh svojih adutov) grozi
po uresni~itvi federacije s propadom in uveljavitvijo hegemonije nazadnja{kih usmeritev, ki se jim bodo
prilagodile druge manj mno‘i~ne smeri (s podobnimi namigi se sre~ujemo ‘e danes) ali pa bodo majorizi-
rane, odrinjene na obrobje ali popolnoma onemogo~ene. Federacija bo slu‘ila za uni~enje demokracije.
Potem bo izpeljana {e zadnja pravopisna sprememba z odstranitvijo ipsilona in povratku k Bernolákove-
mo pravopisu (konec 18. stol. – op. prev.) z {turovskim navdihom.
Mnogim se bo zdela ta pravopisna simbolika (zna~ilna za {ibkej{ega partnerja) pretirana. Poteka
premo~rtno, mislim, v duhu logike zgodovine in ima vedno politi~en pomen. Prvi~ so jo posku{ali
uresni~iti l. 1940. Takrat so te pravopisne poskuse iz ~isto strokovnih, in ne politi~nih razlogov prepre~ili
nekateri ~lani vlade, ki niso bili obremenjeni z ominozno simboliko, s ~imer so zanikali prepri~anje, da to
dejstvo negira na{o tezo prav tako, kot proti njej usmerjeno dejstvo, da se ponovno uresni~uje v popolno-
ma druga~nem re‘imu. Podobne, psevdonacionalisti~ne avto- in heteromistifikacije niso osamljene v
zgodovini. Dodati moramo, da so pripombe na pravopisno reformo tudi danes strokovne, in ne politi~ne.
^e bi bila pravopisna reforma strokovno sprejemljiva, ne bi bila dele‘na kritike tudi zaradi svoje poveza-
nosti s politiko. Reforma sama po sebi nima nobene strokovne podlage, ~e ne izstavljamo kot razlog
dolo~enih prakti~nih te‘av s starim pravopisom. [e pred kratkim smo lahko v ~asopisih brali utemeljitev
~lana Jezikovnega in{tituta Ludovita [tura, da je potrebno uvesti poenoteno pisanje (z »i«) v tretji osebi
mno‘ine zaradi pogostih napak pri pisanju. Napak pri pisanju ne bo odpravil niti novi pravopis. Napake
in te‘ave se bodo pojavljale {e naprej, ker se je treba vsakega novega pravopisa najprej nau~iti. La‘je se je
nau~iti logi~no urejenega pravopisa, kot pravopisa postavljenega na tako {ibkih temeljih, kot je fonetika.
In to v ~asu fonologije in strukturalizma, na katerem gradijo svoje delo tudi pisci novega pravopisa.
Kakorkoli ‘e, pravopisna reforma je (slaboten) otrok iz obdobja kulta osebnosti in spretno izrabljenih
tedanjih mo‘nosti. Po odhodu obdobja kulta osebnosti s scene bi morala oditi tudi reforma in prepustiti
mesto starej{emu pisanju  vsaj v osnovnih na~elih (i, y, oz. s, z, so, zo) tam, ker gre za semanti~no
razlikovanje. Najprimernej{a odlo~itev bi bila nedvomno ponoven sprejem mati~nega pravopisa iz l. 1940.
642 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Obenem bomo morali zavzeti razumnej{e stali{~e  tudi do vpra{anja enostranskega jezikovnega purizma.
(Podobno stali{~e je treba zavzeti do trenutnih prizadevanj za »zbernola~enje« slova{kega narodnega
preroda.)
Razvoj stvari je v tesni zvezi s federalizacijo tudi druga~e. Po tej strani, da bo usklajenost prihodnje
federacije pri svetovnonazorski disparatnosti izredno zapletena.
Pri tem izhajamo iz ~iste, in ne planske demokracije. Prepri~ani smo, da se bo planska demokracija
kon~ala enako neslavno kot plansko gospodarstvo. Hegemonizem in demokracija se ne prena{ata. Prava
demokracija in pravi socializem sta v nasprotju s hegemonizmom soodvisna pojma (vsaj morala bi biti).
Prava demokracija ne more ogroziti dose‘kov socializma, ki priznava potrebo dolo~enih reform, tem manj
lahko ogro‘ala socialisti~no dru‘beno ureditev. Razvojne re{itve bo treba poiskati ne pri vrnitvi v strankar-
ski pluralizem (torej nazaj), ampak naprej (vzporedno z napovedjo odmiranja dr‘ave, oziroma z njeno
preobrazbo iz vladajo~e v ljudem prijazno dr‘avo v obliki narodnih svetov. V interesu tak{ne demokracije
bi bilo, da bi nekompromisno obra~unali z anomalijami iz obdobja kulta osebnosti na vseh podro~jih –
politi~nem, gospodarskem, kulturnem in osebnem). Tudi mi se bojimo logike zgodovine. Primer nekdanje
Avstro-Ogrske, ki se je razpadla, ker ni znala prisluhniti in korektno urediti zahteve svojih narodov.
Podobna usoda je doletela tudi predvojno ̂ e{koslova{ko in medvojno Slova{ko. Zavedati se moramo, da
nista edini zanesljivi garant na{e dr‘avne in narodne prihodnosti niti federacija niti demokracija vsaka zase,
temve~ samo njuna tesna povezanost.
Iz slova{~ine prevedel Andrej Rozman