DOLENJSKE NOVICE Tzliajiijo 1«. in vsakega mcseca, (;o Jo ;: tisti (lan praznik pa en dan picjo. :: Cena jim J« s poštnino vred za fiolo leto naprej 2 K, za pol leta 1 li. Naročnina za Noiiičijo, lioKiio in (Irn^e evropsko države /naša K ííO li, za Ameriku íí K. Dopise sprejema urednik, naročnino in :: oznanila pa tiskarna J. Krajee nasi. ;: Pod svobodnim solncem. In zopet jo enkrat svobodno soince za-blisčalo v svoji krasni — svobotini luči. Bilo je na daa velikega čudodelnika sv. Antona raduvanskcga iiosreňneg:a leta 1913., Se ne-srečnejšega dneva 13. jutiija. Vso količkaj poďtCEO misleùe katoIiSko prebivalstvo Novega mosta 80 je veselilo na ta dan — priSel je v mesto njegov vladika — prevzvišeni gospod knczoškof. Fred proštijo so ga slovesno vspre-joli pole^ domačo duhovščine zastopniki državnih uradov in drugih korporadj, le novomeški mestni očetje so popolnoma izostali ali s kakim posebnim namenom ali brez namena, to vedo pač najbolje sami. Kakor se nam zdi, niso najbrže hoteli biti farizeji, hinavci, pagani ali celo krivoverci. Par dni pred prihodom škofovim so v palači na mestnem trgu čudno pte-stavljali liberalne kulise. Izza teh se je dalo izvedeti le to, da je baje naš skrbni mestni poglavar gospod Karol Kosmann sklical starešine g. Makso Erunnerja, Adolfa Pauscrja in Vladimirja Vojsko z načelniki posameznih odsekov ter jih baje pregovarjal, naj se udeleže škofovega vsprejema. Gospodje pa so la predlog soglasno odklonili, mogoče zato, ker se jim za take predJjoge oseba županova ni zdela zadosti resna. Župana namreč ni videti pri nobenem takem cerkvenem opravilu, ga ni bilo ne pri velikonočni procesiji, ne pri procesiji sv. Eešojega Telesa. Zlobni jeziki pa trdijo celo, da je mestno starešinstvo odklonilo županov predlog iz same opozicije proti županu, Drugače namreč bi mogoče „Dolenjske Novice" zopet enkrat pisalo, da mostni očetje samo kimajo, kadar g. Kosmanu kaj predlaga. A glejte čudo, k sprejemu iii bilo niti g. liosmanna, četudi so jo tako resno zavzemal za oficijelen škofov sprejem. Ljudje, ki dobro poznajo mestne očete, pravijo, da so je g. Hosmanti podvrgel sklepu večiue samo zato, da mn ne bi mogol kdo očitati, da ru5i disciplino. Se bolj čudno pa je to, da jo hotel dati g, župan odstraniti zastavo, ki je visela na poslopju stare gimnazije. Po njegovem nazi-ranju menda še učenci in učenke ljudsko šole, birmanci in birmanke samo ne bi smeli izkazati svojemu škofu one časti, ki mu gre po vseh pravilih dostojnosti in olike. Umevno je, da večina meščanov tako postopanje najodločneje obsoja. Mari je On župan samo brezvercem in odpadnikom, ali pa tudi katoličanom, katerih je vendar v večini v Novem mestu? Zlasti trgovci in obrtniki odločno odklanjajo tako postopanje, dobro vedoč, da je 300 birmancev s svojimi botri pustilo marsikako svetlo kronico v mestu. Najbolj radovedni meščani pa bi radi izvedeli, kak bo oilalej županov odnošaj do g. prosta. Kdor namreč ve, kaj je storil g, proSt za Novo mesto, kako je žrtvoval zartje vse svoje moči, onemii se bo zdelo ravnanje občinskih svetovalcev najmanj grda nehvaložnost, da ne rabimo hujšega izraza. Nekoliko mesccev prej imenujejo isti mestni očetje g. prošta častnim meščanom, sedaj pa ga tako žalijo ! Po tem takem bo moral iti odslej naprej mesto g. prošta g, župan sam nad kako „Sparkaso", kadar bo občina zopet v kakih škripcih. Oni me-ščanjo, ki županovega postopanja ne smatrajo, kot kak čin brezverako goi^e, pa že sedaj pojejo melodijo znane narodne pesmi: „Mi pa ostanemo kakor smo b'ii." Gospodarstvo. Gnojenje ajdi. Naša gospodarstva se bojujejo povsod s pomanjkanjem gnoja. Cisto niravno! Kjer ni dosti krme, tam tudi dosti gnoja biti ne more. Med potrebami njivskih sadežev in naših travnikov po eni strani in med našim pridelkom gnoja po drugi strani ni pravega razmerja. Naše njive in naši travniki potrebujejo več gnoja, kakor jim ga zamoremo doma napraviti. In zato smo navezani na umetna gnojila, S strniščnimi sadeži se zem^a tako izmolzuje, da jo moramo vae bo^je gnojiti kakor po drugih krajih, kjer ne poznajo strniščne setve. To uvidevajo čim dalje bolj naši kmetovalci in zato se tako radi zatekajo k umetnim gnojilom. Največ umetnih gnojil so porabi danes za gnojenje travnikov, prav veliko pa tudi za gnojenje strniščni ajdi. Pri strniščni ajdi so se dosegli v zadnjih lotih tako ugodni vspehi z umetnimi gnojiii, da jo danes superfosfat po celi deželi znan kot najboljšo gnojilo za ajdo. Superfosfat ima za ajdo potrebno fosfo-rovo kislino in v tako lahko raztopni obliki, da z njimi ajdi najbolj pomagamo, Le tam, kjer manjka v zemlji kalija, se pripušča za ■gnojeqje tudi kalijeva sol. Superfosiat naj se raztrosi pred setvijo na preorano strnišče. 1'otem je sejati ajdo in jo podvleči. Za 1 oralo je treba 150 kg super-fosfata ali za 1 mernik posetve 25 kg. Kdor bo gnojil tudi s kalijevo soljo, naj jo vzame za en mernik posetve 10 kg. Potrebni superfosfat je treba takoj naročiti, da ga dobimo pravočasno. Zato poživljamo naše gospodarje, da se nenmdoma pobrigajo zanj. Kmetijska podružnica novomeška sprejema naročila le še do 30. junija. Superfosfat se oddaja v celih vrečah po 100 kg. Kmetovalci, ki ga manj rabijo, naj ga naroče skupno s sosedi tako kakor modro galico. —r— Več zelene turšicel Po Dolenjskem bo letos v obče manj krmo kakor lani. Izjemo delajo le take lego, ki so boli vlažne, ker je bila tam tudi letos dobra koši\ja. Drugod je pa pridelek prve krme povsod slabši. Ruša je povsod slabša, bolj redka, deloma vsled mraznc in suhe zime in suhe prvo pomladi, deloma pa tndi vsled črva, Vobče bomo imeli tedaj manj krme kakor lani. Ker nam letos tudi otava ne obeta kaj boljšega, nam je skrbeti, da se spravljeno seno prihrani kolikor mogoče za zimo. Po drugi strani nam je pa že sedaj skrbeti, da nam ne bo zmaiykovalo zelene krme do pozne jeseni. Opozarjam zaraditega na zeleno krmo, ki nam posebno dobro prihaja v poznem poletju in jeseni, ko zmanjkuje detelje in druge zelene krme, in to je zelena turšica, Zelena turšica je sicer znana krma po naših krajih, vendar sc še premalo vpošteva, in premalo prideluje. Zaradi svoje bogate košnje zasluži, da je več sejeme posebno v takih lotih kakor letos. Zelena turšica nam bo letos lahko veliko zalegla in zato so priporoča, da jo sejemo po strnišču. Da bo njena košnja bolj bogata kakor običajno, je treba, da ji gnojimo g hlevskim gnojem ali pa z gnojnico, katero je treba rabiti ob deževnem vremenu, ko jo turšica ited visoka. Važno je pa tudi to, da je no sejemo pregosto, Pregosta setev ne velja, ker se v tem slučaju vsa rast sama od sebe zatira, Turšica pobledi in ostane nizka. Posebno so to opazuje, če zemlja ni dosti močna. Za ] mernik posetve rabimo 15 do 20 1 semena. Važno je letos tudi to, — kar bodi mimo grede omenjeno, — da izkoristimo kolikor mogoče vse naše pašniško prostore, da nam na ta način ostano več krme za zimo. —r— Naši petelini. Čo pogledamo malo po naših vaseh, ne dobimo skoro pri dveh sosedih enakega petelina, Pri vsaki hiši je drugačen, pa no samo po barvi, ampak drugačen tudi po telesnih oblikah, po postavi, velikosti itd. kakor, da bi imeli pri vsaki hiši drugo potrebo glede kokošjereje! Pa ne samo na to hočemo opozoriti danes našo gospodinjo, ampak tudi nato, da se redijo po naših kmetskih hišah tudi petelini, ki so slabi in nesposobni za zboljšanje domače perutnine. Cela stvar napravi vtis, kakor da bi so na petelinjo rejo polagalo od strani naših gospodinj premalo važnosti, in vendar je dobra petelinja reja za zboljšanje domače kokošjereje prav take važnosti kakor je dobra bikoreja važna za zbopanje vse naše živinoreje. Zato pa ni puščati petelinov za pleme, ki nam slučajno ostanejo, ker jih ne moremo prodati ! Za dom jo treba odbrati najboljšega petelina in če nimamo take reje, naj se dobi od drugod, iz druge vasi ali druzega kraja. Izgubiti se pa morajo tiste dolgopcte, ozko-prsne in nerodno živali, ki jih še pogostoma srečujemo po naših vaseh. Petelin bodi zastavno rasti, lepe, ponosne postave in dobrega roda za užitek! Potrebno je tudi, da menjavamo s petelini, kajti z vodnim otirejatgem petelinov iz domačih gnezd slabimo vso rejo, ker pridejo živali preveč v krvno sorodstvo, kar ni dobro in kar ne smemo trpeti. Če je domača reja dobra, ostanimo pri domaČi roji. Ce pa bočemo posnemati srečo a tujimi plemeni, potom je jemati le peteline takih plemen, ki so že preskuseno dobra za naše kraje. Po naših doloi\iskih krajih se bo v tem slučaju še najbolj priporočalo sosedno štajersko pleme znano pod imenom memtalsko pleme. To pleme ni nič druzega kakor izboljšano domače pleme, kakor smo ga od nekdaj imeli pri nas na Dolenjskem. Kokoši tega plemena 80 pšenične barve, petelini pa rdeči. Samo da je to pleme nekoliko večje kakor je bilo nekdanje domače pleme. —r— Gospodarske drobtine. — Naročila iia sniierl'osfat za ajdo. Nujno poživljamo vse naše gospodarje, ki želijo za ajdo umetna gnojila naročiti, da se takoj zglasijo. Kmetijska podružnica je do-sedaj že 3 vagone naroČila in jih je tudi že dobila, tako da pridejo naročniki lahko po nje. Gotovo je pa šo dosti takih gospodarjev, ki čakajo do zadnjega in iščejo gnojila, ko jih ni več mogočo dobiti. Predno dobimo gnojila, poteče najmanj dni. Kakor znano jih dobivamo s posredovaqjem kmetijske družbe v Ljubljani, ki jih naroči tudi le toliko in naravnost iz tovarne, kolikor se pri njej naroČi, S tem jo pa izguba časa v zvezi. Kmetijska podružnica novomeška sprejema zaraditega naročila lo še do zadnjega tega mesca. Da se olajša vse naročanje in da se kolikor mogoče pospeši, obrnila se je podružnica do vseh županstev v okolišu s proširjo, da pomagajo nabirati naročnike po svojih občinah. Dotično nabiralne polo jo treba uposlati do 30. t. m. podružnici. Opozarjamo tudi na to, da jo treba vsako naročitev zaarati. — Uddaja unietiiih gnojil za ajdo. Prva naročitev superfosfata novomeške podružnico je že došla. Dosedanji naročniki naj pridejo po gnojila za gotovo v pondeljek 30, t. m, — Kmetijski pouk. Kmetijska šola priredi v nedetio 29. t. m. pouk v Smarjeti in v Levskovcu pri Krškem, dne 6. julija pa v Vavtivasi. Zadi^jo nedeljo 22. t. m. je bil popotni pouk v Ajdovcu pri Žužemberku in na Krki. Predavalo so je o vinarstvu, prašičji reji in o čebelarstvu. Politični pregledi Državni zbor. Pretočeni teden se jo zbornica pečala z razpravo o računskem provizoriju. Te razprave so so udeležili tudi slovenski poslanci. Stiirgkhov kabinet hoče še to leto uresničiti davčni načrt, nasprotniki davkov in Stiirgkha pa hočejo to preprečiti. Štajerski poslanec dr, Verstovšek je v daljšem govoru bičal takozvano delavno večino, ki je v zadnjih dveh letih skoraj popolnoma i in pouku. Je-li Siatkonja (Sladkonja) ali Zlatkonja? S])isftl Ivan S teki asa. Ko je početkom leta 1499, umrl prvi novomeški prošt in župnik Sentruperški Jakob Turjaški, je predložil cesar Maksimilijan I. liubtiauskega prošta in pevca (Cantor) svojega Jurja Zlatkorua (Slakonia) 18, aprila 1499. za proštijo novomeško in župnijo šentruporško. Oglejski patrijarh ga je potrdil šele S^.jul.liioo. Jurij Zlatkonja je bil rojen v Ljubljani 21, marca 1. 145(j. isj,yg dovršil brž- kone v Ljubljani, če ne kje drugej, a 1.1475. po ietu je prišel na Dunaj, kjer se jo zapisal na tamoŠqem vseučilišču kot Georgiiis Slakana de Leubaca. Tukaj jo ostal do I. 1477. ter odšel v Soinogratl, kjer je postal duhovnik. To sklepamo iz tega, ker se L 1499, imenuje Jurij Zlatkonja (Slakogna) pri rcjjrezentaciji za dobraniškega župnika kot duhoven solno-graške SkoJije, (Izvestja muzejskega društva 1. 1893. Str. 20). Do leta 1495. je služboval najbrže na Kranjskem, morda v Ljub^ani, z 1, 1495, ga nahajamo že na cesarskem dvoru kot kapelana in pevca (kantorja), a bil je takrat tudi že kanonik ljubljanske stolice. Kot dvorni kapelan si je stekel Jurij Zlatkonja za cesarja velikih zaslug, kar je Maksimilijan L sam priznal ter ga zato tudi nagradil z raznimi cerkvenimi službami na Kranjskem, da mu jo tako povečal dohodke. Zgodilo se je, da je imel Jurij Zlatkonga slednjič, preden jo postal Škof dunajski, mnogo duhovniških služb. Bil je kanonik Ijub^anski. L. 1499. je dobil župnijo Dobrniče in 1. 1500. jo bil potrjen za prošta novomeškega in župnika šent-rnperškega; 1, 1503, je postal župnik žužem-berški, a 1,1504, mu je bila obljubijena župnija trebanjska. L, 1506, je bil izvoljen za .Škofa pičenskega, a isto leto mu je podelil cesar tudi župnijo sv. Petra v Ložu, Potem je dobil še med 1. 1506. in 1513, beneiicij pri oltarju sv. Jurja v ljubljanski stolici in pa župnijo sv, Martina v Moravčah. L, 1513. jm je bil imenovan za škofa dunajskega. Papež Leon X, mu je nekaj beneficij, med njimi tudi proštijo novomeško in župnijo šentruperško, izrecno pustil tudi še potem, ko je postal Škof dunajski. timri jo na Dunaju 1. 1522. ter je bil pokopan v stolni cerkvi sv. Štefana, kjer mu stoji Se zdaj spomenik, Jurij Zlatkonja je bil tedaj rojen Ljubljančan, Bil je slovenskega rodu, kar dokazuje njegovo ime, vendar pa nimamo dozdaj nobenih podatkov o njegovem pokoljenju niti o njegovih stan.ših. Dr. Maatuani piše (Jurij pl. Siatkonja, Dom in Svet, L. 1907. Str. 301) o njegovem imenu takole: „Njegovo ime jo slovensko, on sam se je tega zavedal. Po tedanji ne ba.š vzgledni temeljitosti si je namreč tolmačil slovotvor svojega družinskega imena kot sklopljenko iz „zlat" in „konj"; tudi njegovi znanci in prijatelji iz vrst omikanih humanistov so jo preveli z grškimi „Chrysip-pus" — v latinskem pravopisu. Cesar Maksimilijan I., ki je poznal vsaj temeljne potezo slovenščine, mu jo dal za grb zlatega konja na belem polju. Vse to svedoči, da so bili tedanji omikanci prepričani, da je njihova etimologija (i-azklada) prava in da stoji na te-n)e\ju slovenščine, Poslednje je tudi naše prepričanje; vendar si tolmačimo besedo „Siatkonja" kot osebno ime od pridevnika „sladek" in priponke „onja"; ta znači obilico lastnosti, ki jo izraža pridevnik, a večinoma z lahko porogljivim pripomenkom. Ime bi bilo torej pisati „Sladkota" in bi jiomonilo siJa sladko-snednega človeka. Kot osebno ime seveda nima tega pomena več; obdržali bodemo torej stari pravopis." Ker se mi razlaga imena Zlatkonja od dr. Mantuanija ni zdela prav verjetna, sem povprašal prof. Luko Pintarja, kako on misli o postanku tega imena. Prof. Pintar končnice „onja" v slovenščini ne ve odkriti, češ, da je ona specifično srbska. In zares nisem našel v Janežičevi slovnici pri izpc^avi besed navedene te končnice, a v Pleteršnikovem besednjaku se nahaja edino en samostavnik s to končnico namreč sivonja (sivec), pa šo ta je vzeta iz govorice na Metliškem, kjer jo poznat vpliv hrvaščino na slovenščino. Mogoče je ime izpeljano od Zlatko, ki je hypokoristikon od Zlatoslav — in ta dá z „onja" poda^šan (?) Zlatkonja, kakor zeko (zajec, zec); zekonja. Če je pa oblika „Sladkonja" prvotna in pravilna, bi jo mogli izvajati iz glagola „sladkati se" tedaj sladkač. Ker jo mnogo govejih imen povzetih po dlaki (barvi) na pr. zekonja (zajčje dlake), maconja (mačje), sivonja (sive) itd,, tedaj je tudi mogoče zlatkonja vol zlatorumene dlake ali mož zlatorumenih las, kakor je na pr. zlatka = zlatorumena kuna (kiina zlatica). Seveda če bi bil to ravno konj (potem pa „onja" ni suiiks!) — bil bi pač zlatogriv — ali zlato-pivec. Tako prof, Luka Pintar o postanku imena Zlatkonja. Konja pa v imenu Zlatkonja po mnenju prof. Luke Pintarja ne gre na noben način iskati. Poskusimo zdaj razklado imena Zlatkonja razjasniti zgodovinsko. Jurij Zlatkonja je dobil svoj grb od cesarja Maksimilijana 1, 1500., na belem ščitu ali polju na desno obrnjenega zlatega konja. Bilo je to nekak,Šno zunanje odlikovanje za pokopala naš parlament. In ta večina zahteva, da se ji morajo manjše stranke pokoriti kar alcpo. Nemcem in Po^jakoni, ki imajo v rokah usodo zbornico, gre vse drugo po glavi nego resno delo. Mali finančni načrt in službena pragmatika čakata se danes rešitve. Vlada namreč stoji na stališču, da službena pra^^nm-tika ne more stopiti prej v veljavo, dokler državni zbor ne dovoli pokritja za stroške, ki jili nalaga državi nova uradniška postava. To je pa le tedaj mogoče, ako zbornica sprejme mali finančni načrt in dovoli novo davke, kar se pa najbrže ne bo zgodilo Ěe tako kmalu. Rusini in češki agrarci zahtevajo, da zbornica kmalu konča z zasedaigem. Tako najbrže parlament do jeseai ne bo sklenil ničesar raznn da dobi vlada mogoče zaprošeni proračunski provizorij, potom pa je usoda parlamenta za-pečačena. Povodom 25 letnice vîadaiija nemškega cesarja je hotel zbornični predsednik dr. Silvester začetkom seje v svojem govoru v imenu zbornice nemškemu ccsarju čestitati. A temu so se uprli sloveoski in češki poslanci, katerim so se priiiružili tudi socijalni detnokratje in Poljaki, ker čas za take čestitko ni primeren, bi jih lahko napačno razumeli. Dr. Silvester je moral torej s svojimi čestitkami mirovati v veliko žalost Nemcev, Zato pa je nemški j^oslanec Dobernig na svojo pest v imenu Nemcev čestital pruskemu kra|ju. Zbornica bo imela le še nekaj sej, potem pa gredo poslanci po trudapolnem delu na počitnice, da se malo okrepčajo. Of^rsko. Cesar je sprejel Lukaczevo demisijo in naročil grofu Tisi, ki je bil dosedaj predsednik državnega zbora, naj sestavi nov kabinet. One liî. t. m. se je novi ministrski predsednik Tisa v seji državnega zbora predstavil zbornici s svojim novim ministrstvom. Podal je izjavo, da hoče biti pravičen. Glede Hrvatov je izjavil, da bo vlada upoštevala ustavne razmere na Hrvaškem in branila igene pravice. Toda Hrvatje imajo le slabo zaupanje na Madžare, posebno o Tisi je znano, da je strupeu sovražnik Hrvatov in sploh Slovanov. 13. t. m. je bil izvoljen predsednikom državnega zbora bivši podpredsednik Beiltby. Opozicija se zadnjih sej ni udeležila; voditelji manjšinskih strank se trudijo vse sedanji vladi nasprotne stranko združiti in tako osnovati enotno močno opozicijo, ki bi skušala streti Tiaovo nasilno postopairje. — Kako slabi gospodarji ao Madžari, kaže zlasti njihovo glavno mesto Budimpešta, kjer so v občini sami liberalci na krmilu. Mesto je do vratu zadolženo; 9. t. m. jo zopet sklenilo najeti IfiO miljonov posojila, da zamaši največje vrzeli. lledlovo volitinstvo še vedno razburja avstrijsko javnost. Preiskava je dognala, da je Redi baje res izdal nmogo važnih načrtov Rusiji, vsled česar ima Avstrija velikansko škodo, ker mora seilaj na novo predelati vse načrte glede mobilizacije in vojaških posadk, kar stane veliko miljonov denarja in več Jet časa. Hcdl je imel v naši armadi baje tudi več tovarišev. Bil je judovskega pokoljenja, igegov ded se je dal krstiti, in je živel zelo razuzdano. „Slov. Narod" ga hoče obesiti seveda „klerikalcem" na vrat, a Redi jo bil vse prej nego to. V cerkev ni hodil in o možeh, ki še držijo na katoliško vero, sc je večkrat izražal zelo zaničljivo. Liberalci naj ga torej obdrže le zase. Nemčija. Te dni je praznoval nemški cesar Viljem II. petindvajsetletnico svojega vladanja. Rodil so je 27, jan. 1859. v Bero-linu, po smrti svojega očeta Friderika pa je prevzel vlado 15. junija 1888, Otrok ima 7, šest sinov in eno hčer, ki se je pred kratkim omožila, cesar sam pa je poročen s prince-zinjo Agnsto Viktorijo, najstarejšo bčerjo vojvode 51esvig-hol.štajnskcga Friderika. Vi^em JI. je Nemčijo zelo utrdil na znotraj in na zunaj. Slovanom pa ni posebno prijatelj, zatiranje Poljakov žrtvuje Nemčija na leto več miljonov, druge Slovane, ki so bili v Nemčiji, pa so nestrpni Nomci skoro že popolnoma zatrli. Ruskem so tudi prišii na sled vohunstvu nekega častnika, ki je prodajal važne vojaške načrte in tajne zapisnike neki tuji državi (nemški listi pravijo, da Avstriji), Bil je to polkovnik ruskega generalnega štaba v Petrogradu Kusmin, ki se je pred kratkim usmrtil. Shajal se je večkrat v Varšavi s polkovnikom Redlom in sta si drug drugemu izdajala tajne vojaške načrte svojih držav ter si tako služila tisočake. — Ob priliki slavnosti carske rodbine Romanov je car pomilostil 9958 jetnikov, a nobenega katoIi.škcga duhovnika, k) so zaprti raditega, ker zagovarjajo pravice katoliške cerkve. Portugalska^ ta nekdaj tako cvetoča državica, trpi močno pod vlado brezvestnih liberalcev. V državni upravi ni nobenega reda, punti, ropanje, tatvine in druge krivico ao na dnevnem redu. Dosedaj so liberalni svobodo-miselci in socijalni demokratje skupno gospodarili in tudi skupno pobijali katoličane ter zatirali njihove napravo. Ko so bili katoličani dovolj udarjeni in v javnem življenju mrtvi, so liberalci začeli boj s socijalnimi demokrati. Viada prepoveduje socijalistične shode, uničuje in zaplenjnje socijalnodemokraškc časnike in zapira rdeče voditelje. Delavci pa prirejajo izgrede, stavkajo in pretepajo prista,še liberalcev. Tako jadra Portugalsko v gotovo propast, odkar jo vladajo liberalci. Taki časi ee tudi nam v Avstriji obetajo, ako pridejo liberalci na krmilo. Na lialkaiiu razmere Se vedno niso pojasnjene. Med Bolgari in Srbi še vedno vlada velika napetost. Ruski car je obema zavez-nima vladarjema naznanil, da jo voljan posredovati v sporu zaradi mej. Bulgaraki in srbski kra^ sta že odgovorila, toda tako, da se le pod gotovimi pogoji podvržeta razsodbi ruskega carja. S tem pa je spor samo odložen, ne pa tudi rešen, zakaj če oba vladarja vstra-jata na stališču, ki ga podajata v odgovoru ruskemu carju, potem posredovanje ruskega carja nima nikakega pomena, razun da se čas zavleče. In to je najbrže vsaj Bulgarom, tudi glavni namen. Bulgarija mora biti dobro pripravljena,^ zakaj proti sebi bi imela Srbijo, Grško in Ornogoro ter po sedanjih razmerah za hrbtom Rumunijo. Bori sc pa po našem mnenju popolnoma za pravično stvar. Srbija namreč želi, da bi se pogodba glede delitve zavzetega ozom(]a seveda v njen prilog izpremenila^ Bulgarija pa je odločno proti temu, zakaj pogodbe so morajo povsod držati, najzvestejše pa še med prijatelji. Tadi to ni prav, da Srbija rade volje prepušča slovansko kraje kakor Solun, rojstno mesto sv. Cirila in Metoda, Grkom, nasproti Bulgarom pa trdovratno zahteva proti pogodbi kraje, v katerih prebiva balgarski narod. V Bulgariji imamo sedaj tudi novo ministrstvo pod predsedstvom znanega politika dr. Daneva, ki ima v sobranju zanesljivo večino, kakoršne prejšnje Gešovo ministrstvo ni imelo. In tudi to novo ministrstvo stoji na stališču, da se mora Srbija držati svoje pogodbe in jo izpolniti. Kljub vsemu temu se nam pa ne zdi, da bo prišlo do bratomorske vojsko med balkanskimi zavezniki. Srbija bo skoro gotovo odnehala, ker se vselej umakne, prodno se zgodi kaka nesreča, dasi se podaja rada v velike nevarnosti. Poleg tega pa se je naznanilo, da Srbija ne dobi iz Francijo nobenega vinarja, ako nadabuje vojsko, in to je hudo poparilo arbske vladne kroge. Turški ministrski predseihiik Mahmud Šefket-paša je bil umorjen H. t, m. v Carigradu, ko se jo pe^al z automobilom v vladno palačo. Tudi njegov adjutant Ibrahim paša je umorjen. Umor je političen in naperjen proti inladoturkom. V Mehiki so veliki nemiri. Vstaši so napadli 13. t. m. mesto Zabatecas. Prišlo je do krvavih bojev. Nad tisoč mestnih prebivalcev je padlo v hrambi za mesto. Vladne čete hitijo na pomoč. V vasi Wixito so vstaši napadli cerkev med službo božjo, ustrelili duhovnika in poklali več sto vernikov. Dopisi. Iz Aillešič 18. jun. Že par let sem sporočal „Dol. Nov.", da je napadla pri nas strupena rosa hrastovo drevje. Tudi letos ga jo napadla, pa Je bolj nizko in mlado hrastje. To je belo, kakor bi ga kdo posipal z moko. Strni 80 leios dobro prezimile in kažejo lepo, posebno še šenica. Le rži ao ponekod bolj slabe in redke, posebno okoli Tribuč. Sploh kaže letina do zdaj lepo, posebno še turšica, ki je ponekod še čez pol metra visoka. Vspo-mladi pa so delale na tunšici po nekih krajih vrane veliko škodo, ker so že posejano turšico na nekaterih njivah vso izruvale in pozobale, da 80 jo morali nekateri po drugič in tretjič saditi, posebno še v Podzemeljski fari, kjer je po polju prav veliko vran. Pa še^nekateri ljudje prištevajo vrane h koristnim" pticam I Koliko škode naredijo pa zopet v jeseni na turšici, je sploh znano. — Vinogradi kažejo kljub hudi pozehi dosti lepo in obetajo več pridelka od lani, če ne pride še kaka nima. Le burja, zadnjih pet dni je precej škodila trtam, ki so bile ravno v najlepšem cvetju. Vsaj je bilo pa tudi prav hladno, posebno po noči in po jutrih. Pripovedujejo, da je po nekaterih dragah celo stelja (praprot) pozebla te dni. Danes zjutraj smo imeli celo samo 9 st. C. topline. A preje pa amo imeli kake tri tedne izredno vročino. 6. jun. je imela Kulpa že 25 st. C. topline. 9. jun. po noči pa smo dobili po hudi vročini in občutni snŠi med grmenjem, bliskanjem in treskanjem in med hudo nevihto obilo dežja. Namočil je, kakor še ni letos. Med dežjem pa je padala tudi nekoliko toča, pa le okoli Fučkovec. Po Hrvaškem onstran Kulpe je pa, kakor pripovedujejo, naredila obilo škode od Ribnika proti Žakaqa in Metliki. — V nedeljo 8. jun. pop. po večernicah je imel pri nas g. R. Zdol-sek, učite^ na kmet. šoli na Grmu, poučno predavat^e o spomladnem in poletnem dolu v vinogradih, o cep^onju trt, o škropljequ in žveplanju, o galici in žveplu itd. Predaval je na Preložniku, kjer so je zbralo obilo vinogradnikov. Iz Št. Jerneja. Veselili smo se tudi Sentjernejci s svojimi sosedi onostran Gorjancev v aveČanih dneh, ko so imeli ti tako odličnega gosta, gospoda železniškega ministra v svoji sredi. Iz srca jim privoščimo to srečo in čast, a vžalostilo nas je dejstvo, da se ob tej priliki ni spregovorila nobena beseda v prilog naši črti, katero tako težko čakamo, kakor žejen potnik hladilne vode. Kako lepa prilika je bila, da bi se bil breški odbor poklonil ekscelenci v Novem mostu in ga povabil, da si kraje ogleda. Mi smo odboru v Brežicah tudi se pravočasno namignili v ta namen, a zgodilo se ni — nič. Pretekli teden je „Slov. Narod" trikrat napadel naš „Lurd", leta 1911. ga je pa isti „Narod"* zagovarjal. Ima pač njegov sotrudnik slab spomin. Prav hvaležni smo c. kr. kmetijski družbi, ki nam je mnogo galice preskrbela po znižani ceni. Vinogradi so se pri tako ugodnem vremenu lepo razvili, tudi strn je splošno kaj lepa. Ječmen že žatgemo, pokosili smo do malega vse in spravili pri najlepšem vremenu. Prečna. Letina na polju in travnikih si je vsled ugodnega vremena precej opomogla. Zadnje dneve je že precej pritiskala vsled nenavadne vročine suša. Blagodejni zadnji dež pa je poživil vso naravo. Tudi v vinskih go- ravnokar podeljeno mu čast novomeškega prošta. Tukaj nastane vprašanje, jeli bil Zlat-konja že poprej plemenit, ali je postal šele zdaj, ko jo dobil omenjeni grb? To bi se dalo morda določiti po listini, s katero mu je bil grb podeljen ali pa obnovljen, če se je ta listina sploh ohranila. Dr. Mantuani je ne navaja v svojem spisu, a na moje vprašanje, je 11 se ohranil izvirnik ali prepis to listine, nisem dobil odgovora. Verjetno je, da je postal Zlatkonja plemenit šele zdaj, in da se je prej zval le Zlat, a ko je vzel zlatega konja v grb pa Jurij plemeniti Zlatkonja (Szlatko-nia).. „Zlatkonja" bi bil potem le plemiški pridevek, ki ga je dobil Zlat s plemiškim listom. Spadal je tedaj med listovno plemstvo (ar-malistae). Njegovi vrstniki so tedaj njegovo ime točno preveli na grščino, kakor je že zgoraj omenjeno, po zlatem konju v grbu. Ta grb je Zlatkonja rabil ]>ovsodi zase na uradnih in zaaehnih pečatih, a tudi na javnih mestih na korarakih klopeh pri sv. Štefanu na i^unaju in na svojem nagrobnem spomeniku itd. Tudi v veliki grb, ki ga je dobil novomeški kapitelj njegovim posredovanjem od cesarja Maksimilijana I, 1. 1509,, je v srednjem polju, ki je ]»a tukaj zeleno, postavljen neobrzdan in neosedlan zlat konj. Tedaj povsodi zlat konj. Naše mneiije, da se je zval Zlatkoirja 8 početka le Zlat, in da je dobil še le kesneje pridevek plemiški Zlatkoirja, potrjuje še ta čingenica, da je živel ob istem času v Novem mestu v ravnokar utemeljenem kapiteljnu kanonik Jakob Zlat (SnJat), kar je zapeljalo sicer temeljitega zgodovinarja Ivana Vrhovca, da je izjednačil tega Jakoba Zlata z Jurjem Zlat-konjo. Jakob Zlat se imenuje kot novomeški kanonik že 1, 1495., tedaj med prvimi kanoniki. (Mitthoilnngen d, hiat. Vereins filr Kraiti, L. 1865. Str. 40). Vdrugič se navaja 1. 1497. kot Jakob Zlatica. 28. julija istega leta so je zbral v Novem mestu ves kapitelj, na čelu mu sam ' prošt Jakob Turjaški in dekan Mihel Strilek v prisotnosti javnega beložnika ter prič Gregorja Zagorca kapelana šentruper-škoga ter Petra šmihelskega pa Pavla Fab. točaja. Sklenili so poslati na Dunaj k cesarju Maksimilijanu I. svojega pravega, vernega ia ovlaščenega poslanca Jakoba Zlatico, da iz-posluje na dvoru utelovljergo župnije trebanjske s kapiteljnom ter podelitev dolenjskega arhidijakonata novomeškemu kapiteljnu za večne čase. Kanonik Jakob Zlatica (Zlat) je zaros odšel na Dunaj, ali ni navzlic svoji zgovornosti nič opravil. (Listina o tem dogodku se nahaja v novomeškem kapiteljskem arhivu. Listino je pisal najbrž hrvaškemu jeziku vešč beležaik, kar sodimo po obliki Jacobusu Szla-ticu t, j. Zlatico. To je bil brez dvoma kanonik Zlat, ki so ga bržkone radi priljublje- nosti zvali Zlatica). Prof. Ivan Vrhovec (Zgodovina Novega mesta str. 200) piše, da je kapitelj poslal na Dunaj svojega dekana in oskrbnika Jakoba Zlatico (Zlatkonja?) (tukaj je postavil pisatelj vendar vprašaj), češ da jo bil za poslanstvo pravi mož, ker je bil preje jako upliven dvorni kapelan na dvoru Maksimili-janovem. Prof. Vrbovec ae je pa zmotil, ker Jakob Zlatica ni bil takrat niti dekan novomeškega kapiteljna (omenjena listina navaja izrecno dekana Mihela Strileka), a tudi ne dvorski kapelan Maksimilijanov, Jakob Zlat (Zlatica) je ostal le novomeški kanonik ter se navaja šo 1. 1507. in sicer le kot kanonik z imenom Jakob Zlatic (Slatizsch), (Izvestja muzejskega društva 1, 1892, Str. 76), Pravo ime temu kanoniku je brez dvoma Zlat in nam se zdi, da je bil sorodnik če ne brat Jurja Zlatkonja, in da je novomeški kapitelj njega poslal na Dunaj, kjer je posredoval za kapitelj Jurij Zlatkonja, ki jo bil takrat že zares upliven dvorski kapelan. Dosegel pa kapiteD ni pri vsom tem nič. Zakaj ne, ni znano. Po tem takem se more trditi, da je pisava Zlatkonja pravilnejša nego Slntkonja odnosno Sladkonja, ricah se je pokazalo precej zaroda, treha je trte skrbno škropiti, žveplati in tudi mandati. Dobri Bog nas varuj v prihodnje nesrečnih vremenskih uim, potem smemo pričakovati sploh še precej ugodne letine. Abstinenčno gibanje smo zanetili med našo šolsko mladežjo. Da imamo več vspeha, smo priredili nekak sestanek v ta namen v nedeljo 8. t m, G. šolski voditelj J. Z. je zelo prepričevalno govoril pred številnimi poslušalci ter posebno stariše poživljal, naj po moči podpirajo zasnovano gibanje med šol. otroci. Tudi tukaj jo organizacija za dober vspeh přepotřebná, dandanes se le z združenimi močmi kaj doseže. Skliceval ae je na veščake zdravnike, ki iz skušnje neomajno dokazujejo, kako pogubno vpliva alkohol, neizmerno zavžit, na zdravje človekovo, na njegove nežne notranje organe: srce, želodec, jetra, obisti. Gotove pilike v domači hiši, svatovščine, botrine, sedmine, pa tudi žeja za časa birmovanja, ko je navadno toplo vreme in vročina, nudijo priliko, da postanejo otroci nezvesti svojemu sklepu. Apeliral je na stariše in botre, naj preskrbe žejnim otrokom-birmanccm brezalkoholne pijače, ki se dandanes že skoraj povsod nahaja. Sicer je pa zdrava, natorna voda najboljše sredstvo zoper žejo. yola ima dvojen namen: nčiti otroke potrebnih naukov, obenem pa tudi jih izgajati, navajati jih k čediiost-nemu življenju, tedaj ura bistriti otrokom iu srce blažiti. Stariši pa morajo sodelovati; le tako se izobrazuje mladež. Stare ljudi navajati k zdržnosti, ni lahko, pač pa ni prote-žavno, mlada srca pridobiti za njo. Tako iz--gojimo nov, zdržen, trezen rod. St. Jaiiž. V nedeljo 6. julija ae vrši pri nas mladeniški tabor z naslednjim vsporedom; Dopoiudno oh tri četrt 10. uri vsprejom bratskih društev, nato odhod k sv. maši. Po sv. maši blagoslov nove dvorane ia nato govor. Opoludne: Kosilo na prostem in v dvorani. Popoludno; Ob 2. uri pete litanije M. B. Zatem ao vrši tabor na prostem. Govorijo gg. dj'. livgen Lampe, dr. Vlad. Pogan in drugi govorniki. Ljudska veselica z godbo, petjem, deklamacijo, šaljivo pošto in govori. Sodeluje slavna oriovska godba iz Radeč. V^udno se vabijo naša bratska društva, da se tega slavlja udeleže v najobilnejšem številu. Pokazati hočemo, da jo na Dolenjskem še mladoničev, krščanskih in v pravem pomenu narodnih in da tudi naša prijazna župnija noče biti in ne bo liberalna. DomaČe in tuje novice. Itiniift v N(tveii) mestu. V petek dne 13. t. m, se jo pripeljal prevzv. g. knezoškof dr. Anton Bonavcntura Jeglič ob pol 4. uri jiopoldne v Novomesto na kanonično vizitacijo in birmovanje. Pred proštijo ae ;e vršil slovesen vsprejem. Navzoči so bili: Okrajni glavar baron Viljem Rechbach. okr. komisar dr. Ivan Liningor, vladni konc. Gustav Golia, predsednik okrožnega sodišča Garzarolli pl. Thurnlack, finan. svetnik Ivan Lončar, davčni asistent Karel Golia, gimn, ravnatelj Franc Brežnik in profesor dr, Viktor Tiller, okr, šolski nadzornik Ivan Štrukelj, nadinženir Ja-romir Hanuš, inženir Avrelij Kobal, gozdni komisar Ivan Urbas, vin. nadzornik Bohuslav Skalický, cerkveni ključar Jožef Bergmann, zastopnika veterancev Mlakar in Možina ter Urban Horvat tiskar in knjigar. Le občinski odbor se je odlikoval s svojo nenavzočnostjo. Knezoškofa so pozdravili v imenu dekl. Mar. kongr. gdčna. MHka SuŠnikova, v imenu deške Ij. šole Zdenko Skalický in v imenu dekliške Ij. šole učenka V. razr. Vera Perko in mu vsak podal šopek cvetlic. Nato se je podal Prevzvišeni v sprevodu v cerkev, kjer je bil blagoslov. Po blagoslov« "je obiskal deško ljudsko šolo, v aoboto pa dekliške šole. V nedeljo ob 9. uri je bil slovesen vhod v cerkev, maša, pridiga in birma. Birnianih je bilo :i09 otrok. Popoldne je imel Prevzvišeni ob 3. uri govor za doki. Mar. kongregacijo in vsprejem novih kandidatinj, ob 5. uri pa v samostanski cerkvi sprejem novih kandidatov v dijaško Mar. kongregacijo. Dijaki so njemu na «"st priredili tudi dve mali akademiji. V ponedeljek je g. knezoškoi ob pol 7. uri maSeval v ženski bolnici in si jo nato oglodal, ob 9. uri jc šel v novo gimnazijo in si tudi to ogledal, popoldne ob pol 3. uri pa se jo odpeljal v Šempeter, Povrne se še enkrat v Novo mesto iil, prihodni mesec, ko bo skupna konferenca za vso dekanijo. Ivra»jsko-i»-iiiiorsko gozdarsko drn-štvd je priredilo pretočeno soboto 21. t. m. poučno potovanje ob obali adrijanskoga morja-Pod predsedstvom kneza Hugona Windiscli-Graetza je imelo nato v nedeljo 22. t, m. avoj občni zbor na prelepih brijonskih otokih. Udeležila sta se tega zborovanja tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe in deželni predsednik kraiýski baroa Schwarz, Na tem občnem zboru je bil imenovan častnim članom tega društva novomeški prošt g, dr. Sob. Elbert, ki se jo tudi udeležil potovanja in občnega zbora. Okrožno aodišče v Novem mestu jo inšpiciral pretočeno dni dr. Alfred vitez Schmied pl. Sachsenstamm, podpredsednik c. k. višjega dež. sodišča v Gradcu. POL"RNJSKE NOVICE Stniii 47. P-oi'oli(* \ NoYCin iiiestit. Poročili so se: Dne ô.^t. m. g. Anton GiCnik, gostilničar z Ivano íienko; dne 18. t. m. g. Ernest Afh, inšpektor c. kr. državnih želoinic z gdcno. Míirijo Schegula, hierko g. dr, Jakoba Schegula, odvetnika. Vsin-ejeniiil i/i)it v prvi ni/red tiilía -íiiti KačiU! v sohoto ó.jiili. a (il) iiNiiii iii'i zjitli iij. Vpisovali pa se ti(H o novi uf-ť^iio.i v petek 4. julija popolihic od 3.—5. ure. NovomaSiiiki letu liUS. Posvečeni bodo v ljubljanski Škofiji v mainike letos naslednji gg. boffoslovci: a) Iz IV. letnika: Bulovce Jožef iz Smokuča, župnija Breznica; Gabrov-iek Frančišek iz Hovt; Hafner Anton iz Žabnice; Honiytnanii Franèiyek iz Goriče vasi, župnija Ribnica; Kokel Frančišek iz Idrije; Jvovacit KrattĚišůk iz Smerja, župnija Prem; Pavlic Frančišek iz Lok, župnija Smartin v Sp. Tuliinju; Petrič Gabriel iz Strug; Vilfan Matej iz Križne gore, župnija Stara Loka; Žerjav Janez iz Toplic; >jganjar Ignacij iz Costc, žnpnija Dobrojjolje. b) Iz IIL letnika: Burenk Janez iz Nasovič, župnija Komenda; Črnilec Janez iz Naklepa; Gnidovec Anton iz Vel. Lipovca, župnija Ajdovce; Lovšia Frančišek iz SuSja, župnija Kibnica; Merješič Filij) iz Ljubljaue; Pcčkaj Janez iz liroda, župnija Dol. Logatec; Poje Jožef iz Padovega, župiiija Osilnica; Zavrl Alfonz iz Velike gobe, župnija Dole. riciiistvo je podelil cesar poditoikovniku 37. topiiičarskega polka Alfredu Podboj s pridevkom pl. Cenetov. Pro v iz orni III iiciteljeiii na (Jrmii je imenoval deželni odbor v svoji seji dne 14. t. 111. g. Frana Malaaek-a, suplentom pa g. Josipa Gollmaperja. r. Stanislava Ški-aiiea frančiškana na Kostanjevcu, znanega učenjaka zlasti na polju slavistike, je imenoval ekscelenca prevzviš. knezonadskof dr. Sedej za konzistorijalnega svetnika vsled njegovih zaslug v cerkvi, šoli in znanatvu. Mestna Iiraiiihiica v Novem mestu. V mesecu maj» 1913 je 182 strank vložilo 9L263 K 79 h ; ÍÍ28 strank vzdignilo 69.ÍÍ06 K 3tih; 1 stranki se je izplačalo hipotečnib posojil 30.000 K; stanje vlog 638.124 K 70 h;^ denarni promet 425,810 K 82 h; vseh strank bilo je 1155. Javna seja trgovske in obrtne zbornice je bila přetečen petek 20. t. m. ])0d t)red sodstvo m g. Kneza. Predsednik jako zanimivo poroča o raznih telefonskih zvezah na Kranjskem. Nato utemeljnjc g. Ogrin sledeče predloge tlĚoče se delavske zavarovalnice v Trstu: i. Ministrstvo se naprosi, da uvede revizijo o poslovanj» te zavarovalnice; 2. Ministrstvu se sporoči, da od ogromnega kapitala delavske zavarovalnice, ki dobiva prispevke tudi iz Kranjske, ni niti vinarja uloženega na Kranjskem, Ministrstvo naj torej odredi, da se gotbva svota kapitala, ki odpade na* Kranjsko, pri nas naloži. 3, Ministrstvo se naprosi, da zaradi vedno rastočih zavarovanju podvrženih podjetij ua Kranjskem ustanovi lastno delavsko zavarovalnico s sedežem v Ljubljani, kateri naj se pridruži tudi starostno zavarovanje, kadar se vpelje. 4. Ministrstvo se tudi naprosi, naj sedanju pravila zavarovalnice nekoliko v korist delavcem izpreraeni. Sprejme se predlog gospoda zborničnega svetnika Ogrina pod točko 2. soglasno, predlogi pod točko L, 3. in 4. se pa izroče posebnem odseku 4 članov. Končno poroča zbornični clan g, Ivan Mejač o zborničnem računu o petih zborničnih zakladih sa 1. 1912. Kedni dohodki so znašali 99.382 K v. redni stroški pa 75.833 K 18 v., presežka je torej 23,549 K 14 v. Skupno premoženje je znašalo koncem leta 150.345 K 22 v., a je obremenjeno z dolgovi za hišo v ostanku 117.734 K 51 v. Cisto promoženje zbornice je znašalo torej 32.6i(jlv 71 v. Javni seji je sledila tajna, v kateri .so se podelile razne podpore in ustanove. — Witschlovo říi-ašřino pri Novem mestu je kupil nek Duoajčan za 160,000 K, rodbina Witschl pa se preseli v svojo novo vilo v Kandiji. „Hejaiijii i,'rtvore" o koritarstva novomeških frančiškanov. Kdo no pozna to zgodovinske spomenice, ki je .šla v raznih jezikih in 25.000 izvodih v svetv Ta knjižicu govori o velikanskih krivicah, ki ae gode kranjskim liberalnim učiteljem in o protekciji, katere 80 od strani deželnega odbora deležni učitelji Slomškarji. V tem spisu, polnem bujne romantike, so učitelji iz učiteljske tiskarne, Jelene, Dimnik in drugi ter zuani gromovnik T^jngelbert Gangl nagromadili toliko gradiva, da ga zdrav želodec ne prenese. Dokazi za pristranost deželnega odbora so naravnost imenitni. Poacbno_ pristransko je postopal deželni odbor proti frančiškanom-učiteljem v Novom mestu. Pomislite, kaj se je zgodilo ! Osem frančiškanov je baje dobilo 25 7(, dra-ginjsko dokJado. Predvsem bodi povedano, da ima samo G patrov to doklado. Oglejmo si pa še malo natančneje „mastne" plače očetov frančiškanov. Dva imata po fiOO K, a štirje pO 400 K na leto, poleg tega )a nobene pravice do brezplačnega stanovanja oz. do odškodnine za stanovanje, Ni ga najbrž učitelja na Kranjskem, ki bi imel tako beraško plačo, kakor ravno frančiškani. O vsem tem seveda „Dejanja" previdno molče. Pač pa povdarjajo krivico, ki jo je previdnost dež. odbora zagrešila s tem, da je dala frančiškanom 25%, doklado. Tako imajo sedaj frančiškani z doklado vred še vedno manjšo plačo kakor najslabše plačani učitelji brez doklade. Zgodovinar v zgodovinski spomenici „Dejanja govore" tudi o tem nič ne omenja, da se imajo NovomešČani ravno očetom frančiškanom zahvaliti za ljudsko šolo in gimnazijo, sicer bi morali pošiljati svoje otroke v kako „podgursko" šolo. Da, da, „Dejanja" molče! Prvo sv. obhajilo na tnkajšiyl dekliški liudski šoli je bilo pretočeno soboto na dan sv. Alojzija, zaščitnika mladine. Prvoobhajank je bilo 4f). Veliki taboi' na Zapiazn pri ('atežn je bil v nedeljo dne 8. t. m. Prišlo je skupaj do 3000 mož in mladeničev, med njimi Orii iz Trebnjega, Št. liuperta. Št. Janža in iz Šk, fol. 185 p. 166, foi. 107 p. 121, fol. 44 p. 23, fol. 128, p. 113, fol. 85 p. GO, fol. 45 p. 24, fol. 36 p, 19, fol. 70 p. 46, fol. 122 p. 107. „Sloveiusktíinu Niii-odn'-. Dasi sem vedno z največjim zanimanjem zasledoval strankarsko gibatge v Avstriji, zlasti ono na jugu, vendar nisem dal najmanjšega povoda, da bi so me imenoma prištevalo kaki stranki; čas mi je primanjkova še za svojo lastno izobrazbo! Ne vtikam se nikdar v nobeno stvar! Hočem pa tudi, da so me toliko časa pusti pri miru, sicer se bom znal z brezobzirno odločnostjo braniti. V slučaju pa, da pristopim kaki stranki, bodem o pravem času povedal. V naprej pa povem, da se ne bodem bal še tako hudega boja, ker imam dovoH dnševne sile, odločnosti in požrtvovalnosti. To si naj glasilo „Slovenski Narod", ki daje prostor tendenci jeznim, iažujivim in umazanim osebnim napadom, ja dobro zapomni! Stefanovič Emil, eand. iur. Sojmi: 30. t. m. v Mirnipeči 1. julija v Črnomlju, 4. julija v Vel. Gabru, v Krškem in na Krki, 7. julija sejmiea v Novem mestu, 10. sejm v Trebnjem. Oj ta nesrečni alkohol! V torek, dne 17. t. m. sta šla hlapca župana Zurca Janez Klobučar in Jožef Vidmar v Eiškovas po slamo. Tam sta popila z neko žensko poleg žganja še (i litrov vina in ko sta potem prišla s težko naloženim vozom na klanec v Jablani, sta pozabila voz zavreti. Raditega se je voz prevrnil in Janez Klobučar je padel pod voz ter bil na licu mesta mrtev, Jožef Vidmar pa močno poškodovan. Prvega so pripeljali v mrtvašnico na mirnopeško pokopališče, drn-zega pa je dal v sv. olje mirnopeški g. župnik Zore, nakar so ga prepevali v možko bolnico v Kandiji in je upati, da okreva. Ogenj. V ponedeljek, dne )6. t. m, je začelo goreti nenadoma ob 5, uri zjutraj v Gorenji Prečni h. št. 20. pri Janezu Kapschn. Ogei^ je izbruhnil v hiši, ko ni bilo nikogar doma in je v kratkem vpepelil vso leseno hišo in vse, kar jo bilo v njej; ostalo je le golo zi-dovje in peč ter drva v njej. Zgorelo je tudi nekaj denarja. Kako je začelo goreti, se še ne ve. Hiša je bila zavarovana le za 3400 K, a škoda je veliko večja. Nov ti-g na Dolenjskem. Cesar je povzdignil Velike Lašče v trg. Drzna tatvina v Novem nu^stu. V noči od nedelje na pouedcijek dne 22. in 23. t. m. je bilo hlapcu g. prosta Tomažu Eriahu ukradenega 8 K 40 v. denarja in dva para črev-Uev, od katerih so bili eni popolnoma novi (irugi pa še malo obnošeni. Tat se je priplazil črez zid ua Šancah v hlev — kol je bil še zjutraj naslonjen na zid, po katerem jo splezal pred hlev — tiho šel v konjski hlev in tu hlapen, ki je trdno spal, vse premeta!, mu vzel denar izpod zglavja in dvoje lepih črevljev izpod posteljo, stare škornje mu je pa pustil. Bil je tudi prijatelj smodk, ker mu je tudi te vse pobral. Ko si je prilastil, kar mu je dopadlo, je pa kar lepo odklenil vrata, ki vodijo v obojni hlev in v katerih jo bil ključ, in šel na prosto. V ponedeljek zjutraj je pa dekla, ko je šla v hlev, našla tega odprtega in 80 jo zelo čudila, da leži hlapec še na postelji, hlev je pa že odprt. A kmalu sta oba spoznala, da je ponoči obiskal hlapca tat. Ali ne bi bilo dobro, da bi včasih tudi po noči kak stražnik malo pogledal na kapiteljV Tatvina. V Toplicah je pretočeni potok dne 20. t. m. v zdravilišča neznan uzmovič pokradel 70 parov ohedne priprave v vrednosti 500 kron, g. župniku pa pri enem vozu dva kolesa, pri drugem pa enega, drugo le iz zlobnosti. Pi-ijeli so v Zagrebu znanega sleparja Friderika Zoreta, rodom Novomeščana. Izdajal se je kot dr. Boris Šlajmer, sin vladnega svetnika iz Ljubljane. Šol je v ondotno bolnišnico usmiljenih bratov, in si tam izbral za svojo žrtev nekoga gospoda B. Pri tem so pa )Hšli na sled njegovim sleparijam in so ga po daljšem trudu vjeli ter vtaknili v ječo. Iščejo ga tudi krapjske oblasti zaradi tatvine^ in goljufije. Deželni odbor kranjski je imel sejo 14. t. m. Pri tej seji naznani deželni glavar, da je dež. odbornik dr. Triller odložil svoj mandat v dež. odboru, na njegovo mesto pa. vstopi sedanji njegov namestnik, deželni poslanec dr. Novak, — Zastopnikom doz. odbora v upravnem svetu dolenjskih železnic se ukaže, da z vso silo podpirajo v upravnem svetu prošnjo lokalnih faktorjev za napravo postaje v Žiebiču. Sestavi so poučna knjiga za poslovanje posredovalnih uradov z vzgledi. Z okrožnico se naroči županstvom, da opozoro vsa dru.štva na to, da plesna veselica s tem še ni dovoljena, ako se je okr. glavarstvu predložil program, ampak da je treba za godbo in ples dovolitve od županstva. Poprava do-želne ceste Ivanča gorica-Mu^ava so odda prvi kranjski podjetniški družbi za dva odstotka popusta od preračunano svote. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 30. junija t. 1. ob 9. dopoldne v posvetovalni dvorani mostnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. '2. Poročilo o zveznem delovaiýu v letu 1912. 3. Ćitabe zapisnika. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poroč lo računskih preglednikov. 6. Predlog o ustanovitvi podružnice zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani. 7. Predlog o ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem. 8. Imenovanje častnih članov. 9. Raznoterosti. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja le tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost (§ lic zveznih pravil). — Če sklicani občni zbor ob 9. dopoldne ne bo sklepčen, se isti vrši ono uro pozneje. Po občnem zboru ob 11. dopoldne se v isti dvorani vrši povodom lOletnico obstanka zveze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1. popoldne banket na vrtu hotela „Tratnik". Za udeležbo k banketu se je zglasiti do dne 26. junija in stane kuvert brez pijače 3;Kj katero vsoto se naj istočasno pošljo po poštni nakaznici ali osebno izroči načelniku zveze g. Eog. b'ranehettiju, Ljub-^ana. Sodna ulica 2. K slavnostnemu zboro-vai^u in k banketu bodo vabljeni,tudi zastopniki obrtnih zadrug s Spod. Štajerskega, Primorskega, Goriškega in obrtne organizacije iz Hrvaškega. Vabila se prično te dni razpošiljati. Če bi se komu prezrlo, dostaviti vabila in da bi se te prireditve rad udeležil, naj so blagovoli zglasiti pri načelniku zveze. K banketn, ki se vrši povodom desetletnico Deželno zveze kraiqskih obrtnih zadrug v Ljubljani v ponedeljek due 30. junija ob I. uri popoldne na vrtu hotela Tratnik, se jo zglasiti pismeno ali ustmeno pri načelniku Zvezo, g. Engelbertu Franchettiju, in istočasno izročiti znesek 3 K za kuvert brez pijačo, do četrtka, 26, junija, ker se na poznejše zgla-sitve no more več ozirati. Banketa se lahko udeleži vsak posamezen obrtnik in prijatelji obrtnega stanu, kakor tudi njih gospe in hčerke. Kakor so čuje, je za to prireditev precej zanimanja in pričakovati jo precejšno udeležbe. Ako se zglasi več izvenkrai\jakib obrtnikov k tej prireditvi, se i^im na čast priredi v nedeljo 29. t. m. komers, ki bodo pa pravočasno naznanjen potom časopisov. V ponedeljek, dne ;tO. Jnnija t. 1. ob II. uri dopoldne se vrši v dvorani mestnega magistrata povodom 10 letnice Zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani slavnostno zborovaige. Na to zborovanje so s posebnimi vabili vab^ene vse obrtno zadruge na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Primorskem in Goriškem. Želeti je, da so zlasti vso obrtne zadruge iz Kranjskega udeleže po svojih zastopnikih. Ob tej priliki so bode pokazala jasna slika, koliko zadrug je na Kranjskem, ki se prav nič ne zanimajo za zadružno življenje in katerim je kaj za razvoj in napredek obrtnega zadružništva. Radi pregleda želi na-čolstvo Zvezo, da bi nevčlanjono zadruge svoje zastopnike žo vnaprej pismeno priglasilo z imeni in številom. Na rednem občnem z1i>oni Deželne zvezo kianjskili obrtnih zadrug v IJiib-IJiini, ki se bodo vr.šil v ponedeljek 30. junija v posvetovalnici mestnega magistrata, bode na dnevnem redu posebno važna točka, ustanovitev podružnico zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani in ustanovitev meščanskih sol na Krairjskem. Obe točki ata za vos obrtni stan zelo važnoga pomena in želeti je, da bî se obrtniki, ki morajo imeti svoje delavce zavarovane v zavarovalnici proti nezgodam v Trstu in katerim so jo od strani zavarovalnico zgodila kakšna krivica, da se zglaso pri zveznih delegatih ali pa svojo pritožbe sporočo pismeno na načelstvo Zveze. Gospode delegate se pa opozori, da so polnoštevilno udeleže važnega občnega zbora. Katoliški shod v IJiibljani. Lo še dva meseca nas ločita do veličastnih priredb katoliškega shoda v Ljubljani. Treba se je sedaj hitro pripravljati po vseh naših župnijah, po vseh naših društvih. Bratje Hrvati se pripeljejo na katoliški shod v Ljubljani z velikiin posebnim vlakom. Spremljali jih bodo njihovi škofje. Čehi pridejo tudi s posebnim vlakom; tudi Poljaki živahno agitirajo za udeležbo na katoliškem shodu. Posebno veličasten bo prizor na Kongresnem trgu, kjor bo zbrana pri sv. maši vsa množica in kjer se bode slovensko in hrvaško ljudstvo na čelu svojih škofov posvetilo Brezmadežni. Zato se pa dvignimo vsi, da bomo navzoči pri tem slovesnem, zgodovinskem trenotku! Po slovesni posvetitvi Brezmadežni bo mogočna manifestacija slovenskoga in hrvaškega ljudstva za sivolasega nam vladarja, ki letos i)raznnje 65-Iotnico svojega vladanja. Sto let jo letos, odkar smo prišli od Francozov nazaj pod avstrijskega oria, zato je trenotek najprimernejši, da damo du,ška stari slovenski zvestobi do avstrijskega prestola. Vsak naj se torej potrudi, da bo vso to kar najbolj slovesno. Posebno prosimo, da pride kar največ narodnih noš! To mora biti obenem tudi prava, velika slavnost naših prekrasnih narodnih noš! Dva meseca imamo Čas za podrobne priprave — če vsi v vsaki župniji store, kar jim je mogoče, bo o kato-li,škem shodu v Ljubljani svet govoril! Vročina in suša v Istri in na lirasu. V Istri in na iirasu vlada že 15 dni velika suša in neznosna vročina. Pomanjkanje vodo je silno. Žito je vse zgorelo, vene koruza, krompir, ližol, grašek, korenje, pesa in solata. Pašniki so vsi kakor zgoreli. Ako ne bo v kratkem dežja, bo vsa letina uničena razen grozdja, Bog daj dež, ako ne bo, bo ljudem huda predla. Občinske volitve v Trstu so se vršile 8, t. m. Izvoljenih je bilo v mestu v dveh volivnih okrajih Šest italijanskih liljoralcev, v dveh okoličanskih okrajih pa trije slovenski kandidatjo. V ožjo volitev so prišli Slovenci z italijanskimi liberalci v dveh mostnih volivnih okrajih s petimi kandidati in v enem oko-ličanskem okraju z enim socijalnodemokraškiin kandidatom. Pri ožjih volitvah 12. t. m. jo zmagal v okoliškem okraju Slovenec, v mestu pa so zmagali s pomočjo socijalnih demokratov Italijani. Slovenska županstva — odgovorite nemškemu „ScJiulvereiuu^ ! Vsa nemška županstva, da celo slovenska, prosi te dni nemški „Schulveroin" za podporo. Slovenska županstva naj odgovore na to nemško predrznost s tem, da vsaka občina določi stalni letni prispevek „Slovenski Straži". V vsakem občinskem odboru naj se dobi kdo, ki ta predlog sproži. Ne spimo, ko naskakuje narodni sovražnik na vseh koncih in krajih — branimo slovensko mejo! Ilíítel Triibesiuger v Celovcu — Koroško. Trd, hud boj bijejo koroški Slovenci za svoj narodni obstanek. Nemci jih hočejo na vsak način uničiti gospodarsko in narodno. A naši bratje v Korotanu so hrabro branijo. Ustanovili so si že lopo narodno gospodarsko organizacijo po deželi in tudi v mestu Celovcu vidno napredujejo. Imajo krepko razvito delavsko organizacijo, pa tudi inteligenca se zbira v svojih društvih. Središče vsega življenja koroških in celovških Slovencev pa je sedaj v slovensko narodnem hotelu Trabesinger v Celovcu na Velikovški cesti št. 5. Hotel Trabesinger je edino slovensko narodno podjetje, ki zasluži, da ga vsi Slovenci brez razlike prav izdatno podpiramo, bodisi s svojim obiskom, bodisi, da drugim znancem in prijateljem svetujemo, da ob priliki, ko se mudijo v Celovcu, edino to narodno gostilno po-sočajo. Slovenci in Slovenko! Kadar torej greste v starodavni Korotan, ustavite se vselej v slovenski gostilni v hotelu Trabesinger; tam dobite dobro postrežbo, lepe sobe po nizki ceni, izvrstno domačo kuhiiýo in izborna pristna vina. V hotelu najdete tudi prijetno slovensko družbo. Turške srečke ~ loterija in hranilnica! Najmanj riskira, kdor naroči turško srečko, kajti vsaka srečka mora zadeti! Turške srečke imajo vsako leto šest žrebanj, pri katerih se izžreba nad 10000 dobitkov, med temi 3 po 400.000, 3 po 200.000, 3 po 30,000, 6 po 10.000 frankov itd. Turško srečke igrajo še (il let, toliko Časa pa traja tudi igralna pravica njihovih lastnikov brez vsakega nada^-nega vjilačovanja po izplačilu kupnine. Za turško srečko izdaui denar je tedaj varno nahranjen kot v hranilnici in se množi vsled njene od leta do leta naraščajočo kurzne vrednosti. Ugodni pogoj, da se zamore kupnina poravnati v mesečnih obrokih po samo K 475, in da naročnik zadobi izkfjučno pravico do vseh dobitkov že po vplačilu prvega obroka, DOLENJSKE NOVICE Štev. 12. omogoĚuje pač vsakomur, nabaviti si to izborno sreĚko, b katero v srečnem slučaju že pri prihodnjem žrebaigu doc 1. avgusta t. 1. zamore zadeti 400.000 frankov. — Vsa zaželena pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovetisko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljiib-ijana, Kongresni trg 19. Sprejemajo se tadi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije in dajo zanesljiva in točna zadevna pojasnila. Kratkočasnice. Ne samo iiil. Žena možu, ki sili v gostilno: „Ti pa tudi ne misliš na druzega kakor na samo pijačo.'* „O ne, draga ženica, kaj dobrega tudi rad prigriznem pri pijaci." Drag pozdrav. Ako ti reče zdravnik „dober dan", te stane to štiri krone, ako ti pa reče odvetnik „lahko noč", te stane to lahko pol premoženja. Odkrito. Baron: „Gospod Škarja, kdaj mi pa zgotovite novo obleko," Škarja: „Ko boste staro plačali." Haron: „Veste, tako dolgo pa res ne morem čakati," Vzdililjej kupca: „Kupčija gre pa sedaj že tako slabo, da lahko lioga zahvali oni kupec, ki Se ni prišel na svet." \ šoli. Katehet; „Kak.šiti so bili ange^ji, ko jih je Bog ustvaril?" Učenka: „Majhni," Župnik spraSuje nekega dečka o zakramentu 8v. pokore. Ko vidi, tla je dečku znana vsa tvarina in je za vsprejem tega zakramenta že popolnoma pripravljen, ga se vpraša: „Ali bi mogel iti ti sedaj k spovedi V „Ne", so glasi odgovor. „Zakaj pa ne?" „Ker sem v šoli?" „Kaj pa, ko bi bil v cerkvi, ali bi potem mogel iti k spovedi?" „Ke", se glasi zopet odgovor. „Zakaj pa sedaj ne?'' „Ker ste vi v šoli." Kitajski pregovori. Norec sebe najbolj takrat občuduje, kadar je storil kaj neumnega. Največ pameti se potrebuje takrat, ko se ima opraviti z norceni. Iz gajilega lesa se ne dado rezati podobe, Znanosti dado ljudem več barve kakor vse lepotičcnje. Slonova kost so ne nahaja v podganskem gobcu. Loterijske številke. GRADEC, ll.jtmijti 45 12 16 10 7 TRST, 18. junija r>8 44 11 Iti 4:i Drožbeni ohlic. E 10 Dne tO. julija 1913 predp. oli 9. url bo nn lliMi mcetti T HriiSioi na liodatavi odobrenih pogojev družba sIodCL-ih uoiTreiiiičnin; jio parcelah, Zoiiiljiiika knjiga HrašicB, vi. St. ií4. 1) iJníe. St, 4 lii.šft t goBp. poslopji. ï) pare, št. 50 njiva, 3) parc. it. ISO rijiva, J) pari;, .il. 16'i njiva, 5) paie.št. 177 njiva, 6) pure, àt. 17S njiva, 7) [larc, St. 179 njiva, 8) paro. št. JtlO travaik, i)) pari. át, 18tí/a travnik, 10) pare. ilt. 1IJ2 paSaik, JI) iiarc.it. 103 njiva, 12) ]i»r(;, Ét. aio vrt, 13)j)iirc. št. 211 pol vinograd, pol njiva, M) pare. Kt, 212 njiva, 15) jiarc. št, 213 vrt, 16) paro. št. 250 pašnik, 17) vi. št. 412, paru. it. 585/1 njiva, 18) vi. St. 43ii, pare, št, 183 travnik, 19) jiarr. št 187/2 travnik; řuiuljiška knjiga I'otovrli vi. št. 273, jiaro, &t. Jl&ii/2 gozd, (^enil. vreduoKt ad 1) lO.'iOK, ad a) 2 K, ail 3) CO K, ad 4) C(J K, ad ň) 35 K, ad b) 10 K, ad 7) 53 K, ad 8) 53 K, ad 9) 3fi K, ad 10) 5 K, nd 11) 101 K, ad 12) 15 K, ail 13) 110 K, ad 14) 242 K, a<] J5) 100 K, ad 1ti) 68 K, ad 17) 154 K, ad 18) 10 K, nd 19) Ď K, ud iiU) 500 K ; nnjnianjii iiotiuduk ad 1) 700 K. ad y) 1 K 5U)J, ud3)40K, ftd 4)40K, ad 5) 24 K, ad B) 7 K, ad 7) 3« K, ad 8) 3b K, ad b) 24 K, ad 10) 3 K 50 h, «d 11) es K, ad 12) lU K, ad 131 74 K, aJ 14) Ifití K, ad Iň) 67 K, ad 1ti) 4« K, íid 17) 103 K, ad 18) 7 K, ad lil) 3 K 50 b, ad 20) 331 K. Pod niyiiiaajSini aacekom se ne prodajo. C. kr. okrajna sodnija Rudoilovo odd. it., due 30. maja 1913. 120 E 334/13 Drflžbeni ohlic. Dne IS. julija 1913 predp. oh polu 10. url bo pri tem BOdiSia v iïbi È1. 8 na poiÎBtavi odobrenih pogojev dražba eledoiib nepreiiiiSnin ; Zemljiška knjig» 1. Jarka vap, a) vi. št. 578, BtavhiSCe paro. št. 210; b) hi.i«, sviajak, koïolcR, pod, Hcnica in hlov, goïd, prav njiva paro. «t. ]se7/l; a. Vel. Podljuben 3fi(j r.) njiva pare. ŠL 1530; d) gond paro, št. ]tjf)7; conilna vrednoHt ad a) 96(1 K, ad b) 617 K Ofi h, ad c) 42b K M h, ad dl 326 K 94 li. Hkupaj SilSO K 60 h. Najiiiiinjái ponudck ad a) C40 K, ad b) 432 K, ad c) 285 K, ad d) alg K. Skupaj 1576 K. Pod najmanjšim ponudkoni ho ne prodajo. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 28, maja 1913. 121 Hiša z vsem gospodarskim poslopjem sc da takoj v najem. Zraven je iep vrt in se lahko dobi tudi ncliaj njive. Vpraša se pri J, Zaçoi'CH, kamnoseku v Hrš\)init pri Novem mestu. 112-2-2 Pomočniha m učenca takoj sprejme Tjcopold Havdek kova,Ški mojster v 1'odbosti p. Toplice (Dolenjsko). 110-3-2 Sťeckenpferd-ovo :-: lilijino mlečno milo :-: od Bcrgmanri & Co., Teschen a. Elbe ostane eloj ko ])rej nedoKOgljivo sredstvo proti ppgani, kakor ttidi neobhodno potrebno na raeijo-nalno gojitev koio ter neinoBti, kar noovrgljivo dokar.njo nobroj, vi>ak dan nam doSlih /,nbvainib pisem, bobi se jio 80 v komad v lekarnali, drožcri-jah, prodajalnah di»av i. t. d. Istotako so jiriporo^a Ber^mannova lilijina krema „Manors" kot ůndo-vito eredstvo za gojenje nežnih rok; dobi se v tubah 70 v povBod. 45-24-fi • ■ • • domaČega pridelka leta 1911 in 1912 se proda po primerni ceni v ijražčini Bajnof pri Kudolfovem. i<'8-3-2 1'rodii se 250 hI belega ín rudečega vizia slarcjiših letnikov )lo»iařei;a pi-idMkii tudi od 56 I naprej, ako kdo sam pride iskat. Več pove oakrbništvo Nemška vas-Krško. 119-2-1 Dobra kupčija! Ker nameravam opustiti prodajo kruha v haraki nasproti {glavarstva prodam b 3- r po jako niîîki ceni. Več sc izve pri g. Jakob Pavčiča v Novem mestu. i^t P. n. Jako lepo posestvo obstoječe a hiše in vsega gospodarskega poslopja, 9 njiv, 5 travnikov, 3 gozdov in vinograda se iz prosto roke produ. Posestvo sc nuhaja na Drami prj Št. Jerneju. Več ae izve pri I^raneu Žonta na Potovrhu pri Kudolfovem, 105-3-3 Zaradi smrti gospodarja se proda lepo posestvo V Žabji vasi pri lîudolfovem h. št. 20. (pri tíepicu). Natančneje se izve i>ri lastnici ravuotam. 117-2-2 Izvrstno uino Slavnemu občinstvu, prečastiti diiipy-ščini ter cCT^enim stariScni najuljudneje naznanjam, ■ da imam vedno v zalogi r Važen oglas „Sloven. SMb!" Čitajte! v današnjih težavnih razmerah zaiiiorete obogateli Ic s srečko! 133-3-1 Tliniibil QHPrllrl najpripo- lumnu OrCLnU rocljivcjša srečka, ker itna Sest žrebanj vsako leto, ker Knaiajo {î'uvni dobitki vsako Iflto 400.000, 400.000 400.000,200.000,200.000 in 200.000zlaHli frankov, ker vKaka srećlta mora zadeti najmanj 400 frankov, kor jo tedaj zanjo izdan denar varoo naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let ia obdrži knpeo po izplačilu kupaiue trajno igralno pravico brc/ veiicega nadal j nega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok isamo 4 krono 75 vin, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno p m vie o. Dn7nnl I'^iliođnje žrebanje se vrJi 1. avgusta 1913! lUbUr! Olavni dobitek 400.000 fraakov! Po žrebanjih izliajaja slov. pamtila a vzilignjeniti GtEuilkah Važno! Sprejemajo sc tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije! Pojasnila dajo in naroiila sprejema za „.Slovensko Stra-, žo" g. Valentin Urbauiič, Ljubljana, Kongresni trg 1Í). Steckenpferdov BAY-RUM od Bertjmaiin & Co., Tetschen a. Elbe ostane slej ko prej najboljàe sredstvo za pospeSevanjo ratiti las, proti prLIjajti, predčasnemu osivljenjii ill i/padauju la» ter okrepčuje lasne korenine. Mnogobrojna priznanja. Dobi ue v ssteklcnieab à 2 in 4 K v vseli lekarnah, drožurijab, prodajalaab diSav in brivnieah. 45-10-5 Najboljše urejeno TISKSRHa na Đalenjshem, hi izgotavlja vsaliourstne tistiovine točno :: in liÈno, je tvrdha :s 1 Krajec nosi. v Novem mestu, hi ima tudi prav dobro :: :: urejeno :: :: hnjlgoveznico, hi izvršuje vso navadna, hahor tudi vsa najfinejša dela solidno, toino in ceno. storjeno obleko vsake vrste, : : : zlasti za birmance, : : : po najnižjih ceiiab ter tudi nepremočljive pelerine domačega dela. ICer delajo v moji dclavnici najbope delavske moči, zatorej jamčim za elegantno, lepo in iiioderiio izvršitev naročil, kakor tudi za to, da se vsaka v moji delavnici izvršena obleku lejio prilega. Za mnogobrojen obisk in cenena naročila se najufjiidncje priporočam. Spoštovanjem Jakob Mikolič, 104-3-3 RUDOLFOVO, Glavni trg. Ivan Kuntara «« tapetnik in dekoratnik v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu iti gg, graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočoga dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. Tri dnhPB JoUSliB PSB istrijaiiske pasme (bele s črnimi pikami) proda po ccni, ker je lov potekel, Leopold Kopač v lîudolfovem, 122 Občni zbor okrajne bolniške blag^'ne za pol. okraj Rudolfovo se bode vráii v nedeljo, dne 29. jun. 1913 ob 9, uri dop. „v dvorani na magistratu'' v Rudoltovem. K temu shodu so val>|jeni in imajo pravitîo samo 30. marca 191U izvoženi delegati, kateri se imajo na zboru z izlinniii^aini k'gitiniii'ali. DNEVNI KEU: 1. Poročilo g. načelnika o blagajniškem delovanju v pretekli upravni dobi. 2. Poročilo o računskem zakijučkti. 3. Poročilo nadzorov, odseka in razsodišča. 4. Dopolcilna volitev v načelništvo. 6. Volitev nadzorovalncga odseka. G, Volitev razsodišča. 7, liazni predlogi. Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob 9. uri sklepčen, so vrši pol ure pozneje pri vsakem številu delegatov. Okr. boln. blagajna v Rudolfovem, dne S. junija 1913, Miikso 1'etriČ, načelnik. 1 Keil^ lak najboljši luk za tla iz mehkega lesa. Koil-ova liola prevlaka (glazura) za timivaltic miïQ 90 v. Kcil-ova paBta za Covlje 30 v, Keil-ov lak za zlntcnje okvirjev 40 v. Koil-ovo leSfilo za pode 90 v. Keil-ov lak za klobnke v razliënik liarvali iiiia vedno v zalogi tvrdka: J. Picek, Novo mesto. Črnomelj: Anion Zurc. Idrija: Vfvl, liapftjne. Kamnik: I. Petek. Kočevja; Frauz Loy. Kranj: Franc Doleae, yubijana: Jjeskovee & Mtídun. Škof ja Loka: M. ^iji^on. Zagorje: liih. E, MihelĚiú, _ Radovljica: t)tto llonian. Redilno - zdravo - poceni Za otroke najboljše m Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kandlin in nlmlicii rcg, zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji aprejenia hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po "m l-o-ll na leto brez odbitka rentncga davka, katerega sama iz svojega idačujo. Za braniloe vloge kakor 'la vae poftojilaifno olive^aonti — jamici po!eg rcKcrvnega zakladu in delužev ííea 2200 zadružnikov k vsem svojim pioiiioionjem. h, toga so razvidi, da nialokateri denarni zavod nudi tolike varnoBli kakor kandijanska hranilniea.