remo: »Sprejela ga je, kakor da bi tujec bil, neznan romar iz tuje dežele. Toliko da sta si roko podala.« Kdor ne čuti na- sprotja v jeziku teh dveh odstavkov, bo ostal nedirnjen pri drugih osebah, kajti odtod gre ta dualizem kvišku mimo Bo- gatina, kjer se je Anton Novačan najbol) razmahnil kot cedeč se naturalist, dokler na gotovih mestih popolnoma ne zago- spoduje Iv. Cankar. V osebi Veleje je brez- dvomno psihološka naloga, dosledno re- šena, a ta Veleja je v vsem svojem ob- segu le preveč pojem: »Veš, kdo sem jaz? Te ni strah mene, Bogatin? Ne veš, da v mojih prsih gnezdijo kače, da je spočela moja glava v treh letih, kar ni bilo moža pri meni, vso hudobijo, ki si jo zamisliti moreš, da sem že videla vse tiste tvoje črne postave in da imam le korak do vsega slabega!« (Str. 23.) Ves njen govor plava v zanosu, presekajo ga le redki pristni izbruhi hude nature. V najbolj vsak- danjem govoru je stavčna ritmika dvo- in trodelnega pravca razpletena s tako doslednostjo, da sta oseba Veleja in njen govor dve stvari. Ta nepristnost doseže svoj vrh v Veleju. Oseba in vse na nji je od drugod, dasi je Novačan to dobro na- slonil na tujino in tovarno. Če bi pona- tisnil prizor med njim, Bogatinom in Lento v prvem dejanju, ga ne bi prisodili No- vačanu. Podobe kakor... »Tam je tista bela koča, tam so lista zlata okna v solncu večernem. Na pragu pa me čaka ona. je že z eno nogo na pragu, čez prag hoče, toda spomnila se je mene in se ozrla. Pa ne gre v kočo, na pragu stoji in me čaka... O ne, ne mene z doma. Ne veš, kako je hudo po svetu,« (str. 34.) te podobe se vrste pri Veleju druga za drugo, polno jih je drugo dejanje. Res je, da je pijanec rad sentimentalen, res je Velej tik pred smrtjo, zato pa bi bil No- vačan kljub temu lahko šel mimo simbo- lizma in Cankarja — ne v svojo škodo. Ta dualizem prav po nepotrebnem ubija to, kar je pisateljevega. Naturalistični ekspre- sionisl se ni zavedel, da simbolična ritmika ne more biti govor za ljudi, ki z utrganim jecljanjem in krikom več duševne sile iz- bruhnejo, kakor more sparjeno živčevje simboličnih oseb sporedih sinonimov in na- nizati miselnih varijant. Neko svojstve- nost je hotel poudariti s tem, da je tupa- tam dialektično stavil besede, kar pa pr- votnega ritma ni prav nič pokrilo. Saj ima Novačan pristnega, lastnega jezika, ki bi bil dovolj močan, da izpolni z njim svoje osebe. Ko bi se tega zavedel, bi bila Ve- leja lahko prav dobro delo. j