Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništva „Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-Korat.i pa* Uprnvništvu „ Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica—-
I /. I; a | a vHai< četrtek. Cona mu jo K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drujje tuje državo 0 K.) — Posamezne številko bo piodajajo ———— po 10 vinarjev.	■
S prilogama
- 1
Ljubljani, dne 25. marca 1915.	Leto XXVIII.
-—-~—---—-— - """ ~~ ir.	;.....— _ _>
skrbljena Ogrska morala tudi tej državni polovici prepustiti del žita. Rži, ječmena, koruze ne bo tako zelo primanjkovalo kakor pšenice, zato je povsem utemeljena odredba vlade, da naj se za navadni kruh ne rabi le pšenica, ampak da se mora pri-mešavati pšenični moki vsaj tretjina drugega žita. Le tako in če se povsod s pše-nično moko varčuje, bo mogoče prebiti leto in vsaj za silo shajati z žitnimi zalogami, ki so se iz lastne domače produkcije nabrale. Obžalovati moramo le, da se ljudje še vse premalo zavedajo resnosti našega položaja.
Z drugimi živili smo bolje preskrbljeni. Mleko se doslej še sploh ni podražilo, in mleko je pač prevažno hranivo. Tudi goveje meso ni skoro nič dražje ali vsaj primeroma ne tako drago. Krompir je letos za nad sto odstotkov dražji, vendar še ne tako drag, da ga ne bi mogli porabljati, da varčujemo z žitom. Kolikor sem poučen, so naši kmetovalci vobče poslušali svarila naših strokovnih listov, ki so jim nujno svetovali, naj letos ne prodajajo živil, zlasti žita ne. Vendar se je, žal, na stotine vagonov za človeško prehrano tako pre-važnega živila, kakor je fižol, prodalo — celo v inozemstvo. Ko bi bila ta velika množina fižola ostala doma, bi bilo za prehrano ljudstva mnogo doseženega; toda po toči zvoniti je prepozno, — Nategnila je cena za teletino — vsled prepovedi, da se zdrava teleta ne smejo klati —, še bolj pa cena za prašičjo mast in meso, ker je zaprt dovoz prašičev iz Srbije in masti iz Amerike. Ako ne bo dobava goved za vojno prevelika, bomo z domačo živinorejo sploh shajali, ker je letos dosti sena; že več let morda ni bila letina za seno in deteljo tako obilna. Lakote se nam torej ni preveč bati, dokler imamo krave, zanje pa dosti sena. Mleko torej bodi po vseh družinah, zlasti kjer je več otrok, poglavitni del prehrane; mleko je zdravo in tečno živilo. Tudi sadja je precej. Za silo
bo potemtakem še živil. Ko bi bili začeli takoj jeseni varčevati z žitom, da bi bili jedli zlasti manj belega kruha in močnatih jedi — razume se, da po vsej državi —, ali ko bi bila naša osrednja vlada, ki sicer tako rada posnema Nemčijo, tudi kakor ona zasegla vse žitne zaloge in uredila konsum, bi se tudi za kruh ne bilo treba bati do prihodnje žetve, ki je še daleč in vsa v božji roki. Tako pa nam bo s kru* hom bržčas trda šla.
Kaj pa — in to je sedaj poglavitno vprašanje —, če bo trajala vojska še celo leto, ali je avstrijsko poljedelstvo zmožno pridelati za vojsko in vse prebivalstvo vsaj za silo potrebnih živil?
Vlada, zlasti kmetijsko ministrstvo se je ponovno obrnilo do kmetov in do kmetijskih korporacij, ki imajo skrbeti za kmetijski napredek, s pozivom, da naj poljedelci podvoje svoje delo in skrb, da bodo kar najskrbneje obdelovali zemljo in tako kar mogoče največ pridelali zase in za vso državo. S tem bo vršil kmečki stan tudi domovinsko dolžnost, zakaj srečen izid vojske ne bo odvisen samo od hrabrosti naših vojnih čet, ki je res občudovanja vredna, ampak zlasti tudi od prehrane, Tudi najhrabrejša armada onemore, če ji zmanjka živil.
Ali bo torej naše kmetijstvo zmoglo to veliko nalogo ter tako prekrižalo nakane sovražnikov in omogočilo zmago?
Predvsem je treba imeti na umu narodnogospodarsko načelo, da mora delo proizvajalca živiti. To velja torej tudi za poljedelsko delo. To se pravi v sedanjih razmerah: pripravljeni moramo biti na še višje cene. Vlada je uporabila svojo moč in že določila za razna živila najvišje cene, osobito za žito, za moko, sočivje, krompir itd. Doslej moram brez pridržka priznati, ki sem sam kmetovalec, da so določene najvišje cene zlasti pri žitu primerne; višje cene bi pa bile tudi v tej težavni vojni dobi oderuške. Vsekakor pa mora vlada
Kaše gospodarstvo in vofska.
Komercialni svetnik drž, in dež, poslanec F r. Povše.
Za vse stanove so nastali z vojsko resni časi in težav polne gospodarske razmere, zlasti pa za kmečki stan. Kmečki stan je dal razmeroma največ bojevnikov, a tudi dobava za armadne potrebe je zadela ta stan v primeri z drugimi dosti hudo. Saj je poleg gospodarja, sina, hlapca, tudi mnogo konj in vozov ter druge vprežne oprave bilo treba dati v vojsko. Sreča le, da ni tudi po naših pokrajinah še zadivjala strašna bojna vihra, ki pustoši zemljo drugod.
Kmečki stan mora pa izvrševati še drugo resno in veliko nalogo: prehraniti mora ne le sebe, ampak tudi armado in prebivalstvo vse države. V tej vojski ne gre skoraj več za to, kdo bo močnejši, marveč kdo bo imel dalje časa kruha. Sovražnik nas izkuša izstradati in tako ubiti našo vojno in odporno silo. Zlasti Anglija pazi, da bi onemogočila vsak uvoz živil v Nemčijo in našo državo. Vprašanje je torej, ali zmore naša domača poljedelska produkcija to nalogo, da zadostno preživi ne le armade, temveč tudi vse drugo prebivalstvo v državi.
Statistika kaže, da mora naša država zlasti v slabih letinah dosti uvažati, posebno žita, pšenice. Žitna letina 1, 1914, ni bila bogata, komaj srednje dobra. Doma pridelano žito torej vsekako ne bo zadostovalo, Prav posebno velja to za Avstrijo. Ogrska skriva svoje žitne zaloge, in ko je ogrska vlada te dni sklenila z rekvizicijo dognati zaloge žita, so ogrski krogi glasno nastopali, da se mora misliti najprej na prehrano Ogrske. Toda upanje je, da ta sebična skrb ne bo obveljala, ampak da bo z žitnimi zalogami precej bogato pre-
V

in kupujoče občinstvo vpoštevati. da proizvajale'- mora pokrivati svoje pridelovalne stroške. Letos ima zlasti pšenica res skrajno visoko cer.o, in več kakor pravično ie, da so se slavile meje ceni za pšenico, ki se ie pod navadnimi pridelovalnimi stroški spravila v iitnice. A za naprej bodo. če bo vojr.a še dalje trajala, pridelovalni stroški drugi, dokaj dražji.
Bati se je pa celo, ca za skrbno pridelovanje sploh ne bo dobiti potrebnih pripomočkov, to je delovnih in vprežnih moči. pa tudi onih stredste* ne, ki tvorijo prc-dpogoj obilnega pridelovanja.
Že pri jesenski setvi je bila trda za delovne moči in tudi za vprežno živino; saj e že v vročem poleiiu zapustilo domačo grudo veliko število najboljših mož in mladeničev. najspretnejših kmetovalcev, j Marsikateremo gospodarju je tudi pomanj-ko- a!o vprežne živine, konj, ki jih je bilo treba prepustiti vojni upravi. Drugi nabor : je pobral še nadalje obilo delovnih moči, ! zlasti gospodarjev, katere bomo pri spo- I mladanskem delu hudo pogrešali. In izpovedati je treba, da je tudi kmetijstvo obrt, ki zahteva polnega moža, veščega svojemu delu; žal, da se v širši družbi sodi, da kar ni porabno za druge stanove, to je še dovolj dobro za kmetijstvo. Temu treba z vso odločnostjo ugovarjati. Za pametno gospodarstvo — in ie tako nas more rešiti — treba kmetovalcev, ki s premislekom in preudarkom vrše svoje delo. Treba bi nam bilo sedaj kmetovalcev, kakor jih ima Danska, Belgija in tudi Nemčija, potem bi se nam ne bilo bati, da ne bi shajali s svojimi pridelki. Brez dvoma bo torej na spomlad primanjkovalo delovnih moči za res skrbno dobro obdelovanje zemlje. Sicer je priznati dobro voljo onih, ki so hoteli poslati na kmete v pomoč mladino iz mest, a s tem se je pač poljedelcem bore malo ustreglo. Poljedelstvo ni igrača, pač pa trudapolno delo, ki je more zmagati le za lo izurjen in utrjen delavec.
Pravtako bo trda za čas košnje. Ne bo drugače, kakor da bodo tudi ženske kosile. Želeti bi bilo pač, da bi se uvedli stroji-senoseki, sušenje bi že ženske opravile. Po Nemčiji so se za časa vojske osnovala podjetja, ki s stroji na paro proti primerni mezdi hodijo njive orat, seno kosit, žet .mlatit itd. Žal, da pri nas razmere niso take, da bi mogli uporabljati take stroje. Vsekako pa bo delovati na to, da se udej-stvi misel, ki jo je sprožil ravnatelj naše kmetijske družbe. Namreč za čas glavnega spomladanskega in notem poletnega dela za oranje, ki mora biti v kratki dobi izvršeno, če hočemo misliti na uspeh — tako pri ajdi — repi — naj bi hodili nekateri za primerno plačilo s konji v pomoč onim kmetovalcem, ki nimajo svoje vprežne živine. O mlačvi bo trda za mlatiče. Tudi tu naj bi se dobili podjetni možje, ki bi s stroji na bencin (te ga bo še dobiti) ali vsaj na vitel (Gopel) šli od vasi do vasi in zvršili mlacev. Te stvari bo morala naša kmetijska družba vzeti v oskrb, in nadejam se, da me bodo tovariši v odboru kmetijske družbe podpirali v tej moji nameri.
A še na nekaj se mora misliti, kar je predpogoj za skrbno izkoriščanje zemlje, da dosežemo bogato letino. Brez obilni
nega pametnega gno,cn,a m mislitna obilno letino, ra bogaie pridelke, kakor tako žeiino pričakuje kmeti,sko ministrstvo s svoiimi pozivi na kmetovalce. A tudi tu so velike tež:-ve. Predvsem je treba za umetna gnojda takoj gotovine. Po.em pa umetnih gnojil tudi za drag denar ze ni več zlahka nabaviti. Thomasove žlindre, čilskega solitra sploh ni več dobiti, cene za cuperfosfate in kalijeve soli so pa narave'žal, da se niso vpoštevali predlogi, ki smo jih s to".ariŠi v državnem zboru v kmetijskem odseku opetovano stavili, da bi namreč vlada pospeševala po Avstriji ustanavljanje tovarn za izdelovanje umetnih gnojil in bi tako postali neodvisni od inozemske tozadevne industrije. K sreči se je ustanovilo v Dalmaciji podjetje za pro-duciranje apnenega dušika, da imamo sedaj — ko ni dobiti čilskega dušikovega gnojila — vsaj to dušikovo gnojilo na razpolago.
Vaša država ima dosti plodne zemlje, ki bi umno obdelana in dobro pognojena lahko preživita vse prebivalstvo. Ne bom navajal Danske, ki ima pač najvzornejše kmetijstvo v Evropi. Navesti hočem le Nemčijo, ki imaj kaj malo tako plodovite zemlje, kakor jo ima naša država (Ogrska, Hrvaška, Banat, Hanaška na Moravskem itd.) in vendar so v Nemčiji z umnim obdelovanjem, in seveda s pomočjo umetnih gnojil, dosegli veliko večjo produkcijo kot pa pri nas. V naši državi se pridela, kakor izkazuje statistika, na hektaru obsejanega zemljišča povprečno po 12 kvintalov (100 kg) pšenice, v Nemčiji po 18'^ q, v Belgiji po 22 q, na Danskem celo po 29 q! Rži se pridela na hektaru v Avstriji 13' q, v Nemčiji 17]jq. Zakaj je tako, razvidimo pa iz porabe umetnih gnojil pri nas in drugod, n. pr. v Nemčiji. V letu 1911. se je porabilo v Avstriji 1506 vagonov kalijevih gnojilnih soli, a Nemčiji pa 42.234 vagonov (1 vagon -- 100 kvintalov ali 10 ton)! Na kvadratni kolimeler pride pri nas 82 kg te gnojilne soli — v Nemčiji pa 1025 kg! Kalijevih gnojilnih snovi se producira največ v Nemčiji (Strassfurt) in ondotna državna vlada vpliva na to, da je cena za lo gnojilo za Nemčijo 259c nižja kakor za naročila iz inozemstva; k temu jc prišteti še transportne stroške, ki niso premajhni, tako da stane kvintal tega gnojila v Nemčiji dobrih 501 manj kakor pri nas. Pri nas krije gališka zemlja bogate zaklade kajnita-kalija v sebi (Kalusz, Bohnija). Koliko let se že oglašajo poslanci, da naj država izrabi ta veliki zaklad, ki bi pripomogel k bogatejši produkciji — a vse zaman; kdor hoče pri nas uporabljati to prepotrebno gnojilo, ki vsebuje za rastlinski razvoj prepotrebno, da, neobhodno potrebno snov (kali), ga mora iskati v daljni tujini! Enako je s fosfatnim gnojilom. V Avstriji velja kiloprocent fosfata 49 vin., v Nemčiji le 32 vin, A kakor sem že rekel, vsled vojske letos sploh ni dobiti umetnih gnojil — ker Nemčija ne pusti izvažati žlindre, ki je za lastno potrebo ne bo imela dosti. Kalijeva gnojila so na razpolago — a tudi dražja — najbolj pa dušična gnojila.
Zakaj toliko razpravljam o tem? Kratek odgovor je; zato. ker bi s pametno porabo umetnih gnojil neprimerno pomno-
žili domačo žitno in drugo kmetijsko pro dukcijo.
Vse to naj se torej vpošteva, |(0 , presoja gospodarski položaj. Poljedelstvo bo moralo producirati z mnogo večjimi stroški, zato bodo pa tudi pridelki dok"; dražji. Zlasti sc bo morala na to oziraj' vlada, bo ko določala najvišje cene, kar\ seveda ne le nje pravica, ampak tudi dolžnost, da omogoči tako prehrano ljudstva Želeti bi bilo, da bi vlada tako skrbno ravnala tudi pri drugih potrebščinah za prehrano. Naj omenim lc s 1 a d k o r, ki sc je podražil, dasi je naša država eden največjih producentov sladkorja. Prav. tako bo treba postaviti gotove meje cenam za kurivo — premog. Skratka, vlade mora bili skrb, da ne bodo veliki prekupci kopičili živil ter jih poten; samovoljno dražili.
Moje prepričanje je torej, da bomo prebili, četudi s težavami tudi ta trdi čas. Ampak naj bi ne pozabili več, da ,mo tudi sami krivi, če se sploh moramo bati pomanjkanja živil, ko bi bili lahko popolnoma neodvisni od tujega izvoza, če bi bili modro pospešili domače kmetijstvo in njegovo produkcijo. Naj bi si to za vedno zapomnili tisti, ki je njih naloga skrbeti za usodo ljudstva. Nemčija, ki jc skoraj do dve tretjini industrijska država, je svoje kmetijstvo tako povzdignil, da sc ji jc dosti manj treba bati za prehrano svojega po večini industrialnega ljudstva kot pa nam. Naj navedem le eno dejstvo. Leta 1896. je uvozila Nemčija le od nas i/. Avstrije nad pol milijona pilanih prašičev, a po preteku le desetih let je vlada, kajpada z znatnimi podporami, tako zelo pomnožila nemško prašičerejo, da jc naš prejšnji prašičji izvoz popolnoma prenehal, da, celo iz Nemčije se je že pričel uvoz prašičev v našo državo! Za sedaj je seveda prepozno, a smelo in ponovno bom trdil, kar sem trdil v parlamentu, da srečna država, ki je neodvisna od tujine zlasti glede preskrbe z živili; in prav sedanja vojna nas uči, kolikega pomena je lastno kmetijstvo za državo. Ko bi bila država, ko jc skrbela za vojne potrebščine, še nekaj žrtvovala za vspešnejši napredek naše poljedelske produkcije, bi bil naš današnji položaj ves drugi. Naj bi torej, ko se vrne ljubi zaželjeni mir, vlada in vsi stanovi vpoštevali, da je za nemoteno srečno stanje države poleg vojne sile potrebna tudi lastna produkcija za prehrano ljudstva. Kar bo izdala država za povzdigo poljedelske industrije, to bo v korist vsem slojem prebivalstva. Prav ta vojska je spet jasno dokazala, da ni fraza, ampak živa resnica tisti stari rek, da kmet skrbi za vse druge stanovcl	(»Čas.")
Skupščina »Zadružne zveze".
Dno 11. marca je v »Unionovcm* stebrišču v Ljubljani zborovala letošnja skupščina »Zadružne zveze«. Vso je slutilo, da se bo na letošnjem zborovanju naše zadružne centrale govorilo in sklepalo o važnih stvareh, in zato je
predsednik dr. Krek lahko pozdravil gtevilne zadružne delavce. Rekel je: »Naš poseben pozdrav pa velja tistim (•lanom naših zadrug, ki se bore za Čast domovine in trpe za nas v strelskih jarkih ob Drini in Savi ali gori v Karpatih. Prepričani smo o njih: kakor so znali doma izvrševati načelo krščanske ljubezni, da so dolžni storiti več nego jim veleva stan, tako bodo izpolnili v najpopolnejši meri vse, kar zahteva od njih sveta prisega. Mi smo ponosni nanjo in jih pozdravljamo in jim želimo: Dobri Bor jih pripelji kmalu čile in zdrave nazaj v njihove družine in na delo za skupni blagor. Spominjamo se tudi onih naših zadružnikov, ki počivajo kot junaki pod hladno rušo. Tudi teh ie že več, smrt je zarezala globoke brazde v naše vrste. Spominjali se jih bomo v hvaležnosti za vse, kar so dobrega storili za našo ljudstvo prej v miru in zdaj v boju. Zato jim želimo, | da bi bili z obilnim deležem sprejeti v nebeško zadrugo.«
To loto je zgodovinsko v povestnici našega naroda, naše domovine in naših zadrug. Ta povestnica bo pričala, da je v tem viharnem letu živel doli na jugu narod zdrav, čil, krepak, razumen, močan sam v sebi, priden in vreden življenja. Morda ga ni naroda, ki bi v teh težkih dneh kljub vsem težavam in žrtvam in vsemu natolcevanju in neopravičenemu blatenju ostal miren in resen, kakor ravno naš narod. Na zadružnem polju je ostalo vse mirno, nobena posojilnica ni trpela, kreditno življenje se je razvijalo popolnoma mirno, potreben denar jo vsakdo lahko dobit. redno so se plačevala posojila in nalagal denar, in reči smemo sploh: Danes, ko že toliko mesecev trpi vojska. je naše zadružništvo močno in še močnejše nego prej, kreditno življenje ie mirno, denarja je dovolj. Zaupanje ljudstva je ostalo in se povečalo in kjer so trije ali pel delavcev odšli v boi, tam vodijo redki doma ostali vse delo naprej, zato tem zadnjim prisrčna zahvala.
Ta čas pa jo tudi dokazal, kako neobhodno je potrebna pri. nas na zadružnem polju nnša duhovščina, katere podvojeni pridni požrtvovalnosti gre posebna zahvala. To sem moral poudarjati, ker načela: Duhovščina naj se umakne od zadružništva, pri naših razmerah ni mogoče izvajati.«
V imenu dežele je pozdravil deželni odbornik dr Larnpe, v imenu Kmetijske družbe kranjske je pozdravil njen ravnatelj Gustav Pire.
Porodilo načelstva
ie podal načelstveni ravnatelj Iv. Traven. Preteklo leto je bilo nekako leto preizkušnje za zadružno organizacijo. Iz splošnega poslovanja povzamemo le nekatere važnejše stvari. Politični in gospodarski vzroki so vplivali zadnja leta zelo tudi na zadružništvo. Denarno krizo so čutile tudi zadruge. Toda denarni trg se je zholjšal že koncem leta 1913.; posebno se je pokazalo to zboljšanje v prvi polovici minulega le-
ta. Denar jc prihajal v veliki množini — posebno v nekaterih krajih — v naše denarne zavode, tako da so ti z lahkoto zadostili, ne le potrebam domačega kraja, temveč da jim je denar preostaja! in so ga pošiljati Zvezi. Prišla pa je vojna nevarnost. Koncem julija se jo pričela mobilizacija. Spočetka so bili ljudje razburjeni in so vsled tega dvigali precejšnje vsote iz posojilnic. Omeniti pa moram, da ljudje v pretežni večini niso dvigali iz strahu pred vojsko, temveč iz potrebe, ker so potrebovali denar za tiste, ki so bili vpoklicani v vojsko. Tako ie morala Zveza vsled velikih izplačil, ki so jih imele njene članice, tekom prvega tedna mobilizacije izplačati nad 700.000 K.
Naša zadružna organizacija je izplačala za podpisano vojno posojilo nad 2,200.000 K in jc s tem pokazala svojo veliko moč.
Kar tiče ostale vrste zadrug, bi pripomnil samo to, da delovanje tudi teh ob času vojske ni prenehalo. Le mlekarske zadruge so za časa mobilizacijo trpele, ker je bil oviran prevoz mlečnih izdelkov.
Pisarniško (tlelo.
Delo v pisarni je bilo v preteklem letu precej obsežno. Zveza je prejela 14.570 dopisov, odposlala pa 16.126. Poleg iega je razposlala še 27 raznih okrožnic.
Ometi jam važne stvari in pa navodila, ki jih je dala Zveza svojim članicam v tem času.
1.	Zveza je priporočala posojilnicam, da naj pouče ljudi o varnosti vlog in dii se ho kazensko postopalo proti vsem onim, ki hi trosili neosnovane in vznemirljive govorice o denarnih za,-Vodih. Deželni odbor kranjski je razposlal občinam o tej stvari lepake.
2.	Glede notranjega poslovanja je priporočala posojilnicam, da ne izplačujejo celotnih vlog, ampak samo zneske, katero ljudje res potrebujejo za vsakdanje potrebščine. Glede večjih iznosov naj se strogo drže odpovednih rokov. Posluje naj se le ob uradnih dnevih.
,'!. Ko je bil proglašen moratorij, je Zveza obvestila s posebno okrožnico svoje članice in jim da la navodila, kako naj se ravnajo o razmerah, nastalih vsled moratorija.
4.	Ko so nekatere posojilnice vsled precejšnjih dvigov hotele obrestno mero za vloge zvišali, jih je Zveza opozorila, naj onnste svojo namero, ker bi njihov korak ne dosegel zaželjenega uspeha.
5.	Zveza je opozorila svoje članice, da naj skrbe za nove vloge, v slučaju silo pa lahko dovoljujejo tudi manjša posojila za krajši čas. Vse članice brez izjeme Pa se morajo strogo držati discipline tudi glede denarja, ki je naložen pri Zvezi. Omejiti se morajo te pri svojem poslovanju, da se pomaga onim zadrugam, ki so v zadregi.
6.	Odvišen denar naj se redno pošilja Zvezi, ki je pripravljena med moratorijem vplačane vsote izplačevati
brez pridržka. Dolžnikom pa naj posojilnice priporočajo, da plačajo obresti in vračajo tudi nekaj na dolg.
7.	Vsled vojnih dogodkov je bilo poklicanih mnogo kmečkih mož pod orožje. Bati se jc bilo, da bi utegnilo za mlatev, košnjo in jesensko setev primanjkovati delavcev; zato je bilo potrebno, da so mogle strojne zadruge, kjer so ustanovljene, poslovati. Pri nekaterih strojnih zadrugah so šli monterji v vojsko, zato je Zveza priporočala, naj si oskrbe drugih zanesljivih ljudi, ki bi se na licu mesta pri poslujočih zadrugah ogledali in naučili delo.
8.	Zveza je po posredovanju deželnega odbora dosegla, da je vlada proglasila bencin za aprovizacijski predmet..
9.	Onim štajerskim zadrugam, ki delujejo v krajih, kjer se prideluje veliko hmelja, se je priporočilo, da pouče ljudi, naj hmelj prodajo le proti plačilu v gotovini.
10.	Posojilnice, ki delujejo v bolj južnih krajih, jc pozvala Zveza, naj za-dolžnice in druge vrednostne listine pošljejo k nji v shrambo.
11.	Gospodarska in konsumna društva je opozorila, naj zahtevajo pri prodaji blaga vedno takojšnje plačilo. Terjajo naj stare dolžnike, da pridejo do lastnih prometnih sredstev.
12.	Da bi sc dobil pregled o vplivu vojnih dogodkov na mlekarske zadruge, je Zveza razposlala tem zadrugam poziv, da ii sporoče, ali poslujejo tudi v vojskinem času, ali jc mlekar odšel k vojakom, kam se pošilja mleko, koliko na dan, koliko imajo v zalogi še surovega masla, sira itd. in po kakšni ceni prodajajo te izdelke.
13.	Ker se je tudi naša zadružna organizacija udeležila delovanja Rdečega križa in pomožnih odborov, je Zveza Pozvala, članice, da ji sporoče, koliko so darovale za podporo v te dobrot vonte svrhe.
14.	Najvažnejši predmet, kateremu je načelstvo posvetilo veliko pozornost, je bila aprovizacija. Zveza je stopila v stik z deželnim odborom, da bi se prebivalstvu Kranjske kolikor mogoče po primernih cenah zadobila živila, o katerih se je bilo bati, da jih bo primanj-" kovalo. Zato je žc v okrožnici dne 25. avgusta opozorila zadruge, da bo cena nekaterim živilom gotovo poskočila in je prosila svoje članice, da ji pošljejo približne podatke, kakšna je bila letina v njihovem kraju, katere vrste živil bo morda treba kupovati in; koliko množino. Nekatere zadruge so sicer odgovorile na tozadevno okrožnico, poslale zabeležene podatke, iz katerih jo bilo posneti, da bo treba več sto vagonov živil nakupiti samo za Kranjsko. Tudi za Istro in štajersko je bilo prijavljenih par sto vagonov živil.
Dogovorno z deželnim odborom in Gospodarsko zvezo se je sklenilo nakupiti večje množine živil.
Ljudje se pa tedaj še niso zavedali, kako resna zadeva je aprovizacija. Zanimanje za živila se je pokazalo
šele tedaj, ko je bila stvar že zamujena. Zveza je storila vse, kolikor je bilo
v njeni moči.	.
Dalje je opozarjala svoje claniee. naj se opozori ljudi, da ne bodo lahko-mišljeno zapeljani po visokih cenah prodajali živil drugam. Glede tega se je obrnila Zveza tudi do deželnega odbora kranjskega, ki je s posebnimi lepaki nato opozoril prebivalstvo. \ zadnjem času se je posrečilo pridržati v deželi 25 vagonov fižola, ki je bil namenjen v tujino.
15. Ko je finančna uprava najemala vojno posojilo, je Zveza na poziv poljedelskega ministrstva izdala posojilnicam primerna navodila, kako naj postopajo pri podpisovanju tega posojila.
10. Zveza je dala tudi navodilo, kako naj sodelujejo njene članice pri razkosavanju kmečkih posestev.
Revizije.
Kot nadzorovalna oblast je Zveza v preteklem letu, dasi je imela manj uradništva na razpolago, vršila svojo revizijsko dolžnost. Izvršila je 237 revizij. Na Kranjskem 130. na Štajerskem 77, na Koroškem 18 in v Istri 12. Par revizij je trajalo po več tednov.
Stanje Zvezinih članic.
Koncem leta 1913. je bilo v Zvezi včlanjenih 682 zadrug. V letu 1914. je pristopilo na novo 7 zadrug, odpadlo pa 98 zadrug, med njimi 88 v Dalmaciji, in šteje Zveza koncem leta 1914. skupaj 591 članic.
Zvezino denarno poslovanje.
Že v splošnem pregledu o zadružnem dobi se je omenilo, da jc bilo v prvi polovici leta Zvezino denarno stanje prav ugodno. Denarja je prihajalo veliko in Zveza je imela v prvem polletju naloženega nad i1 L- milijona kron. Ko se je pričela mobilizacija, so prišla tudi večja izplačila.
še večjo poskušnjo je morala prestati na likvidnost Zveze in njenih članic, ker se je pričelo podpisovati vojno posojilo.
Zadostna lastna denarna sredstva so pa Zvezi omogočila, da je ves čas vojske obranila isto obrestno mero. Ko je bila obrestna mera pri bančnih zavodih od 7 do 9 odstotkov in celo pri Avstro - ogrski banki na 8 odstotkov, kasneje 6 odstotkov in so tudi druge zveze zahtevale za dane kredite 64 do 8 odstotkov, je obrestna mera ostala pri naši Zvezi noizpremenjena: namreč 5Vo odstotka.
_ Celokupni promet za 1. 1914. znaša 79,o44.415 K 10 v. Omenja dalje, da je efekt poslovanja za minulo leto negatl-yV? j® (la izkazuje račun zgubo lJ.3bi K 63 v. Ta izguba je nastala zato, ker je znašala pri vrednostnih pa-v minulem letu kurzna izguba ,	61 v" odfi3alo se je pri raznih
dolžnikih 22.052 K 30 v. Ako bi se torej teh dveh postavk celotno ne odpisalo, bi zaključili preteklo leto s precej lepim dobičkom.
4«
Ravnatelj Gospodarske Zveze g. Janko J o van poroča, kako je Zadružna Zveza oskrbela Gospodarski Zvezi potrebni denar za aprovizacijo. Gospodarska Zveza je v začetku mobilizacije imela precej zalog živil, pa vojaštvo jih je precej v 14 dneh vzelo za čez 300.000 kron. Nato je stopila v zvezo z žitnimi tvidkami na Ogrskem in je od avgusta do konca decembra nakupila 300 vagonov pšenice, 300 koruze, 20 moke, 300 sena za vojaštvo, 6 riža, krompirja 2, oljnih tropin 4 ili drugih krmil 40 vagonov, vsega skupaj skoro za 3 milijone kron. Toda ogrska vlada ji je v dveh mesecih vzela če/, 80 vagonov blaga in tako Gospodarska Zveza ni mogla vsega storiti.
Letni račun in fciianco za leto 1915.
Iz računskega zaključka posnamemo. da jc v letu 1914. izplačalo 4,445.918 kron 88 v kreditov članicam v tekočem računu, vrnilo pa 7,041.134 K 11 v in je stanje kreditov koncem leta znašalo 9,870.001 K 30 v.
V tekočem računu so članice naložile 6,267.830 K 44 v, dvignile pa 6 mi-Iijinov 283.105 K 6 v. in znaša stanje vlog 15,418.777 K. Deleži znašajo 408.310 K. rezerve pa 226.495 K 68 v.
Nato se je vnel živahen in obširen razgovor o obrestni meri. Govorili so dr. Krek, ravnatelj Traven, Steblovnik (šmihel pri Šoštanju), poslanec Piber, beneficijat Majdič, poslanec Grašič iz Istre in Stanovnik (Horjul).
Iz razgovorov so se rodili sledeči stavki:
1.	Zadružna Zveza svetuje, da se kreditne zadruge v posameznih okoliših z ostalimi zavodi na posebnem sestanku posvetujejo o enotni obrestni meri.
2.	Načelstvu Zadružne Zveze se naroča, da posreduje pri poljedelskem ministrstvu, da podpira to akcijo.
3.	Pri občnih zborih naših posojilnic in hranilnic naj se poleg splošno gospodarskih stvari obravnava tudi o obrestni meri.
Po končanem občnem zboru se je vršilo pet predavanj, katerim je popoldne prisostvoval tudi gosp. deželni glavar dr. Ivan Šusteršič. Govorili so ravnatelj Kmetijske družbe ces. sVet-nik Gustav Pire o delovanju žetvenih komisij; dr. Krek o raznih aktualnih kreditnih vprašanjih, ravnatelj Kmetijske družbe na Grmu Rohrman o poljedelstvu, mlekarski nadzornik Leg-vart o živinoreji in inženir Rataj o pašništvu.
Predavanja izidejo v zveznem glasilu in v posebni brošuri, ki se dopoš-lje zadrugam, da jo razdele med ljudstvo.
Pregled po svetu.
Avstro-Ogrska. Avstro-ogrski poslanik je pn Vatikanu protestiral proti ruskim nasilstvom v Galiciji, kjer so štirje škofi zaprti in bili prebivalci nekaterih
vasi prisiljeni, da so pristopili k pravo slavju. — Ogrski poslanec groi Julij ^ drassy se je mudil pretekli teden v Ber. linu, kjer je imel razgovor z odločilnimi osebami. — Cesar je imenoval generala infanterije Štefana pl. Sarkotiča za dežel, nega šefa za Bosno in Hercegovino. „ Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef se je 16. t. m. zopet odpeljal z Du. naja na severno bojišče. — Predsedstvo državne zbornice je imelo v petek i9, t, m, sejo, katere sklepe je sporočil predsednik dr. Sylvester ministrskemu predsedniku.
Vatikan, V Kini sta v zadevi srbskega konkordata došla dva zastopnika Srbije, — Ponovne molitve za mir po vseh cerkvah, ki so združene z odpustki, so bile določene na dan 21. t. m. — Listi poročajo, da namerava sv. oče o Veliki noči zopet posredovali za mir. — V vatikanski baziliki nameravajo postaviti spomenik papežu Piju X. Za ta spomenik naj bi prispevali katoličani celega sveta. — Kardinal Agli-ardi je 19. t. m. zvečer umrl. — Ministrski predsednik Salandra se je pripeljal v pa-lačo umrlega kardinala Agliardija in je izrekel sožalje. Kaj takega se je prvič zgodilo in iz tega sklepajo listi, da vladajo med Vatikanom in italijansko vlado dobri odnošaji,.
Nemčija. Križarka »Dresden , o kateri poročamo na drugem mestu, da so jo Angleži potopili, je napravila angleški pomorski trgovini za 6'o milijona funtov škode, — Nemški državni zbor se po končani proračunski debati odgodi do konca maja. — Drugo nemško vojno posojilo je doseglo že 9 milijard. Nemški cesar je poslal državnemu tajniku, ko je zvedel, da jc posojilo že tako visoko podpisano, prisrčno brzojavko, v kateri pravi med drugim: Tudi sovražniki naše domovine morajo zopet izprevideti, da nemškemu narodu v boju za obstanek ne primanjkuje vojskinega in gospodarskega orožja in da hoče vztrajati in izsiliti zmago. — Proračunska komisija nemškega državnega zbora je naprosila nemški zvezni svet, da naj se odpravi izjemna postava proti jezuitom, ki je v Nemčiji v veljavi.
Italija. Tudi v preteklem iednu so se po mnogih krajih Italije ponavljali draginj-ski nemiri, v katerih je ljudstvo napadalo colicijo in kričalo: »Doli z vojsko!« — Državni dohodki v zadnjih osmih mesccih so znašali 1.375.225.000 milijonov lir, t. j. za 30 milijonov manj kot v isti dobi lansko leto. — Italijanska vlada se je obrnila do amerikanskih bank, da bi dobila 25 milijonov dolarjev posojila. — V prvih dveh mesecih tekočega leta je padel uvoz v Italijo za 143 milijonov, izvoz pa za 4 mil' jone od iste dobe lanskega leta. — V Ri je prišel bivši srbski poslanik v Carigrad Renadinovič. Listi pravijo, da mu jc poverjena posebna naioga.
Francija. Francoski general Pati sc je mudil v Lvovu, odkoder je odpotoval v Va ršavo. Pravijo, da prevzame vodstvo ruske armade, — Vpokiicanje 19 letnih fantov in 43- do 45 letnih mož je rodilo za Francosko zelo resne posledice. Mnogo industrijskih in trgovskih podjetij bodo morali zapreti. V Parizu so posebno prizadete gostilne in kavarne, ker je večina moških uslužbencev vpoklicanih. Zelo se
gče ženskih moči, pa jih ni dovolj, V go-podarskem oziru se kažejo sedaj zelo ža-oslne posledice, — Iz Pariza se poroča: poklicanje novega razreda, namreč 19 let tarih mladeničev in starejših letnikov, to moških od 43, 44 in 45 let, ima za poledico, da se čedalje bolj čuti primanjka-ijc moških uslužbencev v industriji in trgo-ini. Kavarne in restavracije nameravajo astaviti samo žensko osobje, od kuharice o natakarice, ker bi drugače morale za->reti svoje prostore. — Francoska vlada o na zadnjo ameriško noto odgovorila, da francoska in Angleška ne bosta uničevali i o v t r a 1 n i h ladij. Blaga na krovu nev-;ralnih ladij, ki prihajajo iz Nemčije ali so ;ja namenjene, se dejansko ne bo smatralo ta vojno konterbando. Blaga se ne bo za-)icviilo in ravnotako tudi ladij ne, ki ga >odo vozile. Na ta način se bo ohranilo lačelo, da zastava ščiti blago. Blago se >o enostavno sekvestriralo in dalo odpo-iiljatelju na razpolago ali pa v njegovo ko-ist prodalo. Nevtralne ladje se bo vrnilo. — Švicarski listi poročajo, da so Francozi idredili na italijanski meji znatno premi-tanje čet proti jugu. Več Italijanov so pa netirali.
Anglija. Poročajo, da si Anglija brez-ispešno prizadeva pripraviti Bolgarijo do ega, da bi se udeležila pred Dardanelami bojev proti Turčiji. — Angleški general Payet se je mudil pretekli teden v Bolgariji. — Zdi se, da Anglija nič več ne pre-aža svojih čet v Francijo, ker sta bila dva prevozna parnika potopljena. — Listi poročajo, da Angležem primanjkuje vojnega materijala, kar je povedal sam lord Kitche-ner v angleški gosposki zbornici. — Angleški državni zbor so odgodili do 14. aprila.
Zveza angleških rudarjev z 900.000 člani jc napovedala splošno stavko s 1. junijem, če se ne zvišajo plače.
Rusija. Listi poročajo, da bo v kratkem izšel važen carjev ukaz o krajevni samostojnosti Poljske. — Pod orožje so zdaj poklicani tudi tisti ruski častniki in vojaški zdravniki, ki radi starosti dozdaj niso prišli v poštev. — Rusija je naročila v Ameriki 10.000 tovornih železniških voz.
—	Rusija je prepovedala vsak izvoz žita.
—	Cenijo, da je Rusija dobila od Anglije in Francije 1500 milijonov frankov pred-ujemov. — Blizu postaje Bajkal se je pripetila železniška nesreča, pri kateri je bilo mrtvih 250 ruskih vojakov. — Netiskano poročilo poslanca Haritonova o ruskem gospodarstvu 1. 1915. obsega veliko zanimivih številk: Za vojsko so izdali do 15. januarja 1915 do 3020 milijonov rubljev. Vsak dan se izda za vojsko približno 14 milijonov rubljev; 1,400.000 rubljev nabavijo rednim, 12.600.000 pa izrednim potom. Posojilo znaša v raznih oblikah _ do zdaj 2600 milijonov rubljev. Bankovcev kroži za 2.997,800.000 rubljev, pokritje v zlatu znaša 1.711,100.000 rubljev.
Srbija. Srbski uradni list poroča, da leži v vojaških bolnišnicah nad 12.000 vojakov, ki so oboleli na pegastem legarju in na trebušnem legarju. — Ruska sanitetna komisija poroča, da je Srbija v zadnjih treh vojnih letih in po sedanjih nalezljivih boleznih izgubila nad 1 milijon mož.
—	Vsled obdolžitve, da so vprizorili zaroto proti življenju prestolonaslednika Aleksan-
dra, je bilo več sto oseb aretiranih, vseskozi mohamedanci: v Beiramu 30, v Ko-čani 50, v Štipu 70, Prepeljali so jih v Skoplje. Okoli 300 Bolgarov so prepeljali iz omenjenih okrajev v Egri Palanko, ker jih dolže, da so bili udeleženi pri zaroti. Tudi v Bitolju je bilo več aretacij. Nekaj aretirancev so v Skoplju in Egri Palanki že ustrelili. — Listi poročajo, da je med Pašičevim kabinetom in regentom-prestolo-naslednikom Aleksandrom nastalo močno nasprotstvo. Ministrski predsednik Pašič je zahteval od kralja Petra, naj zopet prevzame vlado in kralj je pripravljen to storiti, vendar je izjavil, da mora prej vedeti, če lahko računa na vojaško ligo, ki ima tudi danes v Srbiji največji vpliv na državne posle. — Vsled silnih izgub v dolgotrajnih bojih in vsled nalezljivih bolezni cenijo srbsko glavno silo najvišje na 140.000 mož. Srbska armada je vsled bolezni popolnoma ločena od civilnega prebivalstva.
Bolgarija. V Bolgariji so pričeli nabirati denarne prispevke za Poljake. — V bližini bolgarske postaje Somoršt se je zgodila železniška nesreča, pri kateri je bilo 20 oseb mrtvih, 128 pa ranjenih. — Angleški general Payet je bil 17. t. m. sprejet od bolgarskega kralja, nato je pa odpotoval v Niš k srbski vladi. — Tripel-ententa zopet z vsemi silami pritiska na Bolgarijo, da se ji pridruži. Obljublja ji Solun, Macedonijo, Srbija bi ji odstopila ozemlje do Vardarja, Bolgarija dobi prvotno črto Enos—Midia. Vprašanje je pa seve, ako bo Bolgarija tem praznim obljubam nasedla.
Rumunija, Finančni minister je zbornici predložil zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, da v slučaju, ako bi nastopile izredne razmere, dovoli potrebnim poljedelcem in industrijcem posojila do polovice vrednosti njihovega zemljišča, oziroma zgradb proti šestodstotnim obrestim in polletni odpovedi. V to svrho da država' na razpolago 100 milijonov lejev. S tem se hoče kmetovalcem in industrijskim podjetjem zagotoviti obstanek. — Rumunski zunanji minister je tako težko obolel, da se boje za njegovo življenje. — Ruski trgovinski minister je prepovedal izvoz premoga za Rumunijo.
Grška. Iz Pariza se poroča: Grški poslanik v Petrogradu je brzojavil kralju Konstantinu, naj zasleduje Vonizelosovo politiko in naj prej ko mogoče opusti nevtralnost Grške in pristopi trojnemu sporazumu. — Grški princ Jurij, brat kralja, pride v kratkem na Dunaj. Nato namerava potovati v Berlin. Princ Jurij jc, odkar je nastopil vlado Venizelos, s katerim se je svojčas spri radi Krete, stanoval v Parizu. — Grški vojaški ataše fregatni kapitan Kriesis je odpoklican in je zapustil Carigrad, Kriesis in dosedanji poslanik Panas sta bila gle'na zastopnika Venizelosove protiturške politike. — Londonski listi poročajo: Nova vlada se hoče izogniti vsakemu koraku, ki bi mogel dati povoda za nesporazumljenja z Bolgarijo. Vzdržati se hoče vsakega vojaškega vmešavanja do časa, ko se ji ne bo treba več bati kakih zapletljajev z Bolgarsko, Ministrstvo je trdno odločeno, biti proti Srbiji dobrohotno nevtralno, proti ententi pa prijateljsko, — Angleški poslanik v Atenah Elliot,
ki je veljal za svetovalca Venizelosa, je prosil za odpoklic. — Izvoz gotovih stvari in živil v Srbijo, ki je bil pred nekaj dnevi prepovedan, se je zopet dovolil. — Iz Pariza se poročaj Grški poslanik Romanos je izjavil francaškemu zunanjemu ministru Delcasseju, da 'ostane Grška prijateljica Francije in njenih zaveznikov.
Turčija. Turška vlada je izgnala iz Carigrada vse Črnogorce in Srbe, — Predsednik turške zbornice Halil bej je izjavil sotrudniku ogrskega lista »Az Esta« o položaju: Obleganje Dardanel so sprejeli v Carigradu in v celi Turčiji hladno. Dejstvo, da združeno angleško-francosko brodovje po 25 dnevnem trdem obleganju ne izka zuje čisto nobenega uspeha, jamči dovol' za izvrstnost tehničnega oboroženja utrdi in vodstva obrambe, kakor tudi za to, di ostane kakor dozdaj tudi naprej obleganj brezuspešno. V bojih na suhem so Rusi ob izbruhu vojske vdrli v turško ozemlje Naša armada je odbila sovražnika z velike silo in vdrla daleč v sovražnikovo ozemlje. Vojskujoči armadi si stojita zdaj nasproti približno v ozemlju Sarikamiša. Nemški častniki v Turčiji izvrstno delujejo. Občudujemo njih veliko znanje in vestnost. Gospodarski položaj Turčije je prav dober, državne finance so izvrstne. Družabno življenje se med vojsko v Turčiji ni izpremenilo.
Španska. Pri volitvah 517, okrajnih svetnikov je bilo izvoljenih 232 pristašev vlade, 143 liberalcev, 44 demokratov, 8 pristašev Maura, 12 Jaimistov, 11 neodvisnih, 11 reformistov, 37 republikancev, 10 regionalistov in 8 svetnikov raznib strank. Vlada je torej zmagala.
Amerika in Japonska. Parlamentu Zedinjenih držav severno-ameriških se v kratkem poda predlog za najetje posojila 900 milijonov dolarjev v narodno-obrambne svrhe, zlasti pa za utrdbo obrežja. Iz New-Yorka.se poroča,, da je baje Severna Amerika drugič v Tokiu ostrejše kakor prvič nastopila zaradi japonskih zahtev Kitajski. — Kitajski odpor proti japonskim zahtevam je začel vzbujati na Japonskem veliko ogorčenje. Časopisje dolži še vedno Ameriko, da ščiti Kitajsko in Kitajce boža po hrbtu. Japonsko ljudstvo se pripravlja na resne dogodke in opozarja se, da je vojna med Japonsko in Ameriko neizogibna.
Kitajska. Poročilo, da so odposlali Japonci na Kitajsko večje število čet, ki jih spremljajo vojne ladje, poostruje položaj na Kitajskem, Trdi se, da je zapustila neka divizija Daljnji, da nacluinesti navadno posadko v Mandžuriji, Brigado, ki se zdaj nahaja v Tsingtavu, nadomeste z drugo brigado.
Svetovna vojska.
VOJSKA Z RUSI.
Rusi so neutrudni, vedno prehajajo k napadom. Glavni boji se vrše še vedno na obeh krilih velikanske fronte. Na črti med vzhodno Prusko in Vislo, ob reki Narevi in Bobri napadajo Rusi neprestano. Na vsej tej črti se nahaja cela vrsta majhnih trdnjav: Lomža, Grodno, Pultusk, Ossie-
5'

a. Avj.sa.tiv, Ostrolenka itd. Te služijo ^ •i.-:	ia zbirališča, odkjer
Vcir:	napade. Nove
rui.i.i «:t rr:č_-i o cd Grodna čez Na-rrv; pn Lcar±i. Ostro! enki« Pultusku. "ulu. « rrk -» i-ii bop.
^tecci jrr.i.5 * ii£=*er: č:-ra so poskusil Kua rn	- Rusi so miših. na :>:>o: s tem napadom Nemce pre-RCTic-ii. i.L- m : - r.i ?r5:cč:.o. Toda tud; dnu: HnrieLKirfOT poizkus, da bi Kuhi obLnii m •£ rccesrečil. Godilo sc ie Nemr.cn taic i.:: ?c prvi marurski bitki pr. Tanncnbc-; - Tod: tikrat so poizkusili Neme m. n;i:" prodira-:-če ruske čete obkolit. Llt inr -t toč: spodletelo.
lin - mirti s® se začeli nemški napad rr-oti čcKsescu ruskemu krilu, kjer je irniri- j	anaadni zbor. Ko je ta
čnti šs is nanseravaio Nemci obkoliti, se k i.i.i :	'• tuinovzhodno smer.
Nc—*: ie obrr.ili proti 2. ruskemu ar-zboru. Dne 9. in 10. marca se je vri J r:- pri Seir.i-Brzinki. Rusi so se morij u—ik-iti v severnovzhodno smer. V tem boni sta bila dva mlada ruska regimenta poražena in njih poveljnika ujeta. Ko je ruski poveljnik videl, da se namerava od strani Nemcev ponoviti druga ma-zu.-ska bitka z nameravano obkolitvijo, je dne !0. marca ukazal, da naj se ruske čete umaknejo. Nemci so ujeli 5000 Rusov, zajeli 12 strojnih pušk in 3 topove.
Boji na tem ozemlju so zato važni, ker bo oni, ki bo tu izgubil, moral tudi pustiti glavno postojanko v Poljski,
Prav tako važni so boji v Karpatih. Natančno i te popisati je nemogoče. Sneg, led in hud mraz se menjava v zadnjih dneh s pomladanskim vremenom. Zato ravno so boji v teh krajih zelo težki. Nemci, ki stoje v teh bojih ob strani naših čet, pripovedujejo, da niso na nobenem bojišču boji tako težavni kot tukaj. Poleg tega pride še to v poštev, da imajo Rusi v Karpatih zbrano svojo glavno moč, ker vedo, da če tukaj propadejo, jim ne kaže drugega nego zapustiti Galicijo. Poročila pravijo, da .o naši zasedli v Karpatih vse prelazne višine, Rusi pa da si krčevito prizadevajo, da bi iste zopet dobili v posest. Vojni poročevalci poročajo, da je skoraj neverjetno kakšne mase ljudi pošiljajo tamkaj Rusi v smrt. Pohod naših v Galicijo bo šele mogoč, ko bo ruska moč tamkaj nekoliko oslabljena. Za to bo treba pa še mnogih bojev po obsežnih dolinah.
Najhujši boji so se vršili v zadnjem času na Uszoku prelazu. Močne ruske čete so dne 14. marca tamkaj začele z naoadi ter so prodirale tesno do naših čet. Naši bo napravili popoldne protinapad in potisnili sovražnika nazaj. V tem boju so ujeli naši 4 častnike in 500 mož. Tudi ob naših postojankah na obeh straneh Opordoline bo se vršili hudi boji. Rusi so dobili skozi Stryj ojačenja in so začeli napadati. Toda vedno se je Rusom posrečilo zasesti pre-lazno višino. Naši so v teh bojih ujeli nad 1000 Rusov.
Zelo hudi boji so sc vršili tudi za neko višino, ki obvladuje cesto proti Balin-grodu.
V vzhodni Galiciji so bili tudi Ru«i napadalci in tudi tam so se vi šili ljuti boji
b: i v
za-
Velikega pomena so ' padni Galiciji pri Gorjah, -^o se bo na-šim tukaj Posrečilo prodreti, se Rus. na Dukla prelazu r.c bodo megli držati. Zato se tukai Rusi obupno branijo .
Od trdnjave Pizcmvsl ni nic posebnih ' poročil. Pravijo, da Rusi oblegovan,e pre-cej malomarno opravljajo, ker so potegnili izpred te trdnjave svoie si e v Karpate. To je tudi verjetno, kajti ako .zgube Rus. Karpate, bodo primorani tudi izpred Prze-ravsla se umakniti.
BOJI S FRANCOZI.
Že vedno isti slika se kaže na tem bojišču. Boji v strelskih jarkih V zadnjih dneh so se vršili večji boji v okolici Mul-hausena, kjer je ozemlje gorato in zelo težavno za boj Francoski r.apaoi v Kampanji so zadnje dni nekoliko ponehali, saj so pa ti naoadi trajali od 16. februarja do 5. marca, torej cele tri tedne. V tem kraju so imeli Francozi zbranih šest armadnih zborov 1300 000 mož) ter odcajali večkrat po 100.000 strelov v 24 urah. N^rrci so jim imeli nasproti dve diviziji. Večuh uspehov Francozi 'tukaj niso dosegli. Po nc-mškin poročilih so izgubili Francozi v teh bojih 45.0C0 mož, ki so mrtvi ali lanjeni, u;c'i pa so Nemci 2100 Francozov. Nemci pa so izgubili okrog 15.000 mož.
Pri Arrasu so poizkusili Francozi izgubljeno višino I.oretto pridobiti. Tudi to se jim ni posrečilo.
Nač manj napadov željni niso Angleži ob črti Isere ob morju tam v Bslgiji, Posrečilo se jim je Nemce pri NeiKhapp'lnu kaka dva kilometra nazaj polisnit.. Prodreti nemško črto se jim pa ni posrečilo. Francozi in Angleži pripovedujejo, da sc bodo pravi boji začeli šele meseca maja, Francozi upajo, da boro do fedai mogii postaviti na bojišče novo armado 700.090 mož. Tudi Ang'eži pravijo, da bo.'o pos'a'i enako število mož.
VOJSKA NA MORJU.
Vojska nemških podmorskih čolnov gre tiho svojo pot naprej. Ceni se, da so Nemci v zadnjih desetih dneh potopili 10 ; do 15 trgovskih ladij in eno pomožno kri-; žarko. Če pa pomislimo, da ima Anglija 1 8000 do 9000 trgovskih ladij, potem je to j vendarle malenkost. Ang'eži pravijo, da i so od začetka vojske izgubili do 100 ladij, j Nemška poročila pravijo, da je številka | 200 prava.
Namen teh bojev pa ni v tcni, da bi se uničile ladje, temv<?č nemški podmorski čolni imajo namen preprečiti dovoz živeža Angliji. Da se ta boj v Angliji že čuli, to dokazuieio visoke cene živilom, ki imajo za posledico nezadovoljnost med angleškim ljudstvom, zlasti med delavstvom.
Nemci so izgubili križarko »Dresdcn-<, ki je še ostala in delala Angležem mnogo preglavic od onega nemškega brodovja, ki je pri Falklandskih otokih podleglo angleškim ladjam.
Ladja »Eitel Friderik« je v zadnjih dneh uničila več angleških in francoskih ladij. V boju pa je dobila rano in se je morala zateči po zdravilo v neko amerikansko pristanišče. Amerikanci bi imeli pravico pustiti to nemško ladio samo malo časa v svojem pristanišču. Pokazali so se
■ pa velikodušne in pustili, da se ladja po pravi. To je znamenito vsled tega, ker ta ladja nedavno potopila tudi neko anic-f. kansko ladjo, ki je vozila kontrebando Sedaj preže pred pristaniščem na to nem! ško ladjo angleške in franeorke l.-.dje, da jo napadejo, ko bo hotela odleteli na'od. prto morje. Če se jim bo posrečilo?
TURŠKA VOJSKA.
Tri tedne že traja obstreljevanj« Dardanel; malo dni je bilo, da bi obstreljc. vanje počivalo. Navzlic temu pa uspehi angleškega in francoskega brodovja niso posebni. Iz vseh poročil jc razvidno, da Angleži dozdaj niso napredovali. Nekaj utrdb so sicer razdejali, toda do glavnik utrdb in do kraja, kjer je morje posejano z minami, niso prišli. Pri tem se ne sme prezreti, da se nahaja na obeh bregovih še mnogo nepoškodovanih baterij, ki so ladjam bolj nevarne kot utrdbe, na katere lete krogle ladijskih topov. Ladiis :i topovi so nasproti topovom v trdnjavah vedno slabeji. Ladja nc more na moti <. mirno stali, zato tudi streli njenih topov riso tako sigurni kot so streli iz mirno stoječih topov ra obrežju.
Grški časopisi poročajo, da ■' dozda, razdejanih osem angleških ladij in tri iskalke min potopljene. Bo pač ic treba mnogo žrtev, da bodo Dardane'e z mor ske strani zavzete. Nekateri prav.jo, tla to sploh ni mogoče.
Grška je prekrižala prcccj angleški račun s tem, da jc izjavila s vejo nevtralnost. Menda je Angležem žal, da so izročili G-ške ladje, ki jih je v Angliji naroČita
Na suhem proti Dardanc'ani prodirati js pa težavno de'o. Pravijo, da se je Angležem posrečilo v bližini Smirnc izkrcati neka. svojih čet.
S kavkaškega bojišča se poroča o novih llutih fcoHh. Rusi so pričc'i z napadi.
Angleški poraz v Mezopotamiji ob meji Perzije se potrjuje.
Turčija je poklicala pod orožje vse za boj sposobne može do 45. leta.

Tedenske norice.
»Slovenska Straža.« Vsi, ki ljubimo svoj rod in svojo domovino, udeležimo se j velikega dobrodelnega podjetja: velike ; efektne loterije ^Slovenske Straže«, »a-j terc čisti dobiček jc namenjen ubogim I otrokom, vdovam in sirotam naših padlih | junakov in invalidom. Loterija obsega 1715 : dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron. Dobitki so sledeči: 1 glavni dobitek » vrednosti 5000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 1090 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 500 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 300 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 200 K, 10 dobitkov v vrednosti po 100 K, 50 dobitkov v vrednosti po 50 K, 50 dobitkov v vrednosti po 20 K, 100 dobitkov v vrednosti P° 10 K, 1500 dobitkov v vrednosti po 5 K. Srečka stane samo 1 krono. — Žrebanj se vrši že 31. maja 1915. Segajte takoj po srečkah! Dokažite vsi, da v nas šc ni zamrla narodna zavest in človekoljubnost. Srečke prodajajo razne trafike in trgovci.
naročajo se pa tudi v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Vpoklicanje našega superarbitriranega moštva. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vpokličejo s 1, aprilom 1915 v nadaljevanje aktivne vojaške službe vse one osebe moštva, ki so bile o priliki mobilizacije leta 1914, snuperarbitrirane in katerih dopust, oziroma pustitev v neaktivnem stanju traja vsled dotičnega superarbitra-cijskega sklepa čez 1. april 1915.
Prebiranje v letih 1873, do vštevši 1877, rojenih črnovojnikov se vrši: dne
6.	aprila v Kočevju za sodni okraj Kočevje;
7,	aprila v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 9, aprila v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; 11., 12. in 13. aprila v Rudolfovem za sodne okraje Rudolfovo, Trebnje in Žužemperk; 15. in 16. aprila v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; 18. in 19. aprila v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; 21. in 22. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 23. aprila v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka;
25.	in 26. aprila v Ljubljani za sodni okraj ljubljanska okolica; 27. aprila na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; 29, in 30. aprila v Ljubljani za sodni okraj mesto Ljubljana; 1, in 2, maja v Litiji za sodni okraj Litija;
' 4. maja v Višnji gori za sodni okraj Višnja
' gora; 23. in 24. aprila v Krškem za sodna okraja Krško in Rateče; 25. aprila v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica;
26.	aprila v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; 6. in 7. aprila v Gorenjem Logatcu za sodne okraje Logatec, Cerknica in Lož; 8. in 9. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija; 10., 11. in 12. aprila v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava.
Deželni glavar dr. šusteršič se je mudil pretekli teden po uradnih opravkih na Dunaju.
Duhovniška izpreinemha. Župnija Slap ie podeljena č. g. dr. Leopoldu Lenardu, dozdaj kaplanu v Borovnici.
Močan potres sc je čutil na mnogih krajih po Kranjskem pretekli ponedeljek, 15. marca.
Notar v Litiji g. Luka Svetec je radi visoke starosti opustil notarijat.
Novi grobovi. V Mirni peči na Dolenjskem je umrl Valentin Breznik, železniški čuvaj, Doma je bil iz Rafolf pri Brdu na Gorenjskem. — Pokopali so dne 15. t. m. v Stari Loki gospo M i n k o Kalan, rojeno Krek, lastnico znane gostilne Vincarje v Škofji Loki, Mož rajnice Andrej Kalan je na vojski in ga pogrešajo. Kala-nova je najbrže umrla, ker jc hudo žalovala za možem. — V Vižmarjih je umrla posestnica Helena Bizjak. — Na Vrhniki je umrla Marija Košmrl roj. Kos, — Umrl je znani vodnik po Savinjskih planinah Janez Piskernik. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl V i r -gilijToplikar.
Padli junaki. Zemska bolnica v Po-činkah, gubernija Nižninovgorod na Ruskem je uradno sporočila potom avstrijskega Rdečega križa župnijskemu uradu pri Sv. Križu na Vipavskem, da je ondi umrl dne 16. decembra 1914 na legarju Ivan Krečič, posestnik v Mal. Žab-ljah na Vipavskem. Naj v miru počiva v
daljni ruski zemlji. — Poročnik 17. pešpolka Fran Bizjak je padel na bojišču. — Padla sta na severnem bojišču, kakor javlja uradno poročilo, Anton V u k š i n i č , posestnik in mlinar na Bo-žakovem št, 3; padel je dne 9. septembra 1914 pri Grodeku, V bolnišnici Satoralja Ujhely na Ogrskem je umrl za ozeblinami Ivan Težak, posestnik in mlinar na Božakovem št. 11; umrl je dne 21. novembra 1914. Ta dva sta bila še mlada, prvi star 29 let, drugi 32 let. Med seboj sta bila kot soseda neločljiva prijatelja. Bila sta obadva trdna gospodarja in zapuščata mladi vdovi z več otroki. Občina Boža-kovo je š tem izgubila obč. svetovalca, kakor tudi dva najuglednejša in nadebudna moža. Blaga junaka, lahka vama bodi tuja zemlja! — Padel je na severnem bojišču Maks Podlesnik, trgovec iz Radeč pri Zidanem mostu.
Prošnja. Rekrut Franc Kalan iz Nove Oselice je izgubil denarnico s 40 kronami od Micke s Podpogore do Anžonovca nad Skofjo Loko. Fant je revnih staršev in zdaj brez krajcarja pri vojakih. Kdor je denarnico najdel, se prosi, da jo izroči pri Micki v Podpogori.
Iz srbskega ujetništva se je oglasil naš somišljenik Mihael Snoj, posestnik v Sne-berjih. Od začetka vojne ni pisal nič svojim, imeli so ga že za mrtvega. Sedaj se je pa oglasil in pisal svoji ženi, da je že od 4. decembra v srbskem ujetništvu v kraju Zarobljenik v Gilani v Novi Srbiji ter je zdrav. Priporoča se v molitev, da bi se zdrav vrnil.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Andrej Bole iz Zaloga pri Postojni. Zadnjič je pisal 24. avgusta, potem pa nič več. Zdaj pa je prišlo pismo, ki je hodilo 72 dni, v katerem naznanja, da je ujet v Rusiji. — Ljudevit Bartol je sporočil svojcem, ki bivajo v Podpreski, občina Travnik, pošta Draga na Dolenjskem, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sicer v mestu Kovrov v vladimirski guberniji. — Karel Kordiš, doma iz Malega loga pri Tratniku na Dolenjskem, je onidan nepopisno razveselil svojo ženo Frančiško s pismom, v katerem ji je šele čez več mesecev naznanil, da. je še med živimi in da se bosta še videla, če- bo le božja volja tako. Kari Kordiš se nahaja sedaj v mestu Tomsk v Sibiriji. Ker je v Tomsku več Slovencev, se nekaj zmotijo, da jim ni še preveč dolgčas, — Ivan Tomšič, doma iz Spodnjega Kašlja, pošta D. M. v Polju pod Ljubljano, je te dni poslal svoji ženi Ivani, da se nahaja v ruskem ujetništvu v Turkestanu. Piše ji, da je živ in zdrav in želi, da bi bilo z njo enako, potem se bosta že še videla. Tudi mater, staro ženico, je jako razveselil z rečenim listom. Ko sta Janezova žena in mati brali preveselo pismo, so jima plavale oči v solzah in neprenehoma sta ponavljali: »Hvala Bogu in Materi božji, da je še živ!« — Matej Kalister, ki sta ga roditelja že objokovala, ker sta dobila vest, da je na bojnem polju bil smrtno ranjen, se je ogla-,sil iz gubernije Saratova. Pisal je 31. januarja 1915 ter pravi, da je zdrav, le da mu je strašno dolg čas, Pravi, da je že večkrat pisal, a pisma niso došla, — Iz ruskega vojnega ujetništva se je oglasil Matija
S e 1 a n iz Savelj pri Ljubljani. Zadnje njegovo sporočilo je bila razglednica, ki jo je poslal svojemu prjiatelju, ko se je peljal skozi Ogrsko na bojišče. Vsa povpraševanja po njem so bila zaman. Govorile so se vsakovrstne govorice o njem: da je mrtev, da mu jc granata odbila nogo itd. Kaka radost pa prešine njegove starše, brata in sestre, ko prejmejo dne 13. marca 1915 pismo od njega. Pismo je datirano 25. decembra 1914. Med drugim piše sle deče: »Dragi moji! Leta 1914. ne zabim nikdar v življenju. Koliko gorja, nesreče in bede je doprineslo to leto, ni moč popisati. Stotine žena zaman povprašuje in pričakuje svojega moža; tisoči in tisoči otrok zaman svojega očeta. Oni že trohne mesece v tuji zemlji, daleč, daleč od svojega doma . ,, In kako je bilo z menoj? Dne 28. avgusta je bil ranjen moj nadporočnik, katerega smo. odpeljali v bližnje mesto. Prihodnje dni smo nameravali oditi v Lvov. Takoj naslednji dan pa zavzamejo Rusi mesto in bili smo vojni ujetniki. Odpeljali so nas skozi Rusijo v mesto Asha-bat ob perzijski meji. Veliko hudega in pomanjkanja sem prestal, toda kljub vsemu zlu sem zdrav, za kar se imam zahvaliti edino — Bogu, Drugo se že pogovorimo, ko se snidemo.*-
Nesreče in drugo. Nesreča v delavčevi rodbini. V ponedeljek preteklega tedna je šla žena delavca Habiča na Selu št. 7 k peku po kruh. Doma je pustila same tri otročiče. Oče je namreč v Ljubljani pri vojakih. Ko se je mati mudila pri peku, so otroci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobici razširil dim in ko se je mati vrnila domov, našla je tri otroke nezaveste. Dečka sta bila mrtva, deklica Albina je pa še živela. Deklico so prepeljali v deželno bolnico. Rešilo jo je to, da je imela difterijo in ni mogla dima požirati.
Grozna nesreča v tržiški ladjedelnici. V petek 12. marca ob pol petih popoldne se je zgodila v Tržiču (Monfalcone) grozna nesreča. Kapitan Franc Haglič, njegov sin, strojnik Franc Haglič mlajši in kurjač Avstro-Amerikane Gregor Drazenovič so pripravljali jadrnico »Aquila« tvrdke Vidulich in dr, za odhod. Jadrnica je imela Dieselnov motor na bencin. Ko je bilo vse v redu in bi imel motor začeti delovati, je iz neznanega vzroka počila takozvana zračna bomba, po kateri se dovaja bencin v motor, ogenj se je razširil na zalogo bcncina in vse je bilo naenkrat v plamenu, motor pa seveda v kosih. Gasilci, ki so. takoj pritekli na pomoč, so rešili kapitana Hagliča, ki pa je dobil težke opekline in bo menda izgubil eno oko. Njegov sin Fran Haglič mlajši bi se bil kmalu tudi rešil. Gasilci so mu vrgli v strojišče vrv, za katero se je prijel, in potegnili so ga že do odprtine na krovu, ko je izgubil zavest. Neki gasilec ga je sicer zgrabil za rokav, a ker je bilo vse od eksplozije mokro in blatno, mu je nesrečni mladenič zopet zdrknil iz rok. Njega in Drazenoviča so našli mrtva, ožgana, da jih ni bilo izpoznati, Drazenoviča je menda ubil kos motorja, kakor je soditi po poškodbah na glavi. Kapitana Hagliča so prepeljali v tržaško bolnico, kjer se bori s smrtjo.
L t o n i 1 v pijanosti te 4. roarca v Sotli l/letni posestnikov sin Jože! f.c-vačič, ki je odiei z Brez i ni neko ženito-vanje v Gregorce. Utopljenca so izviek.: 9. marca iz Sotie.
Oče z nožem na s i a a. Iz I r-b:ia se poroča: Nekdanji kurjač h in Ju-van, 41 let star, oče štirih otrok, ;e pr-še! 12. marca pijan domov. Kričal -a groz:. -e žer.i in otrokom. Materi je priskcč:! r.i ?c-moč sin. l/letni ključavničarski va 'ene:, ki je poizkuša! potisniti očeta v stransko sobo, kar je Juvana tako razlit ilo, ca ie potegnil nož in priče! z njim mahati po tinu, ki se ;e zgrudil ves krvav na tla. Aer je Juvan le še hotel mahati z nožem, 'e prestrašena mati popadla železno palico ic :e udarila z njo Juvana po gla-. i. Pijanec se je zgrudil nezavesten na tla. Ran:er.ega lina so odpeljal v fcel:aško bolnišnico. Juvan je bil že leta 1907. sedem mesecev v celovški norišnici. Zadnje čase 'e večkrat grozil rodbini s sekiro Ln z nožem.
Strašna smrt slovenskega častnika. Absolvirani furist in rezervni poročn:k 2. bos.-hercgovsk. poika Ivan Grandovec iz Trebna ie bi! 21. februarja na severnem bojišču zadei od sovražne krogle. Podal se -e v lazaret. katerega je takoj nato vžgala sovražna granata, tako da so ranjenci, med njimi tudi poročnik Grandovec, zgoreli.
Mrtvega našli so 12. marca 331e enega hlapca Antona Kolesa pod neko tkalo v Poini. Koleša je šel 24. februarja iz Poljšnika v Litijo na prebiranje, kjer je popival. Precej natrkan se :e podal popoldne domov, a r.i prišel več domov, marveč je v temi zgrešil ;.ot, pade! v prepad in se.ubil.
Samoumor z britvijo. Črno-vojniški novinec Egidij Zrpan si je v .Mariboru z britvijo prerezal žile na vratu in izkrvavel.
Nesreča z vžigalicami. V Tržiču na Ptimorskem se je petletna deklica Roza Pičinjak, doma od Žt. Ivana, igra:a z vžigalicami, sedeč v borni Dostelj-ci. Pri tem se :e slamrica užgala in plameni so objeli dekletce. Prihiteli so na vptije domači in rešili deklico, ki je bila že vsa opečena. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je ranam podlegla.
Na opeklinah umrl je dveletni posestnikov sin Ivan Čepek iz Zgornje Košane. Ivan je sedel poleg babice, ki jc pestovala še manjše dete. Ko fanta babica en trenutek ni opazovala, se je nagnil in segel z obema vročicama v z vrelo vodo napolnjen kotel. Ivan se jc tako opekel, da je čez dva dni umrl.
Na ulici zaklan č r n o v o j - I ni k. V torek preteklega tedna okoli 2. ure ponoči sta šla po Zaloški cesti črno-vo,'nik-novinec posestnikov sin Alfred Se-davčič, rojen leta 1891. v Grvgarju na Goriškem, in njegov prijatelj ter srečala pred gluhonemnieo tri neznane fante, s katerimi sta prišla nekaj v navzkrižie. Pri tem se je Sedavčič v enega zapodil in ga podrl na tla. Eden neznancev je naglo potegnil nož in z njim Sedavčiča zabodel, nato" so pa zbežali. Ko je ranjenec potem prišel do Filipovičeve ulice, se je zgrudil na tla in izdihnil. Došla policijska komisija je do-
'	!e smrt in odredila, da so Sedava-
dc-.c tn?!o prepel ali v mrtvašnico k sv.
sioTenski Sadjar. Vsem p. r naročnikom Slovenskega Sadjarja . vl-uduo i-.limc. da s~j pri-:go za 2. :n 3 številko crerozno c'-b.:: m smo mora;i •;'<t nrei izdati.'Zaostalo prilogo fcemo položili prihccn i številki, k: izide 1:. mata.
Obrtna zadruga na Bleda por-a: Drip 11 aprila 1915. ob 9. uri dopoldne rr;: ■ -i ■;::•:.a zadruea na b'-/ .u preu--	obrtnih vajet, ev v pisarni za-
dr-iine Nolnišk- bi. trajne na Bledu »Blejski Dom.- Vsi vajenci, ki so učno dobo že dokončali in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno Pf šnio na obrtno z. drupo na Bledu, katera je koleka prosta, najkasneje do 31. marca 1915. Pristojbina znaša 5 K. oprostnina 6 K. — Vajenci nečlani za-aruee na Bledu plačajo 12 K pristojbine.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
in mm
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvi;o)
sprejerra liranilne vloge, za katere ;'airči dežela Kr?nj?ka, in tih obrestuje po 4'Z'r brez kakega odbitka
^ritfttf ire si! li\M (c 1. igpakftf.
Glej inserat!
Razne novice.
Slovencc oslepel v vojni. Zagrebški Obzor« poroča dne 17. t. m.: V tukajšnji (zagrebški) bolnišnici se je nad tri mesece zdravil enoletni prostovoljec Slovenec Rudolf Maruzza iz Trsta. V bitki pri Val]evu dne 25. novembra mu jc razletela se granata poškodovala obe očesi, tako da ie popolnoma oslepel. Nesrečni mladenič je bil edini S'ovenec v tej bolnišnici. Nedavno so Maruzzijevi starši prepeljali sina v Trst.
Sredstvo preti a&?«a. Dunajski zdravniški krogi poročajo, da janeževo ol:e na razdaljo 6 cm v desetih minutah pomori vse uši.
Ne bojte se! — Vedno nas plašijo z hudimi boleznimi, katere prinese poletje. Marsikdo postane malodušen, pravi: »Kaj !
bom delal, saj pom.jemo itak vsi. _ To i
je nespametno in r.i vredno kristjana. Prvič je naše življenje v bežjih rokah', drugič so ' z^aj razmere glede snage in vode čisto i orugačre kot so bi'e nekdaj, ko so kosil" I bolezni ljudi. Zdravstvo in veda so tako ■ razviti, da je razširjenje kužnih bolezni '
precej onemogočeno. V Ungvam zdravi Štepan Kvassai na koleri obolele z sred stv om katerega ic preizkusa! že trides,[ let v Carigradu. Pravijo, da je ozdravilo vseh 800 bolnikov, katere so zdravili s tem. Poizkušali bodo to sredstvo tudi dru-god. Tako prinese bolezen tudi sredstva zoper bolezen. — Nekateri p'a i 0 tudi s tem sv et, da je pegasti legar ali črna mrz. lica pravzaprav kuga. Kaj pa je kuga? Vsako kužno bolezen imenujemo lahko kugo? Prava kuga pa je azijatska in ;e precej drugačna od legarja. Gospodinja bo prinesla drugič nekaj o legarju in pozneje o kugi. Ljudi plašiti s tem, kar pride, pa je nespametno in kaznjivo.
Te nesrečne uši! Popotnik, ki je hodil po Avstraliji, pripoveduje, da se ubranilo tam domačini hzečega in leteče-; . mrčesa s tem, da se umijejo z oksalovo raztopino. Ko je bil ta popotnik ves poln uši, se je umil po nasvetu Avstralca z oksilovo raz-topino in uši so padale v belil: oblakih raz njega. Oksalova kislina se dobi po drogerijah, je dober kup, nima duha in ni strupena. Mazila za uši so narejena iz ži-vega <rcbra in masti in so strupena. — Petrolej smrdi Uiem in ljudem, jmeževo olje smrdi samo ušem. Kdor !e more, naj ga vzame s seboj in si pokropi šive obleke in naterc glavo in brado ž niim. — Ušem smrdi tudi tobak, pa ne tobakov dim, sicer ne bi ime! nihče vojakov uši. Tobak raz-reži in nalij nanj mlačne vode — na dve pesti tobaka 2 litra vode. Ko je stalo dve uri, nnmori v vodi roke in podrgn si lase in brado, namoči vse šive ob!eke in perila na notranji strani. To naredi tri dni zaporedoma in ne bo prišla nobena uš v obleko. Tudi izkuha vinske rutice smrdi itšem, kafrin duh jim jc zoprn. Vsaka stvar ni zanje.
tsgavi polkovnik. Grof Poto:k; ;c imd na Po'jskem v svojih velikanskih tfnzdovih nebrej srn, lisic in druge divjačine, posebno ve'iko zlatokrilih fazanov. Te sO pobili Rtisi. ko so zasedli Lanctit. Ruski polkovnik je napravil veliki lov, kos za kosom gozda so obstocili vojaki, so zgnali divjačino vkuo in pobijali. Za lisice r.i bilo Rusom, srne in fazane so postrelili a'i bili s puškinim kopitom. Po lovu so bili celi kupi fazanov in vojaki so se veselili nenavadnega poholjška. Polkovnik jim je naznanil, da bi bi! bolj zadovoljen / njimi, če bi bili tako pogumni pri preganjanju Avstrijcev, kakor so bili pri fazanih. Divjačina pa je za častnike, ne za prostake. ki ne znalo ccnifi take jedi.
P.ašiče imenuje list na Nemškem sovražnike, ki so hujši od Francozov in Angležev, ker požro na dan trikrat toliko krompirja, kolikor ga poje ljudstvo. Pravi, da morajo poklati štiri petine prešičev. Pritožuje se, da poskušajo gospodarji pre-krmiti na vsak način živino glede na visoke ccne mesa.
Pet motornih plugov orje v Berlinu ledino, ki je namenjena za sadenje krompirja. Računajo, da poskrbe na tem prostoru 30.000 glav s krompirjem.
Dunajska občina, tovarne in žc!eznice, vse daje svoja orazna zemljišča ljudem na razpo'ago za sejanje in sadenje. Četudi ne bo vse prav obdelano od neveščih rok m vsled razmer, nekaj bo vendar obrodilo m
strah lakote se ne bo bližal državi, ki bo postala ena sama velika njiva, ne državljanom, ki so voljni, da zastavijo vso svoje moči v dolu.
Ka Sveti Gori pri Litiji bo kot običajno tudi letos na velikonočni ponedeljek 5, aprila prvi veliki romarski shod. Božja služba bo zjutraj ob 6, uri in ob 10,, popoldne ob 2. Če so sicer prijatelji svetogorske božje poti in vneti Marijini častilgi tako radi hiteli iskat pomoči pri svetogorski Mariji, kaj pa šele v sedanjih pregroznih časih. Že dosedaj se je nekaj ranjenih vojakov prišlo zahvalit Mariji svetogorski in gotovo bo še marsikateri pozneje došel. Mi pa, ki smo ostali doma in poslali svoje na polje slave, priporočimo jih v varstvo Marije. Zato naj ne pozabi nihče na velikonočni ponedeljek na božjo pol k Mariji svetogorski. Prosimo pa, da bi raznovrstnih nerodnežev, če se ne mislijo r' nejše obnašati, ne bilo blizu, da nc Bogu in ljudem na potu. — Dne 20. bra 1914 je padel na polju slave vr! ■.:>..a-denič Franc Zore iz Loža. V soodbudo drugim povemo, da ko je bil svoj čas na dopustu doma kot vojak, se ni sramoval v svoji vojaški obleki v domači žtioni cerkvi prejeti sv. zakramentov. Mrtvaško ooravilo se je za niim opravilo slovesno. Bog mu bodi milostljiv!
Bresnica. Katol. slov. izobraževalno društvo na Brcznici vljudno vabi k dobrodelni predstavi, ki jo priredi na velikonočni ponedeljek, 5. aprila ob 7. uri zvečer v dvorani stare šolo na Breznici. — Spored: 1. Petje, rne ani zbor. 2. Igra: S v. L u c i j a, v treh dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen v korist »Rdečega križa«, se vabi k mnogobrojni udeležbi. — Odbor.
Vižmarje. Umrla je 17. marca znana posestnica Helena Bizjak, po domače Janova, v starosti 64 let, po kratki mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, ob obilni udeležbi. Blaga pokojnica je bila pravi vzor krščanske matere, kar dokazuje to, da so njeni otroci — dva sirfova in res t hčera — prav bogoljubno vzgojeni. Ena hči je uršu'inka v Škofji Loki, druga novicijan-tinja v Mekinjah. Blaga pokojnica naj počiva v miru!
Iz Gorij. Iz ruskega ujetništva so se oglasili do sedaj pogrešani ti-le naši domačini vojaki: Jernej Cundrž iz Poljšice; bil je v prvi bitki pri Grodeku močno ranjen. Ko je okreval, je moral drugič na bojišče. Zadela ga je druga usoda, moral je kot ujetnik na Rusko; tudi Janez Jakopič iz Lazov deli z njim enako usodo. Kot ruski ujetniki so pisali ali pa drugi njih tovariši: Matevž Slivnik, Anton Prešern, Jožef Pogačnik, Franc Prešern in Anton Bernard, vsi iz Zasipa. Čudno naključje, prijatelji iz ene vasi se oo več mesecih snidejo vsi v isti guberniji: Tomsk, kot ujetniki. Nadalje: Blaž Ambrožič in Jožef Pikon iz Dobrave; zadnji je brat Frančiška Pikon, ki si je s plavanjem raz potopljene ladje »Zenta« rešil na črnogorska obrežje
življenje ter je še danes tam ujetnik. Na Ruskem imamo nad 40 ujetnikov, ranjenih je bilo dosedaj, saj kar nam je znano, nad 50, pogrešamo jih še 20; na bojnem polju pa je našlo smrt osem vrlih gorjanskih občanov.
Vrh nad Rovtami, V začetku marca je umrl v Hlcvnem Vrhu posestnik Janez Kavčič, po domače Treven. Bil je velik dobrotnik cerkvenih in dobrodelnih naprav, V župni cerkvi je kupil nove orgle in menzo za veliki oltar. Pri podružnici je napravil nove zvonove, Župni cerkvi v Rovtah je omislil lepo oltarno svetilko, ognjegascem ondi je dal sezidati čeden dom. V oporoki je mnogo denarja zapustil zapuščenim revnim rodbinam. Bil je pobožen mož in vsakikrat se je zjokal, ako so se ljudje menili o Jezusovem trpljenju. Daleč naokoli so ga poznali kot starega Trevna. Star je bil 78 let. V bolezni ni zahteval nobene postrežbe in dva meseca je silno vdano prenašal hudo bolezen. Vsakikrat je jokal, ko je prejel presv, Rešnje Telo. Pogreb je bil tako veličasten, da daleč naokoli že mnogo let ni bil nihče pokopan s tako častjo, — Veliki teden bodo pri nas duhovne vaje, ki jih bo vodil č. o. Vilibald, kapucin iz Loke. Naše sosede prijazno vabimo na to pobožnost. Na veliki četrtek bo vsa fara prejela sv. obhajilo. Ob tej priliki se bo ustanovila mlade-niška Marijina družba. Sprejem bo tudi deklet v Marijino družbo in v tretji red.
Spodnja Idrija, Sedaj so nas zapustili še naši najmlajši fantje! Nič veselo ni bilo to slovo! Bog in Marija naj jih varujeta, da pridejo nazaj zdravi na duši in telesu. Za liste, ki so pa že v bojih, nas pa dan na dan bolj skrbi. Marsikdo že ni pisal več mesecev, o nekaterih vemo že, da so umrli za domovino, drugi se zopet oglašajo iz ujetništva. Jožef Žalcelj je že dvakrat pisal z Ruskega. Nahaja se v Čem-baru, gubernija Pensa. Zadnjič je pisal po rusko; na drugi strani pa je sestavil rusko abecedo, tako da smo pismo lahko zgrun-ta!i. Pisal je: »Draga mati! Javim Vam, da sem zdrav. Pošljite mi denarja, in to hitro. Kako je pri Vas? Pošljite mi pismo! Pozdravljam mater, staro mater (revež ne ve, da je tačas umrla!), očeta, sestre in brate. Vaš Jožko.« Iz ruskega ujetništva je tudi že pisal Jakob Gruden, po domače Žcblarjev. Bil je ranjen in ujet. Pisali smo mu že, toda pismo je prišlo nazaj, Skoro gotovo revež ni poslal zadostnega naslova. V ruskem ujetništvu se nahaja tudi Jereb Jernej, toda oglasil se še ni nič. Oglasil se je iz Ruskega, in sicer iz Orenburga Franc Kosmačev iz Krnic. Pisal je nemško. Pravi, da se mu dobro godi, da je zdrav in da vošči vesele velikonočne praznike. Bog daj, da bi jih veselo praznovali vsi vojaki naše fare, posebno pa ujetniki. Ranjen je Janez Močnikov, pa natančnega ne vemo še ničesar. Nekateri so bili ranjeni, pa so ozdraveli in se vrnili. Tako na pr. Boštjan Kenda, Valentin Rupnik iz Čekovnika. Zadnji je bil že ujet, pa je ušel in na begu dobil rano. Bog čuvaj naše junake! Toliko gorja je že rodila ta vojska, vendar nekateri le še ne nehajo zabavljati in se nočejo udati v voljo božjo. Pravijo, da so le duhovniki krivi vojske itd. Neznani zli-kovci so tudi pokazali svoje navdušenje za
vojsko na ta način, da so s kamenji razbili starodavno znamenje (podobo) sv. Antona med malim in velikim Marofom. Nekaterim ljudem je vera povsod napoti! Vendar večina je dobra in cerkev je ob nedeljah polna pobožnih vernikov, ki molijo za svojce pri vojakih. Naša farna cerkev je bila včasih zelo obiskana božja pot Matere božje in ljudje imajo veliko zaupanje do »prifarske« Marije, In prav je tako!
Kokrica pri Kranju, Oglasil se je iz ruskega ujetništva kovač Rode, o katerem smo zadnjič poročali, da je hodilo njegovo pismo iz Galicije pet mesecev. Piše, da je zdrav in da ima dva tovariša, Brezarjevega brata iz Srakovelj in Zapotnika iz Tenetiš, Tudi o teh dveh se dozdaj ni nič vedelo, ali sta še živa ali mrtva. Tako je torej Ro-detova dopisnica prinesla jasnost v tri hiše: h kovačevim na Kokrico, k Brezarjevim v Srakovlje in pa k Zapornikovim v Tene-tiše. V katerem kraju se vsi trije nahajajo pa iz dopisnice ni razvidno. — Dne 15. t. m, so iz naše vasi odšli v vojake zopet trije fantje. Nabor za može, ki bo po Veliki noči, bo pa še nekaj mož vzel.
Pomanjkanje mečnih krmil. Vsled popolne izrabe vseh vrst žita se pridobiva manjše množine otrobov, kateri pa v sedanjem času tudi nimajo iste redilne vrednosti kot pred vojsko, ker se mora žito popolnoma izrabiti za pridobivanje moke. Otrobi so bili dosedaj najbolj znano močno krmilo za prašiče in goved. Otrobi iz domačih mlinov so imeli še precejšno redilno vrednost, a oni iz umetnih mlinov so bili vedno manjvredni od domačih, kar kmetovalci vedno sami potrjujejo. Brez močnih krmil je danes težko izhajati, ker se gre zato, da živino in prašiče poprej izredimo kot pred vojsko. Brez močnih krmil pa uspešna reja ni mogoča, zlasti pri prašičih ne. Otrobi so se prodajali zadnji čas po 35 K 100 kg. Njih redilna vrednost je danes tako nizka, da se nikakor ne more priporočati poraba otrobov kot močno krmilo. 100 kg dobrega senenega droba ima več redilne vrednosti, Priporoča se porabljati orehove, lanene in sezamove tropine. Redilna vrednost teh oljnatih tropin je tri do štirikrat višja od otrobov. Zato se priporoča kupovati le tropine, da se kmetovalce varuje pred škodo, ki jo trpe, ako porabljajo otrobe namesto tropin. Oljnate tropine se tudi vedno ne bodo dobile. Priporoča se torej, da se vsak kmetovalec pravočasno pobriga za ta močna krmila, dokler jih je še dobiti. Gospodarska Zveza ima sedaj v zalogi razna močna krmila in jih prodaja, dokler je kaj zaloge. Razume se, da je cena močnim krmilom tudi višja kot v mirnem času, zato pa so tudi cene prašičem poskočile za 100%, goveja živina bo tudi v kratkem dosegla isto povišanje cen. Da bodo cene živini in prašičem še vedno šle kvišku, se itak razume. Zato z naročili za močna krmila ne čakati, kdor hoče, da bo jeseni imel kaj dohodkov od svoje živinoreje. Naročila je pošiljati na naslov: Gospodarska Zveza v Ljubljani.
poman).-;
prašiče. ,,	,
v tem času kot Janiko leto. \ enaa: ;fe nimanje za prasičorejo v sedanjem času .-e dosti veliko. Kajti vsak kmelovatec ve^ ca mu bo ravno pra;ičore;a dtla pr.uOuEto jesen največ dohodkov, ker ie pric; kovati, da bodo cene prašičem še višie kot so bfle pretečeno leto. Priporočamo kmetov a:-cem, naj pravočasno naroče p.emeas.-:e praice. ker je sadanja cena za plemenske prašiče še primerna. Pozneje bo gotovo višja. Pri nakupu je gledati, da se dob: prasce dobrega plemena, ker je le od takih pričakovati, da bodo hitro dorastii in bodo kmalu za prodajo. Na to se danes veliko premalo gleda, kljub temu. da je ta zadeva danes največje važnosti. \ r.ovče-valnica za živino v Ljubljani je lansko leto razocslala mnogo plemenskih prascev najboljše kakovosti, ki so se prav dobro obnesli. Tudi letos ima zagotovljenih večje množine najboljših prascev, tako ca bo lahko vsem kupcem ustregla. Naročila izvršujemo po vrsti, kakor dohajajo. \ eč-krat naročil ni mogoče točno izvršit: radi oviranega železniškega prometa. Tudi vagonov mnogokrat ni dobiti o pravem času. Zato vljudno prosimo, da kupci nekoliko potrpe. .Manjša naročila skuDno izvršujemo, da je manj stroško". \ si. naročila se izvršujejo proti takojšnjemu plačilu. Denar se lahko tudi naprej pošlje. Pri naročilih st prost natančnega naslova, navede naj se tudi zadnjo železniško postajo, da je mogoče prašiče doposlati na pravo postajo. brez da bi bilo to potrebno še enkrat vprašati. Vsa naročila je Došiljati na naslov: Vno".čevalnica za živino v Ljubljani. Vsa pojasnila v kupčijskih zadevah se dobe tudi v pisarni med uradnimi urami v hiši Gospodarske Zveze v I. nadstropju.
Prepovedan izvoz krempirja. Zadnje čase ie bilo v kranjski okolici polno tujcev, ki so nakupovali zlasti krompir. Tako ni čuda. da je cena od dneva do dneva rastla in »e bilo več trgovcev ovadenih radi pretiranih cen. Za krompir se je pla- 1 čevalo 20 K za 100 kg in še čez. Pri teh cenah je krompir, ki je sicer najcenejša jed, postal naenkrat tako drag, da ga revnejše ljudstvo sploh ne more kupovati. Da se izvozu kromDiria in pretiravanju cen napravi konec. ;e deželna vlada prepovedala prosto predajo krompirja. Tako bo mogoče tudi manj premožnim preskrbeti si tako potrebnega živeža in blago bo ostalo v deželi. Ako na se bo dognalo, da je krompir- ; ia v deželi za lastne potrebe dovolj, tedaj ; bo zopet dovoljena prosta prodaja. Za na- i kup krompirja naj se županstvo onih krajev, kjer je pomanjkanje, obrnejo takoj do Gospodarske zveze, ki bo preskrbela zadosti krompirja in po zmerni ceni. Naroča naj se kolikor mogoče le cele vagone.
Mestna oskrba z živili. Praga je nakupila za več kot 3 2 milijona kron moke, rži, pšenice, riža, graha, krompirja in masti. 15. februarja so začeli prodajati krompir po 12 K za 100 kg. Oddajali so ga v žakljih po 20—50 kg. — Mesto Bodjevice je nakupilo zalogo mešane moke. Prodaja io samo Budjevičanom, in sicer do številu rodbine.
r—
'Szifc i'
Listek .
______..-r-TrUŠ^šM
%<m
Slike in črtice z bojišč.
pri Bi
V 0J *iC
ma I in;
CX.\.W III. Mesar v vojski.
„ 1'le
1 j. doma iz sela ja že od začetka pinl svojim do-
VI ..
poz-n--dobil boje. v in ni n šaš me delo. J mo to živino ceni s\
in V
o mi f in še lamo.
5. januarja 1915. Na.prvo Va; lepo .-Poročim, da »em i eno karto in tri za-Tudi je bilo vse notri Draga sestra! Vpra-ii • k..;- prav mesarsko dva Iruga mesarja sa-Hodim tudi nakup;>vat častnik mi. Pred enim mese-šla zelo 'ialeč na patruljo in malo pogledat, če jc kaj živine po vaseh. Prišla sva do neke vode; nobenega mostu ni bilo. Naletela sva samo na tri ženske: ena j< druge nosila na hrbtu čez vodo. Prišla je tudi naju vprašat, ako naj naju prenese čez. Častnik ni hotel, mene je pa nesla čez vodo. Mislil s<m. da bo v.-e skuapj notri padlo. Častnik .-c je smejal, jaz sem pa šel daieč naprej, častnik pa nazaj. Ko pridem do neke vasi, je bila že noč in luna je dobro svetila. Stopim v eno hišo. Med vratmi pa pove ena ženska, da so že Busi tukaj. Hitro sem stopil nazaj, toda Husi so mc že opazili. Letel sem. kar sem mogel, za menoj je pa pokalo, a k sreči me ni nič zadelo. Ko »em do vode pritekel, sem skočil notri in ko sem bil na drugi stiani, sem bil rešen. Seboj sem imel 40 patronov, pa ni bilo časa, da bi streljal. Obleke imam sedaj dosti, ker rni jo je dal častnik.
Sedaj že od novega leta nič ne streljajo. Pred Božičem so sc pa zelo dajali pri dveh mestih, pri Migrotu in pa Jali. Nad 80 naših topov je tam grmelo na sovražnika. Bu»i so morali bežati, naši so jih pa podili naprej. Štajerski regiment je šel naprej, mi pa za njim. Rusi so ležali kakor snopje, da ni bilo za pogledat. Ruskih pušk smo dobili toliko, da srno jih zložili na klaftre. Veliko so jih pa pokurili. Jaz moram paziti na živino in na naše vozove. Včasih irnarno po 25 volov, v petih dneh jih pe ni rtič. Kože smo poprej zakopavali. Enkrat. sem bil zraven, ko so jih 20 zasuli. Velikokrat koljerno po cele noči. Začetkom vojske srno štirikrat rnarširali skozi trdnjavo Przemvsl. Pozdravim vse skupaj. Vaš France.
16. februarja 1915.
Dragi starši: Vašo karto sem dobil ravno na pust ko sem dva vola klal. Nam se včasih veliko boljše godi. Ko pridemo v kakšno vas najdemo dobrih ljudi, kakor sem Vam žc enkrat poročal. V neki vasi smo bili dalj časa pri neki hiši, kjer so nas tako radi imeli,
da .-o jokali, ko »mo odhajali. Um .-o nam dali jesti in dobre posteljo ;is• i hiši so imeli tudi dve prav prj^ dekleti, lina mi je vedno vse pomila in oprala. Ko srno odhajali od te hišo,» nam napravili dobro kosilo, za kar'pa ni.-o hoteli nič denarja vzeti. Od te hi. -e imajo tudi enega sina v vojski ta® pri Varšavi. Piše jirn zmerom, da je zdrav. Imajo zelo veliko Dosestvo, delo so pa zdaj samo oče in hčerki, še pred odhodom mi je ena teh deklet obesila na vrat svetinjico. Rekla mi je, da se bom s to svetinjico bolj gotovo vrnil domov . . .
Dragi rnoji! Ne vem, kaj >e bode, Tu streljajo neprenehoma dan in noč. Sedaj ie kakor sodni dan. Videl sem t.ik top. da sc nabaše s strojem. Krotila je težka :380 kil. Stal je n. postaji in ko so ustrelili iz njega se je zemlja pod nogami tresla. Samo en strel iz tega topa bi zadostoval, da bi uni. il našo /as. Sedemkrat so ustrelili en dan, pa jr bilo dosti. Ko Vam pišem , pismo grmi brez prenehanja. En ru>ki >rap-nel je priletel na naše vozove in en major ter trije možje so bili na mestu mrtvi. Velikokrat letijo gran. <• čez naše vozove; ko smo enkrat spali je enega zadelo, da je moral tak- j v bolnišnico. Eno noč pa smo sedeli na zemlji in kurili, kar začno na in - leteti krogle iz pušk. ila smo morali ogenj takoj pogasiti. Sedaj nam je veliko boljše; Busi bodo vojsko izgubili! Jaz dobim vsak dan nekaj kruha in včasih tudi vina. pa vsak dan cigaret« . Mesa imam pa itak dosti, ker koljem. Dragi moji! Mislim, da do letošnje k -nje še ne bomo prišli domov. Ravno zdaj je priletela ena ruska krogla nieil naše vojake. Enemu je odbila nogo. dva sta mrtva šest pa je ranjenih.
21. februarja 1915.
Nujprvo Vas lepo pozdravim in l>oteiii napišem, kako so sc tepli od 18. do 30. januarja. Ko so Rusi zjutraj v treh vrstah naskočili naše vojak" z bajoneti, jih je bilo zelo veliko, pa naši se niso ustrašili. Pokalo jc, da sc jc vse treslo, pa grozno vpitje sc je razlegalo. Naši so ujeli 2000 Rusov, mrtvih jih jc pa bilo 1500. Ko sc jc naredila noč so Rusi zbežali in pustil vso ranjence na bojišču. Noč jc bila zelo mrzla. Ko so šli drugo jutro na bojno polje, so našli veliko ranjencev zmrznjenih. Kar je bilo šc živih so jih naložili na vozove in odpeljali. Naš bataljon je imel samo šest ranjencev, mrtev ni bil nobeden. Ta dva dni so bili Husi tako poraženi, da kaj takega še niso občutili. Da niso mogli posebno bežati, jim jc nagajal sneg. Rusi imajo tak strah, da orožje kar proč mečejo. IJa so tudi žc lTletni na bojišču; eni so pa že zelo stari. Pripoveduejo, da jim zelo manjka jesti.
Te dni se je zgodilo nekaj posebnega. Rusi so ujeli dve kompaniji od 97. regimenta, ki je bil prej v Trstu. Približno 500 vojakov so imeli in ji«1 že pobrali puške, ko je naš poveljnik to videl je naročil 100 možem, da morajo
rešiti ujete tovariše, ali pa do zadnjega moža pasti . . . Naši so napravili naskok z bajoneti in rešili vseh 500 tovarišev. Med temi možmi je bilo 50 našili lovcev. Poleg tega, da so rešili vso tovariše, so ujeli še 250 Rusov. To je napravilo 100 mož! Naš bataljon je bil ocl samega cesarja pohvaljen in teh 50 naših lovcev bo dobilo svetinje.
Mi smo bili zdaj dva clni v neki vasi, kjer so bili dobri in prijazni ljudje. /večer, ko smo prišli v vas, so nas kar prosili, cla naj gremo v njih hiše. Nakuhali so nam zelja in krompirja. V tisi i hiši, kjer sem bil jaz in šc dva druga mesarja, smo zvečer zaklali vola. Mi smo dali meso, dekleta so nam pa skuhale goljaš in kavo, jaz sem pa napravil kranjske žgance, kateri so se vsem zelo dobri zdeli. Zjutraj so nam zgodaj skuhali kosilo. Zelo žalostni so bili ko smo odhajali.
Prišlo je poročilo, da so te dni naši uleli 19 tisoč Rusov, vzeli 20 topov in nad 20 strojnih pušk.
Jaz sem zdrav, hvala Rogu, pa se tudi prav dobro imam. Da bi so tudi drugim tako godilo! Srčno Vas pozdravlja Vaš sin France.
Pisma iz Amerike.
IV.
Delavske razmere v Ameriki so, žal, še Zrtieraj žalostne. V naslednjih vrsticah botn napisni, kako je z delom v posamičnih državah v Severni Ameriki.
Tako so n. pr. delavske razmere v Little Falls, N. Y., z eno besedo povedano, slrbe. Zasluži se toliko, da se za silo živi. Društveno delovnnie pa vkljub temu dobro napreduje. •— V Moon Run, Pa., so delavske razmere vse drugo prej kakor vesele. V nremogorovc hodi trikrat na teden glec%.tt, če je še premog črn, delati pa ni treba bogve kaj, ker delavcem ne dajo vozov. Nekoč sem slišal, da bo tedaj za delavce dobro, ko se bo delalo samo po štiri ure na dan, ne pa 25 ur. Kakor je videti, so tisti zlati časi menda že zavladali, — V Clevelandu, O., so delavske razmere vedno enake, dasi sc od raznih strani obetajo dan na dan boljši časi. Obljube so večjidel še vedno ostale samo na papirju. Kdo bi rajši videl kakor ubogi delavec, da bi se že vendar enkrat kaj poštenega zaslužilo in prislužilo, — V Ritt-manu, O., so se pa delavske razmere vendar v toliko izboljšale, da se dela po šest dni na teden. A vkljub temu, da tvornice tudi ponoči obratujejo, je še vedno veliko delavcev brez dela. — Tudi v St. Cloudu, Minn., kjer ni tvornic, oač pa je bilo prejšnja leta mnogo kamnoseškega dela, vidiš dan za dnem gruče gladnih težakov-trpi-nov pohajati po cestah. Vrhu vsega pa vlada še neznosna draginja. Ubogi težaki-siromaki! — V Frederickstownu, Pa., je z delom tudi presneto pičla. Sicer so v re-čene-n kraju štirje premogorovi, pa kaj bo, ko obratujeta samo dva, pa še to v manjšem obsegu; eden pa počiva že od 12. decembra 1. 1. Nihče ne ve, kdaj se tam slo-
venski težaki vrnejo vnovič ne delo 'za jelo. Brezposelnih je obilo število. Za enkrat ne svetujemo rojakom, da bi se selili in silili semkaj s trebuhom za kruhom, ko ga že tem "manjka, ki so sedaj tamkaj. — Slovenski delavci v HooersVille, Pa., sc tudi nič kaj ne pohvalijo s svojim položajem. Pravijo, da zaslužijo komaj toliko, da se skromno živijo in oblačijo. — Če bi zdaj kdo prišel v Kansas City, Kan., s trebuhom za kruhom, bi bil gotovo razočaran, Nikjer nobenega dela, pa draginja, da je strah in groza. Vsega so krivi vele-kapitalisti in pa evropska vojska. Za uboge delavske družine je eno večja nesreča kakor drugo. Velekapitalisti so uporabili ugodno priliko in poskočili s ceno živilom, da nikdar tega. Če se kaj kmalu ne izboljšajo delavske razmere, bodo siromaki-te-žaki lakote umirali. — V Wellsu, Mich., se slabo dela, slabe zasluži. Kaj se to pravi, ve najbolj tisti, ki ima na glavi kopico otrok. — V Mavnardu, O., štrajkajo delavci že od aprila meseca minolega leta. Da to ni znamenje zdravili in zadovoljivih odnošajev, je umljivo samo ob sebi, zakaj človek živi od dela, ne pa od štrajka. — Z delavskim zaslužkom je pa še posebno slaba v gozdarski naselbini v Emporiumu, Pa., kjer se je zaradi prevelikega snega sleherno delo ustavilo. Vkljub temu pa pritiska draginja, da so delavske družine vse obupane. — Na delavce v Subletu, Wys., so prišli slabi časi. Povsod, kamor se človek ozre, nc vidi drugega, nego brez-delnost, zraven pa še draginja, tako da je joj. — V Buite, Mont., sc dela slabo, komaj po pet dni ra leden. Kako so oni lahko veseli, ki imajo delo, zakaj veliko je takih, ki so že po več mesecev brez posla. Tudi če bi vsi rudniki začeli v vsem obsegu obratovali, bi ostalo še veliko brezooselnih, toliko je tam ljudi brez dela. — V Ulica, lil., so ustavile tvornice vse obratovanje. Tudi tamošnja cementarna spi že cele mesece. V njej je bilo zaposlenih mnogo moških moči. Kdaj se bo z delom zopet pričelo, ve sam Bog. — V Su-perior, Wys., je še lansko leto obratovalo pet premogorovov, sedaj so pa enega zaprli za nedoločen čas. Vsled tega je tam dokaj ljudi brez dela. Sploh je pa zaslužek tako majhen, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Dela se samo po štiri ali pet dni v tednu, ali kaj pomaga, ko ni dovolj vozov na razpolago. — Nekaj boljše delavske razmere je dobiti v Shehalis, Wnsh, Žage obratujejo vsak dan, in v pre-mogovih jamah se bo kmalu pričelo z delom. Najbolje se godi farmarjem. Farmarji imajo vse lepše dohodke kakor rudarji po rudokopih in težaki po tvornicah. In pa življenje samo na sebi je vendar vse kaj drugega na farmi, kakor pa po pre-mogovih jamah in luknjah. Da bi prišli Slovenci do boljših in stalnih dohodkov, naj bi se kolikor mogoče zanimali za farme, saj imajo z rudniki, premogorovi in tvornicami dovolj žalostnih izkušenj. — Sedaj pa še nekaj o beli ženi med ame-rikanskimi Slovenci. Dne 26, prosinca je vlak povozil med Utica in Otawa rojaka Ravnikarja Ivana. V premogorovu v So-merset, Pa,, se je ponesrečil rojak Franc Klanček. Pokojnik je prišel zjutraj zdrav na delo, po preteku pol ure se je pa utr-
gala skala nad njim in ga je pokopala pod seboj. Rajni je bil doma s Štajerskega, bival je pa dalj časa v Dolu pri Borovnici, V starem kraju zapušča žalostno ženo in nedoraslega otroka. V Jolietu se je poročil dobro znani rojak Joe Hrovat z Jožico Cankar. Ženin je doma iz Prapreča pri Novem mestu, nevesta pa z Iga pri Ljubljani. V vseh večjih slovenskih naselbinah se pridno prirejajo gledališke igre. Dekliška družba sv. Neže v Jolietu je zadnji čas uprizorila igro »Nežka iz Bohinja«, ki je dobro uspela, V Black Diamondu, W., je dne 25. decembra rojak Anton Kralj v pijanosti ustrelil Karla Orehka, predsednika društva »Planinar«, Orehek je hotel pomirili besnečega Kralja. O ta alkoholi Sklad amerikanskih Slovencev za najbed-nejše med bednimi v stari slovenski domovini narašča sicer pomalem, a stalno, Dosedaj (4. svečana) je nabranega 1550 dolarjev pa 88 cent. — Prisrčno pozdravlja vse Slovence in Slovenke v stari domovini J. P.
nmu se sleHECl vojaki:
Peter Pintar, 6. lovski polk, marškomp. št. 8. Pojasnilo: Jožefa Pintar, Grč Vrh, pošta Mirnapcč, Dolenjsko.
Anton Petri č, gorski top. oddelek št. 3, vojna pošta št. 311, 16. komp, Pojasnilo: Barbara Pilnavec, Litija (topilnica).
Franc Makse od 17, pešpolka, 3. marš-komp., vojna pošta št. 201. Pojasnilo: Anton Makše, posestnik, Šmavec št 6, pošta Dobrniče, Dolenjsko.
Matija Kmet, 47, pešpolk 1. marškomp., vojna peštd št, 73. Pojasnilo: Antonija Zadev, Zrenje št. 49, pošta Opertalj, Istra.
Jakob O b 1 p k, črnovojniški bataljon št. 2? 4. komp., vojna pošta št. 308. Pojasnilo: Ivana Oblak, Drenovgrič pri Vrhniki.
Jožef Cclarec, črnovojniški bataljon št, 14, 1 komp. Pojasnilo: Marija Celarec, Drcnov-grič, pošta Vrhnika.
Franc Sterle, domobranski pešpolk št. 27,
2,	komp. vojna pošta št. 48. Pojasnilo: Ivana Sterle, Osredek, pošta Velike Lašče
Janez Škufca od 17. pešpolka, 1. bat.,
3.	marškomp. Pojasnilo: Marija Škofja, Smuka, p Stari Log, Kočevje.
J. Štnlar, Dolinčičc. Nam morate naznaniti natanrni naslov pogrešanega.
K. F. G Imate pravico do podpore. Obrnite se do okrajnega glavarstva.
J. P. Z. (Bosna). Morate se obrniti do oSlasti tamkaj, kjer ste zadnja leta z možem prebivali. Župan v moževem pristojnem kraju Vam ne more nič pomagati
F, K. P. Na vprašanja brez podpisa in naslova nc odgovarjamo.
Z. S. Cirkovcc Prosimo Vas, nikar ne verjemite vsakih čenč. Ni prav nič rcsnice, kar govore.
J. S. Razdrto. Dopust dobč samo tisti, ki niso na fronti VaS mož jc pa v Galiciji, zato ni nobenega tipanja, da bi dobil dopust.
F. S. C. Kje se nahajajo pisma iz Amerike? Na to vprašanje mi ne moremo odgovoriti. Povemo lahko samo to. da tudi mi le redko kaj dobimo od tam. Da bi pa parniki redno voziti, to pa ni res
F. B, S. Na vprašanja brez podpisa ne odgo varjamo.
M. M., V. M. Velja isto.
Tedenska pratika.
26. sušca.
1. Sv. Haštal ali Knstul (lat, ime pomeni: čisti) je bil ob času cesaria Dioklecijana oskrbnik cesarske palače in je ob preganjanju veliko pomagal
Kupčija s plemenskimi prašiči. Vsled pomanjkanja močnih in drugih krmil za prašiče, je kupčija nekoliko manj živahna v tem času kot lansko leto. Vendar je zanimanje za prašičorejo v sedanjem času še dosti veliko. Kajti vsak kmetovalec ve, da mu bo ravno prašičoreja dala prihodnjo jesen največ dohodkov, ker je pričakovati, da bodo cene prašičem še višje kot so bile pretečeno loto. Priporočamo kmetovalcem, naj pravočasno naroče plemenske prasce, ker je sadanja cena za plemenske prašiče še primerna. Pozneje bo gotovo višja. Pri nakupu je gledati, da se dobi prasce dobrega plemena, ker je le od takih pričakovati, da bodo hitro dorastli in bodo kmalu za prodajo. Na to se danes veliko premalo gleda, kljub temu, da je ta zadeva danes največje važnosti, Vnovčevalnica za živino v Ljubljani je lansko leto razposlala mnogo plemenskih prascev najboljše kakovosti, ki so se prav dobro obnesli. Tudi letos ima zagotovljenih večje množine najboljših prascev, tako da bo lahko vsem kupcem ustregla. Naročila izvršujemo po vrsti, kakor dohajajo. Večkrat naročil ni mogoče točno izvršiti radi oviranega železniškega prometa. Tudi vagonov mnogokrat ni dobiti o pravem času. Zato vljudno prosimo, da kupci nekoliko potrpe. Manjša naročila skupno izvršujemo, da je manj stroškov. Vsa naročila se izvršujejo proti takojšnjemu plačilu. Denar se lahko tudi naprej pošlje. Pri naročilih se prosi natančnega naslova, navede naj se tudi zadnjo železniško postajo, da je mogoče prašiče doposlati na pravo postajo, brez da bi bilo to potrebno še enkrat vprašati. Vsa naročila je pošiljati na naslov: Vnovčevalnica za živino v Ljubljani. Vsa pojasnila v kupčijskih zadevah se dobe tudi v pisarni med uradnimi urami v hiši Gospodarske Zveze v I. nadstropju.
Prepovedan izvoz krompirja. Zadnje čase jc bilo v kranjski okolici polno tujcev, ki so nakupovali zlasti krompir. Tako ni čuda, da je cena od dneva do dneva rastla in jc bilo več trgovcev ovadenih radi pretiranih cen. Za krompir se je plačevalo 20 K za 100 kg in še čez. Pri teh cenah je krompir, ki je sicer najcenejša jed, postal naenkrat tako drag, da ga revnejše ljudstvo sploh ne more kupovati. Da se izvozu krompirja in pretiravanju cen napravi konec, je deželna vlada prepovedala prosto prodajo krompirja. Tako bo mogoče tudi manj premožnim preskrbeti si tako potrebnega živeža in blago bo ostalo v deželi. Ako oa se bo dognalo, da je krompirja v deželi za lastne potrebe dovolj, tedaj bo zopet dovoljena prosta prodaja. Za nakup krompirja naj se županstvo onih krajev, kjer jc pomanjkanje, obrnejo takoj do Gospodarske zveze, ki bo preskrbela zadosti krompirja in po zmerni ceni. Naroča naj se kolikor mogoče Ie cele vagone.
Mestna oskrba z živili. Praga je nakupila za več kot 3 2 milijona kron moke, rži, pšenice, riža, graha, krompirja in masti. 15. februarja so začeli prodajati krompir po 12 K za 100 kg. Oddajali so ga v žakljih po 20—50 kg. — Mesto Bodjevice je nakupilo zalogo mešane moke. Prodaja jo samo Budjevičanom, in sicer po številu rodbine.
Slik© in črtice z bofišč.
CXXX VIII.
Mesar v voiski.
F r a n c P1 o m olj, doma iz Sela pri Hlodu, ki se nahaja že od začetka vojske v Galiciji, jo pisal svojim domačim.
25. januarja 1915.
Draga sestra! Najprvo Vas lopo pozdravim in Vam sporočim, da sem dobil dve pismi in eno karto in trt zaboje, vso on dan. Tudi jo bilo vse notri in ni nič manjkalo, Draga sestra! \ pra-šaš me, če ni i pride kaj prav mesarsko delo. Jaz in šo dva druga mesarja samo to delamo. Hodim tudi nakupovat živino s častnikom. Pred enim mesecem sva šla zelo d?>leč na patruljo in malo pogledat, če jo kaj živine po vaseh. Prišla sva do neke vode; nobenega mostu ni bilo. Naletela sva samo na tri ženske; ona jo druge nosila na hrbtu čez vodo. Prišla je tudi naju vprašat, ako naj naju prenese čez. Častnik ni hotel, inono je pa nesla čez vodo. Mislil sem, da bo vse skuupj notri padlo. Častnik se je smejal, jaz sem pa šel daleč naprej, častnik pa nazaj. Ko pridom do neke vasi, je bila že noč in luna jc dobro svetila. Stopim v eno hišo. Med vratnii pa pove ena ženska, tla so žo Rusi tukaj, llitro sem stopil nazaj, toda Rusi so me žo opazili. Letel sem, kar sem mogel, za menoj je pa pokalo, ti k sreči me ni nič zadelo. Ko sem do votle pritekel, som skočil notri in ko sem bil na drugi strani, sem bil rešen. Seboj sem imel 40 patronov, pa ni bilo časa, da bi streljal. Obleke imam sedaj dosti, ker mi jo je dal častnik.
Sedaj že od novega lota nič ne streljajo. Pred Božičem so se pa zelo dajali pri dveh mestih, pri Migrotu in pa Jali. Nad 80 naših topov je tam grmelo na sovražnika. Rusi so morali bežati, naši so jih pa podili naprej. Štajerski regiment je šel naprej, mi pa za njim. Rusi so ležali kakor snopje, da ni bilo za pogledat. Ruskih pušk smo dobili toliko, da sino jih zložili na klaftre. Veliko so jih pa pokurili. Jaz moram paziti na živino in na naše vozove. Včasih imamo po 25 volov, v petih dneh jih pa ni nič. Kože smo poprej zakopavali. Enkrat sem bil zraven, ko so jih 20 zasuli, velikokrat koljemo po cele noči. Začetkom vojske smo štirikrat marširali skozi trdnjavo Przemysl. Pozdravim vse skupaj, Vaš France.
16. februarja 1915.
Dragi starši! Vašo karto sem dobil ravno na pust ko sem dva vola klal Nam se včasih veliko boljše godi Ko pridemo v kakšno vas najdemo dobrih ljudi, kakor sem Vam žc enkrat poročal. V neki vasi smo bili dalj časa pri neki hiši, kjer so nas tako radi imeli
da so jokali, ko smo odhajali. i)osli so nam dali jesti in dobre postelje i>h lisli hiši so imeli tudi dve prav p^S dekleti. Ena mi je vedno vse poniila jn oprala. Ko smo odhajali od te hiše » nam napravili dobro kosilo, za karta niso hoteli nič denarja vzeti. Od te hi še imajo tudi enega sina v vojski tam pri Varšavi. Piše jim zmerom, da ie zdrav. Imajo zelo veliko posestvo, a dolo so pa zdaj samo oče in hčerki. & pred odhodom mi je ena teh deklet obesila na vrat svctinjico. Rekla mi je ila se bom s to svctinjico bolj gotovo vrnil 'domov . . .
Dragi moji! Ne vein, kuj še bode, Tu streljajo neprenehoma dan in noč! Sedaj je kakor sodni dan. Videl sem tak top, da se nabaše s strojem. Krogla je težka .')80 kil. Stal je na postaji in ko so ustrelili iz njega se jo zemlja pod nogami tresla. Samo en strel iz te-gu topa bi zadostoval, da bi uničil našo fas. Sedemkrat so ustrelili en dan, pa jo bilo dosti. Ko Vam pišem to pismo ^rmi brez prenehanja. En ruski šrap-nel je priletel na naše vozove in en major ter trije možje so bili na mestu mrtvi. Velikokrat letijo granate čez naše vozove; ko smo enkrat spali je enega zadelo, da je moral takoj v bolnišnico. Eno noč pa smo sedeli na zemlji in kurili, kar začno na nas leteti krogle iz pušk, da smo morali ogenj takoj pogasiti. Sedaj nam je veliko boljše; Rusi bodo vojsko izgubili! Jaz dobim vsak dan nekaj kruha in včasih tudi vina, pa vsak dan cigarete. Mesa imam pa itak dosti, ker koljem. Dragi moji! Mislim, tla do letošnje košnje še 110 honit) prišli domov. Kavno zdaj je priletela ena ruska krogla moti naše vojake. Enemu je odbila nogo, dva sla mrtva, šesl pa jo ranjenih.
21. februarja 1915.
Najprvo Vas lepo pozdravim in potem napišem, kako so se tepli od 18. do .'SO. januarja. Ko so Rusi zjutraj v treh vrstah naskočili naše vojake ■/, bajoneti, jih je bilo zelo veliko, pa naši so niso ustrašili. Pokalo je, da sc je vse treslo, pa grozno vpitje se jo razlegalo. Naši so ujeli 2000 Rusov, mrtvih jih je pa bilo 150'J. Ko se je naredila noč so Rusi zbežali in pustil vse ranjence na bojišču. Noč jc bila zelo mrzla. Ko so šli drugo jutro no hoj"" polje, so našli veliko ranjencev zmrznjenih. Kar je bilo še živih so jih naložili na vozove in odpeljali. Naš bataljon jc imel samo šest ranjencev, mrtev ni bil nobeden. Ta dva dni so bili lt»-si tako poraženi, da kaj takega še niso občutili. Da niso mogli posebno bežati, jim je nagajal sneg. Rusi imajo lak strah, da orožje kar proč mečejo. IJa so tudi že 171eini na bojišču; eni so pa že zelo stari. Pripoveduejo, da jim zelo manjka jesti.
Te dni sc jc zgodilo nekaj poscl>-nega. Rusi so ujeli dve kompaniji oa 97. regimenta, ki je bil prej v Trstu. Približno 500 vojakov so imeli in J»m že pobrali puške, ko je naš poveljnik to videl je naročil 100 možem, da morajo
rešiti ujete tovariše, ali pa do zadnjega moža pasti . . . Naši so napravili naskok z bajoneti in rešili vseh 500 tovarišev. Med temi možmi je bilo 50 naših lovccv. Poleg tega, da so rešili vse tovariše, so ujeli še 250 Rusov. To jo napravilo 100 mož! Naš bataljon je bil od samega cesarja pohvaljen in teh 50 naših lovccv bo dobilo svetinjo.
Mi smo bili zdaj dva dni v neki vasi, kjer so bili dobri in prijazni ljudje. Zvečer, ko smo prišli v vas, so nas kar prosili, da naj gremo v njih hiše. Nakuhali so nam zelja in krompirja. V tisti hiši, kjer sem bil jaz in še dva druga mesarja, smo zvečer zaklali vola. Mi smo dali meso, dekleta so nam pa skuhale goljaš in kavo, jaz sem pa napravil kranjske žgance, kateri so so vsem zelo dobri zdeli. Zjutraj so nam zgodaj skuhali kosilo. Zelo žalostni so bili ko smo odhajali.
Prišlo jo poročilo, da so te dni naši uieli 19 tisoč Rusov, vzeli 20 topov in nad 20 strojnih pušk.
Jaz sem zdrav, hvala Rogu, pa so tudi prav dobro imam. Da bi se tudi drugim tako godilo! Srčno Vas pozdravlja Vaš sin France.
Pisma Iz Amerike.
IV.
Delavske razmere v Ameriki so, žal, Se žtfieraj žalostne. V naslednjih vrsticah bom napisal, kako je z delom v posamičnih državah v Severni Ameriki.
Tako so n. pr, delavske razmere v Littlc Falls. N. Y., z eno besedo povedano, slrbe. Zasluži se toliko, da se za silo živi. Društveno delovanje pa vkljub temu dobro napreduje, — V Moon Run, Pa., so delavske razmere vse drugo prej kakor vesele. V nremogorove se hodi trikrat na teden glec.at, če je še premog črn, delati pa ni treba bogve kaj, ker delavcem ne dajo vozov. Nekoč sem slišal, da bo tedaj za delavce dobro, ko se bo delalo samo po štiri ure na dan, ne pa 25 ur. Kakor je videti, so tisti zlati časi menda že zavladali. — V Clevelandu, O., so delavske razmere vedno enake, dasi se od raznih strani obetajo dan na dan boljši časi. Obljube so večjidel še vedno ostale samo na papirju. Kdo bi rajši videl kakor ubogi delavec, da bi se že vendar enkrat kaj poštenega zaslužilo in prislužilo. — V Ritt-manu, O., so se pa delavske razmere vendar v toliko izboljšale, da se dela po šest dni na teden. A vkljub temu, da tvornice tudi ponoči obratujejo, je še vedno veliko delavcev brez dela. — Tudi v St. Cloudu, Minn., kjer ni tvornic, pač pa je bilo prejšnja leta mnogo kamnoseškega dela, vidiš dan za dnem gruče gladnih težakov-trpi-nov pohajati po cestah. Vrhu vsega pa vlada še neznosna draginja. Ubogi težaki-siromakil — V Frcderickstovvnu, Pa., je z delom tudi presneto pičla. Sicer so v re-čenen kraju štirje premogorovi, pa kaj bo, ko obratujeta samo dva, pa še to v manjšem obsegu; eden pa počiva že od 12, decembra 1. 1. Nihče ne ve, kdaj se tam slo-
venski težaki vrnejo vnovič ne delo 'za jelo. Brezposelnih je obilo število. Za enkrat ne svetujemo rojakom, da bi se selili in silili semkaj s trebuhom za kruhom, ko ga že teni'manjka, ki so sedaj tamkaj, — Slovenski delavci v HooersVille, Pa., sc tudi nič kaj ne pohvalijo s svojim položajem. Pravijo, da zaslužijo komaj toliko, da se skromno živijo in oblačijo. — Če bi zdaj kdo prišel v Kansas City, Kan., s trebuhom za kruhom, bi bil gotovo razočaran. Nikjer nobenega dela, pa draginja, da je strah in groza. Vsega so krivi vele-kapitalisti in pa evropska vojska. Za uboge delavske družine je eno večja nesreča kakor drugo. Velekapitalisti so uporabili ugodno priliko in poskočili s ceno živilom, da nikdar tega. Če se kaj kmalu ne izboljšajo delavske razmere, bodo siromaki-te-žaki lakote umirali. — V Wellsu, Mich., sc slabo dela, slabo zasluži. Kaj se to pravi, ve najbolj tisti, ki ima na glavi kopico otrok. — V Mavnardu, O., štrajkajo delavci že od aprila meseca minolega leta. Da to ni znamenje zdravih in zadovoljivih odnošajev, je umljivo samo ob sebi, zakaj človek živi od dela, ne pa od štrajka. — Z delavskim zaslužkom je pa še posebno slaba v gozdarski naselbini v Emporiumu, Pa., kjer se je zaradi prevelikega snega sleherno delo ustavilo. Vkljub temu pa pritiska draginja, da so delavske družine vse obupane, — Na delavce v Subletu, Wys., so prišli slabi časi. Povsod, kamor se človek ozre, ne vidi drugega, nego brez-delnost, zraven pa še draginja, tako da je joj. — V Bulte, Mont., se dela slabo, komaj po pet dni na leden, Kako so oni lahko veseli, ki imajo delo, zakaj veliko je takih, ki so že po več mesecev brez posla, Tudi če bi vsi rudniki začeli v vsem obsegu obratovati, bi ostalo še veliko brezooselnih, toliko je tam ljudi brez dela, — V Utica, 111., so ustavile tvornice vse obratovanje. Tudi tamošnja cementarna spi že cele mesece. V njej je bilo zaposlenih mnogo moških moči. Kdaj se bo z delom zopet pričelo, ve sam Bog. — V Su-perior, Wys., je še lansko leto obratovalo pet premogorovov, sedaj so pa enega zaprli za nedoločen čas. Vsled tega je tam dokaj ljudi brez dela. Sploh je pa zaslužek tako majhen, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Dela se samo po štiri ali pet dni v tednu, ali kaj pomaga, ko ni dovolj vozov na razpolago. — Nekaj boljše delavske razmere je dobiti v Shehalis, Wash. Žage obratujejo vsak dan, in v pre-mogovi.h jamah se bo kmalu pričelo z delom. Najbolje se godi farmarjem. Farmarji imajo vse lepše dohodke kakor rudarji po rudokopih in težaki po tvornicah. In pa življenje samo na sebi jc vendar vse kaj drugega na farmi, kakor pa po pre-mogovih jamah in luknjah. Da bi prišli Slovenci do boljših in stalnih dohodkov, naj bi se kolikor mogoče zanimali za farme, saj irnajo z rudniki, premogorovi in tvornicami dovolj žalostnih izkušenj. — Sedaj pa še nekaj o beli ženi med arae-rikanskimi Slovenci. Dne 26. prosinca je vlak povozil med Utica in Otawa rojaka Ravnikarja Ivana. V premogorovu v So-merset, Pa., se je ponesrečil rojak Franc Klanček, Pokojnik je prišel zjutraj zdrav na delo, po preteku pol ure se je pa utr-
gala skala nad njim in ga je pokopala pod seboj. Rajni je bil doma s Štajerskega, bival je pa dalj časa v Dolu pri Borovnici. V starem kraju zapušča žalostno ženo in nedoraslega otroka. V Jolietu se je poročil dobro znani rojak Joe Hrovat z Jožico Cankar. Ženin je doma iz Prapreča pri Novem mestu, nevesta pa z Iga pri Ljubljani. V vseh večjih slovenskih naselbinah se pridno prirejajo gledališke igre. Dekliška družba sv. Neže v Jolietu je zadnji čas uprizorila igro »Nežka iz Bohinja«, ki je dobro uspela. V Black Diamondu, W., je dne 25. decembra rojak Anton Kralj v pijanosti ustrelil Karla Orehka, predsednika društva »Planinar«. Orehek je hotel pomiriti besnečega Kralja. O ta alkohol! Sklad amerikanskih Slovencev za najbed-nejše med bednimi v stari slovenski domovini narašča sicer pomalem, a stalno. Dosedaj (4, svečana) je nabranega 1550 dolarjev pa 88 cent. — Prisrčno pozdravlja vse Slovence in Slovenke v stari domovini J, P.
Poir® se sledeči vojaki:
Peter Pintar, 6, lovski polk, marškomp. št. 8. PojasnMo: Jožefa Pintar, Grč Vrh, pošta Mirnapeč, Dolenjsko.
Anton Petri č, gorski top. oddelek št. 3, vojna pošla št. 311, 16. komp. Pojasnilo: Barbara Pilnavec, Litija (topilnica).
Franc Makše od 17, pešpolka, 3. marš-komp,, vojna pošta št. 201. Pojasnilo; Anton Makše, posestnik, Šmavec št 6, pošta Dobrniče, Dolenjsko.
Matija Kmet, 47, pešpolk 1. marškomp., vojna pešta št, 73. Pojasnilo: Antonija Zadev, Zrenje št. 49, pošta Opcrtalj, Istra.
Jakob O b 1 p k, črnovoiniški bataljon št. 29 4. komp., vojna pošta št. 308. Pojasnilo: Ivana Oblak, Drenovgiič pri Vrhniki.
Jožef Celarec, črnovojniški bataljon št. 14, 1 komp. Pojasnilo: Marija Celarec,'Drenov-grič, pošta Vrhnilca.
Franc Sterle, domobranski pešpolk št. 27,
2.	komp. vojna pošta št. 48. Pojasnilo: Ivana Sterle, Osredek, pošta Velike Lašče
Janez Škufca od 17. pešpolka, 1. bat.,
3.	marškomp. Pojasnilo: Marija Škofja, Smuka, p Stari Log, Kočevje.
Vprašanja §n odgovori.
J. Štular, Dolinčiče. Nam morate naznaniti natanSni naslov pogrešanega.
K. F. G Imate pravico do podpore. Obrnit« se do okrajnega glavarstva.
J. P, Z. (Bosna). Morate se obrniti do oMasti tamkaj, kjer ste zadnja leta z možem prebivali. Župan v moževem pristojnem kraju Vam ne more nič pomagati.
F. K. P. Na vprašanja brez podpisa in naslova nc odgovarjamo.
Z. S. Cirkovcc Prosimo Vas, nikar ne verjemite vsakih čenč. Ni prav nič rcsnice, kar govore.
J. S. Razdrlo. Dopust dobe samo tisti, ki niso na fronti Vaš mož je pa v Galiciji, zato ni nobenega upanja, da bi dobil dopust.
F. S. C. Kje se nahajajo pisma iz Amerike? Na lo vprašanje mi ne moremo odgovoriti. Povemo lahko samo to. da tudi mi le redko kaj dobimo od tam. Da bi na parniki redno voziti, to pa ni res
F. B. S. Na vprašanja brez podpisa ne odgo varjamo..
M. M., V. M, Velja isto.
Tedenska pratika.
26. sušca.
1. Sv. Haštal ali Kastul (lat. ime pomeni: čisti) je bil ob času cesar;a Dioklecijana oskrbnik cesarske palače in je ob preganjanju veliko pomagal
C • . •. .
V-V**- t i.	•> t*«r<rr ;--uhč t:" >-
• - ' ~
v v.< = « (a arr-..»i r. «e» sc- r **-
(•V.	•**•■• ! : :-Kr» I«-«'«1 p - *
b.r- 'fn * i r.	iT.' n i i .
u	t	v.*-n. i™ j-vs-r n '	.J-'1"' '
i^t T.i ». r.t .1«	.iu- — l i1 -'intt
cnc ruiot^ — 2 Ln-ir.;wi	-st
••.f.. h' j	i aati r . -1 "i^■
SvU-v* ■ i. H« - li i " U«a - 12 M i - i '	~

-t
7M - J - i- '.-•
2/
! Sr. n»I LilUK«! i;..XT ; 'i
11 op 2-'. i-.	Ti--* f.r.tUai4 afcn.vr.ini =
t i vi •	-i "- - : •
ki v> v -.ivr«-. «sd T -ta	- -
pritfsU**. ' '.T*. *»".• » •	S'.tSW- M ".1 •*
tpni '.vit -.u: vvf• -.>-*	1 ljr"-
- t - . r f.-• — •	-if. itiiU-
- :t t Ji »9per i- trct Fi^ti
rt: '.Pl' .'.k« 6rp«Tt- if-i •> v. ivf*«-;. i *"-'-V-t ».T aa 423
Mac* t 5. i. 52 ■. - i 4 - 2- = i.(x» ' - 5! i — z < -
K. »iu.
C.T*tta isiii.A :	t Vi	- i -s
m i vs • -tisn ' s"i';- 1 i* '■* din •■ iv-.-i-i i i- vt-jii . sr.-
v.-rt£» t Jer-.ii trt t". {i t .	ti T SuMrn-.
. 1 "4i'.i rizf' i ' -.V.t»- - t- i >nt u v-. - f w t Pt .i wfc*£i '-* 'rt £■!(> M.-> yrti t- "it- -	It rrfc \y-.. < /t
i. 3*. u '.".»-: < m-.- c*rkre P«	dd
oši.vj i f»t--. -V- t ctrkf. po*.t- vt zapoje, MMli </*uaeto aui Ork ■ y \ vrr.vc.4 i ' ; - i.iTvipt* lu 4« ;t --i:, t r v: •;»•.-.•. :' O.vr i .1.1 t:	F', .trs t--.-'**
c-.i-.iT . -Č^V1. '"	't '.tikrtu rt.t Mi
■.v *j'.y. iy*tv- m. z/'."icz-t r ". tr *' ■ Fr. ti s.i.1. vt btrrt •'•:>...vv>-. .r> ta)* po t»»MrČth •. ".tttvii.
' ST. JU«	-p- z*- rvitu '.ii/.
..: . •'.- .r"i'■ ittp'. 1 f tc krt ir u t t-vj, .	i.im -ti tr vt oi-k .vt! z ihb-
ftčf. • vrtr-. {-.rt.-riti krV.. trti.
ac vt '.-.t iMm*r- T-i Ctit tc is t v v. pri >. rr-žriCj ti vi. vt. i. -i U i v ii.t v boj-/ V —.i - • »	2 St. Gns>r*a:
}/.?>'. it: V -1 j • t z t.' -. VI »•!	I 'il it*, ir.
«ttsuK>: • r,.•'(.-... ■■'..■•'. ttrn.i t »it*. • r.- .x:i- • '. - i.'
Vplive v 5 50 a — z fc 22 m
Uu v i. a. Mi - z. 4 o. 31
2*, niči.
. St. E	■.•.•»zii. -.>«• -. fc.rg.r.ii : »iVeŠ2«k
I-. . IMnafev	-..t fj\ :r :t. onar z -.eiikim
••:pt .-.-•• r.vi	'. r. i • fc- .srci. takrat ie p v
L'mrl L	'.2v 2 St. Ciril, ikol. — 3. Sr.
.' '/Z 1 I.'.-JČ.	< St. Ladoli 1 Slavoljub). — 5. Sr.
VDfretz. !« • r	tmik' .,--.t pcrr.er. moz trdne voljej.
(koi '. St.	Btmold. nano/itelj karmelitkkega
re-i*.	
S»/!»t« -..S . m — z. 6. u. 23 m.
Uu v. 4. u. 29 m — z 4 u. 50 ir.
Vi. . o št*.
1. St. Ahacij iitd 14 pomočniki ki jih %er-riiki čaitt in	rji pomoč v raznih nezgodah
in boleznih. — 2. Sv. Kvirin, mu£.. kateremu »o med grozo, m trpinčenjem rja škripcu najpoprej izrezali jezik, poten, to rnu odtekali ude in na-poiled obglaviii I. 130. 3. S». Amadej, spozn. — 4, Sveta Angeia, vdova.
Solnce v 5. v. 47 m. — z. 6. u. 24 m.
Luna v. 5. u. 52 m — z. 5. u. 06 m.
31. »aica.
1. Sr. Gridon liz lat. pomeni: vodja, sprem-lievalec), je bil benediktimki opat v laikem me-iitu Pomposi in tam umrl I. 1046. — 2. Sv. Modeat, Ikof. — 3. Sveta Balbiua, devica
Solnce v. 5. u. 45 m. — z. 6, u. 25 m.
Luna v. 7. u. 16 m. — z. 5, u. 24 m.
1. aprila.
Veliki četrtek. S tem dnevom se začenja strogi post velikega tedna. Sv. maja se opravlja v beli barvi in predstavlja zadnjo večerjo, ki jo je ta (lan pred r.vojim trpljenjem obhajal Zveličar s svojimi učenci. Duhovniki sprejemajo »v. obha|ilo iz rok maiujočcga duhovnika in tri dni ne mažujeio
5»
■r.i■,•	ii.~i.-i i .' -' - -
«
« -čra®*«	-t V--«
tir t u	tscvčtai.
^ TL" -t:!.«'! ni-raii
s-"***:'.f^j-i^ii: "c^f " • ----'i.---------«— - _ _
; :::;.', r- r- u* ^es
-- ;t š.n«-.ai -t »■tfvT-in f.tkTJ««
V zLcisi- «r.-m: i-	11
,	-ei S' r..f:c t t-
.,	tr-.sik-T r r. t l»l.Ul
;IF.« r i!	- i* it.vf i<
i • .ti - - : i
Liai	— z.
Najnovejše vesti.
TRDVJA7A PRZilirfSL PADLA.
V	:■ . -a. -in« ri T- tu- je prišlo &jrtxi]o. da s« morala trdnjava Pr-somfsl udari Rusom, ker ji je poiel fr •••-ž.*P'z*CjVs; . ni pciIe.ef-1 ru~ki r/. čL '.einv^*: IsiotL Tozadevno uradno fjorvfiio -t:
Dnnaj, 22. marca. Uradno se raz-Po štiri in polmesečnem obko-ijenja, co izčrpanju svojih sil je trdnjava Frzemysl 22. t. m. častno padla.
Ko so zaloze živil sredi teqa meie-ca poslale majhne, se je odločil pene-ral inlan'erije, pL Kusmanek, k zadnjemu napadu. Izpadalne čete so 19. t. m. na vse zqodaj prodrle preko črte trdnjavskih pasov in so se do skrajnosti vzdržale v sedemurnem boju na-spioti močnim ruskim silam,
Fončno jih je številna sovražnikova premoč prisiliia umakniti za trd-njavrski pas.
V	naslednji noči so Rusi napadli več przemvslskih utrdb. Ti napadi so se, kakor prejšnji, zrušili v opnju hrabro 3e hrane&ih utrdb. Ker ie po izpadu 1.9. t. m. tudi po največjem varčevanju s hrano bilo mogoče le še tri dni se upirali, je trdnjavski poveljnik med tem dobil ukaz, po preteku teya roka in po uničenju vseqa vojnepa materi-jala mesto sovražniku prenustiti.
Kakor poroča ieta ec iz trdnjave, se je res posrečilo utrdbe, vse topove, municijo in utrjene naprave pravočasno razrušiti.
Žrtvepolnemu vzdržanjn in zadnjemu boju posadke ne pristoja manj hvale, kakor njenemu jucaštvu v prejšnjih viharjih in borbah. Tetia priznanja tudi sovražnik t>rzemyslskuu junakom ne bo odrekel.
Padec trdnjave, s katerim je vodstvo armade že dalje časa moralo računati, nima nobenega vpliva na položaj v velikem.
Pri armadi na vojnem oolju trajajo boji v karpatskem oddelku od užo-iikefla prelaza do sedla pri Konieczni. Namestnik šofa generalnega štaba: pl. Holer, Irnl.
VELIKANSKI BOJI V KARPATIH.
Dunaj, 22. marca. Vojni poročevalci poročajo: Rusi so v Karpatih spravili na ironto vse svoje razpoložljive
-v. 12
tile- Rusi neprestano napadajo. Pn d0< kil, Užoku in Lupkovu so do^Rli hoji svoj višek. Našim četam se je posrefii0 odbiti naskakujoče ruike množice s strašnimi krvavimi izgubami za Ruse Prostor pred našimi postojankami jj poln trnpel ruskih vojakov. Dvoaiji. vo je. če bodo Rasi še nadalje irooli k, popolniti vse vrzeli.
GENERAL BOROEVIČ 0 POLOŽAJU V KARPATIH.
Budimpešta, 21. rnarca. Vojni po-ročevalec -Pesti Hirlap< poroča svoje, rrni listu, da je imel poeovor z genera. lom Boroovičem, poveljnikon naše karpa^ske armade, ki je med ; :jrim izjavil: V zahodnih Karpaiih so Pusi po ljutem bojo zadnjih dni izgubili na ozemlju. Sovražnik je bil na vec točkah tako močno odbit, da se naše postojanke pri prelazu Dukla in zabodno od tega nahajajo že ons'ran carske meje. Vzhodno od Dukle se nahaja sovražnik še v malem kotu na ir^zpo-membnih višinah. Prelaz in nj ?ova okolica je prava Ahilova peta n?.- kar-patske fronte, zato so Rusi z n.< nirai ~ilami skušali prodreti, kar se jini pa ni posrečilo. Na tc-j točki bojne čim se nam ni treba ničesar več bati.
Dobre knjige.
iSvetovna vojska.« 10. sešitek tega zanimivega dela je bil pretekli teden razposlan. Naročniki so prejeli s tem sešit-kom tudi zemljevid Evrope, ki je nekaj do-sebnega. Zanimiva je pa tudi vsebina se-šitka samega, ki nam prinaša celo kopo pisem slovenskih vojakov z južnega bojišča. Ta pisma so glasne priče o junaštvu in trpljenju slovenskih vojakov, ki bijejo težke boje s Srbi in Črnogorci. 11. sešitek Svetovne vojske« izide dne 1. aprila in bedo v njem priobčeni popisi bojev med Nemci in Francozi. Ti popisi se bodo nadaljevali v 12. sešitku, ki bo kazal strašne boje v Belgiji in padec najmočnejše svetovne trdniave Anlvverpen. Z 12. sešit-kom, ki izide dne 15. aprila, bo končano II četrtletje, na kar opozarjamo naročnike že zdaj. Delo je ne le zanimivo, temveč tudi poučno. Cena za tako delo, ki povzroča mnogo truda in stroškov, ni previsoko. Delo priporočamo zlasti družinam, ki imajo svojce na bojnih poljih.
Vojaške narodne pesmi. Priljubljeni slovenski skladatelj č g. Franc Ferjančič je zložil nekaj narodnih vojaških pesmi, ki izidejo še pravočasno pred prazniki kot 7. venček Ferjančičevih narodnih pesmi v zalogi .Katoliške Bukvarne« v Ljubljani v prav lični žepni obliki za ceno K —'60 (po pošti 10 vin. več). Slovenski vojaki, mladeniči in društva bodo nadvse radi segli po tej zbirki. Kaj je pa tudi bolj prijetno slišati, kakor lepo ubrano navdušeno vojaško pesem iz krepkih prs slovenskih mladeničev.
Slava sv. križu. Pet pesmi za postni ali misijonski čas za mešani zbor. Zložil Stanko Premrl. Cena 50 vin., založila »Ka-
toliška Bukvama«, »V tolažbo trpečim in in v spomin na Svetovno vojsko 1914/15«, te besede je napisal skladatelj na čelo tej zbirki, ki bo kakor upamo, v današnjih trpljenja polnih časih po svoji vsebini in resnih napevih našla odmev in tolažbo v naših srcih, Kjerkoli se obhaja milostipolni čas sv. misijona, bodo te pesmi posebno dvignile čut vdanosti in verske tolažbe pobožnih vernikov.
Getzemani in Golgata. Premišljevanja bridkega trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, Poslovenil Fr. Ss. Steržaj. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, Cena knjigi v platnu z rdečo obrezo 2 K 50 vin,, šagrin, zlata obreza 3 K 60 vin. — Ta krasni molitvenik s premišljevanji o trpljenju Gospodovem se je zelo priljubil slovenskemu ljudstvu radi krasnih premišljevanj, katere obsega in ki obvladajo človeško dušo z največjo silo. Ravno premišljevanje je potrebno in veliko koristi za vsakega kristjana, in kdor bo pridno prebiral pre-tresujoča premišljevanja o Gospodovem trpljenju, katera obsega ta molitvenik, bo deležen velike duhovne milosti. Posebno ob resnih dnevih svetega postnega časa in osobito ob uri preizkušnje, ko občutimo nad seboj bridkosti in resnobo človeškega življenja, bomo vzeli v roke to knjigo Gospodovega trpljenja s tolažbo v srcu in črpali iz nje uteho, katere bi med svetom iskali zastonj. Knjiga je razdeljena tako, da nudi za vsak dan po dve premišljevanji; zadostuje pa, da vzamemo na dan samo po tno premišljevanje.
CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM
priporoča Katoliška Bukvama v Ljubljani:
P. Angelik Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Part. 2 K, glasovi po 50 h.
SKRIVALNICA.
Kje je ostal moj tovariš?
j ŽELODČNA TINKTURA
' lekarnarja PICCOLhja
v Ljubljani
VKrevtate\o<)eti,vospt£u\es\a!*ta VvtbaMo to o4vrt\t\B\es».
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
W 1 steklenica 20 uinarjeD.
Naročila po povzetji
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Graz, 17. marca: 45 41 72 53 4 Line, 21. marca: 1 80 3 49 82
ic
to velja posebno pri telesnih bolečinah, kakršno nastopijo pri revmatizmu, protinu, trganju, navral-giji, podagri in bodenju. Vsa*a minuta bolečin je neznansko dolga in je človek za hitro olajšanje bolečin jako hvaležen. Tnko olajšanje bolečin pro-vzrofi Fellerjev staropreizkušeni fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza fluid" in ga zato tudi sto-tisoči vedno znova priporočajo. — Tudi cenjenim bralcem naj bode toplo priporočen in jo res zelo želeti, da ta fluid spe zna vsakdo, kogar mučijo bolečine. — Lekarnar K. V, Feller, Stubica, Elza trg St, 16 (Hrvatsko), pošlje 12 steklenic „Elza fluida" za 6 K poštnine prosto. — Kavno tu se naroče lahko tudi Feller^evo odvajajoče rabarbara-krogliico z znamko „Elza krogljice", 0 škatljic za 4 K 40 vinarjev prosto poštnine.	norse---
Izjava.
Jaz po.dpisani obžalujem in preklicu-jem, da sem gosp. Vincencija Čibaška,
župnega upravitelja na Še n turški gori, brez vsake podlage obdolžil, da nima v cerkvi in šoli nič v redu. Zavežem se, da kaj takega sploh ne bom več govoril, ter zahvalim gospoda župnika, da mi je odpustil. v	613
Štefan Jerše,
posestnik na Šenturški gori.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
476
Detoljno seme, zajamčeno brezpredenfce, plombirano in potrjeno od kmetijSko-kemijskega presku-Sališča v Ljubl jani, oddaja tvrdka R. Luckmann, prej Jos. Leuza nnsl., trgovina z zelišči, koreninami in semeni v Ljubljani. Ceua domače, štajerske ali črne detelje K 2-50 in semena lucerne ali nemške detelje K 2-10 kilogram po povzetju.	558
Poceni obleka! se dobi pri Lovro Rebolja v Kranja, ker sem vpeljal zopet krojaštvo, kakor pred leti. Točno, dobro ln ceno.	527
Hlapec h konfem
se takoj sprejme. Oglasiti se je pri pokopališkem oskrbništvu pri Sv. Križu v Ljubljani. 625
Priporočamo cen je-
nemu občinstvu edino domačo tvrdko
i m. vok
špcciialna trgovina šivalnih strojev in tioles.
Ljubljana, Sodna nI. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljšo šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.
Pouk v vezenju brezplačen. Zastopnike sprejemam. Ceni-e pošljem na ogled.
Strojnik
se takoj sprejme v neki tovarni za olje. — Vprašanja na HUTER & Co., Medvode, Gorenjsko. —
m fi nn
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proli takojšnem plačilu, fer plačam vožnjo sam. "©olcfrgoviita K. Starm ecki. Gelje štev. 16, Štajersko.	513
vmarjeM
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati inoj glavni cenik s 4COO slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomur zaslonj in poštnine prosto.
Prva tovarna ar JAN KONRAD,
o.in kr. dvorni založnik, Briix it. 782 (Češko).
Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 K, 5'— IC. V srebru 8-40 K, 9 50 K. Nikeln. budilka 2 90 K, uro s kukavico 7 85 K, ure z nihalom 9-— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-572	menja ali denar nazaj.
Tecbniknm
Halnlohen, Saško Strok, tov. Progr. zast.	21117
I!
Vam plavam nko Vaših kurjih očes, bradavic in trde
kože t°'tom 3 b0!0^^11 no
odtirnv' moi unlčovnloo ko-r v ronin Rla-balzam. Cona lončku b jftm-atvonimpiflmom 1 K 3 lončki 2 50 K.
Poštni predal 12/12 Ograko.
Kupujte v Katoliški Bi varni!
i
Varstvena znamka.
Vse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Pekarek - ov čaj
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah.	316
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
'"'V. 19
JJ25T Preti eVužerru
' ut l-otj	ovali. k*-r ';
! .ti.,-, t '.•<•>«; talezbi. tiusoj tkrff® i- L' • • !".;- Zt-.- ti •■«
w k i m€M hiti T vnkui, o . Z**1'«
iS8»aB?a^
. _>b: lrez d J;i ni-viru; er.c
to droicriji po 80 v,r," ^
■ " ni i
»»""Jl t"-' fj \ .r;.
• ■;• '	:	-rupri.
Lgso crm-niio
'.....w rabi
r.«.K.i<-t.te«!X> Ložo. Nai*., k-, •..«},»„ in lan. Zwprej Mt rw.Ui »a-, v, iztsnu c. ki ie U«Mia« crafro. a je upenk v ekonomična, ker milo dol po • Komal
Luro.orrr; s poprovo mero
>ept. na u-itia -.oda. , . aii dmi 'li n
• *	-e * ■': r a: . '.f. J	o t
ji« pri katerih v grivi. Wljwjii in nahodj iqnajt par kapljic ndoctuje • enoto Originalna steklenica ttmc :• K&0;.n,
liniro knjieo z oaf-iorom ^Zira-.;e ia rat «■»«••! I '•'■'* i«'1®	: ' ; tu in«
, : U-.i	l'vr >.\
sc- K 3it.
V „•: : i oiovr ■ smm
V Z A -J E M N A ZAVAROVALNI C A j
a
src ti pcžc^nim škodsm ir ocškcdbi ccrkvenih zvenov |
o
Liiubliana, Dunaiska cesta 17, Llubiiana. s
'J	7	-	7	^	W	5
r'x_ Hi:';.''	t:	I Pl ?. 1613 na E 7-1 .1 17 17. J
• .	3
5.
P c. - l - t i r.etrila tf/;	-IcTrc - c ver. :t :i Ivo v Cel.c :c ca Prrtcjtr. Late: udi ~
v« h	rs.-. : V .tU	c: - : J...	•-	• s-	—"
mm
(bruh-bsedov) fttttj tt tj. J. . t: 2:: l.: rim i; f f.ir >■ mu. r: itn'i: r»ti; '.':>. H: s '■'.''<■11 ■ ::it,.:i i •'> iS 4. - Zi45i tlifl J
ni!i;j 8 :•> ; t' ■ «a. {sc; ivi iv>v:i ii Mum. mM r»>, na i:|. Z. i«}, ifm-r >! ti* ž j«Uvf'.'.t.t isi-ristrisT.
Z* tbllti un<tl. v«
K. PiGTHOWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesia (T o-.-čeva hiSa) it. 33.
......... .....
L'i
Uetr.sovi>«so leta lEt-
P- rfM^ftl* It' tHsv"
V ki hibi
teg.tlroTaun zsilroca z ome.emm .'nmsivo-.n
spiejema ;n obrestuje hranilne vloge po
Si	, ,
ijnn;e denarja nn razpolaflo urer-plačno pciožnice poštne hranilnic«.
Zadruga dovoljuje j. c solila v odsekih na 7:15 ali 221 let, pa tudi izven cusekov proli poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se rauzijska posoj.ta iroli zazrar, bi na plačo ln zavarovalni polic.1 ali proti perosivn.
Prospekti na razpolago.
i^lr^^i-2^ ,:ez GC0.0GC K. EeUžnitov je bilo koncem lela z 1,406 t*1™' ^ reprezentnjejo iaaglveae glavnice zs 6,788.340 K.
Pfrtiin; davek pi^e-jic iz tvojega. ZuE^n.lm vipg-t»i en. 50 zn
rioi
f •
IvtE Snicni^. »• : Fr&n EorMziii.
IC. .- ; [ ; •.; .... ,
ir. Jat-.V, Jfohor: :.
t 1 ...
Naceistvo :
Hi!?n. prelil
r-.'.-.i'.J T ; Ti. . .. .
it. Jc ici Gn-.oca. •.'•' ' • •• 1. • 1 '• .. ,. . „. Aa.ou Sniaik. ' e Al«» UJ-.nitnik.	.
gts
«loit: kri trii. v l.ji.bljani
11. p j '1 p t e'.» c n n i k ■
liarol Fcilak &il.. tovarnar t 1 • -
»r. ITttlo Čakal, tiolr.i kanonik » i.jol
« i,.:.-..- . anton Koklnr, t-r.Fran PajoS. < vt-n ! vl. nl i : " V. " i	ar Vilj«m 8ohwolt
Fran Verblc, c Kr g:mr. f r J. v 1
■ Artcn Krili. -Ivan HUiur. ; . v ;
Nadzorstvo:
: 1- I Ml;,! • _ l'Ion i- Anion Ca«*!. !•»•••' ' !-r i" T: opijal v l.iul-ljnni Av^nitln Zt '1 k t l. -ibliar.i
.: k«E».r. K. Giubor,
• ' • ■ .:. ron
Ivan
nn v rrcueci
r er. '"V
hibljani.
Sirolin "Roche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ?
t. Vsak, ki trpina frajnem kašlju.	I	3. Vadušljivi .katerim Sirolin mafno
lažje je obvarovali se bolezni.nego jo zdrpvitJ. j olehča naduho
i- Osebe s kroničnim kafarom bronkijev, I	1. Skrofuzni otroci,pri katerih učinkujeSirolin ki s Sirolinom ozdrave. I i ugodnim vspehom na splošni počufek.
Se dob/ v vseh lekarnah KM.-
\ * V"' . ^ \		. ."V... ...				
v. - >• 'V-. 't• v .Jčfij f?} ■■■			;. 'Jtt -. i' 'S ij '			•-.'J;.
Senzacijska novost!
»9
GC
z najfinejšimi, optično brušenimi, prvovrstnimi lečami.
16
optičnih predmetov
fcl BO V81 spoiom v onega so popoln, skup zlože. zavoljo tega zolo pripravni za nositi v žepu.
Vojno kukalo „Ideal* jo porab-no za: oporno kukalo. vojnokukalo, kukalo za turiste.
za vsako oko, preinkavanjc oči, vratu, nosu, mikroskop 2 objektivnim nosilcom za najmanjšo živa bitja itd,, kompafl ki dobro kaže. čitanjo, povočulno steklo, dvojno lopo za preiskovanje, daljnogled pripraven za vsako
oko. ster^oskop, panoramo razglednic, fotografij itd., zrcalo ki jo vedno nri roki. Doslej ni bil so nobeden aparat tako mnogostransko uporaben. Gena kosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti
M. Svoboda, Dunaj III/2, Hiessg.13-404.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne Zveze
Nasproti »Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice
IBIOOIBIPIBIIBIIdI - Ustanovljena Rta itni. - |[B1(d1[51[S1[51|d1[d][d1 Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega.— V lož ne knjižice drugih denarn. za-
vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine.—
Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupllarno varen zavod, v katerega nalagajo c. kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam ln korporacijam na amortizacijo.
Stanje vlog čez 22 milijonov kron.
5E\

LJUDSKA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LJubljana, Miklošičeva testa stev. 6, pritličje, v laslnl hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge ===== zadružniki, temveč
v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni
fudi cela dežela Kranjska

in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož- f nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil nične položnice brezplačno na razpolago. *
Fran PovSe, komercijaln! svetnik, vodja, grašfak, državni In deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik ln trgovec v St Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Rausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hiSnl posestnik in ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollakj tovarnar
ln posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
- ^ v • V N >
Amm~ie nm sirup
':__Hcrbabny-;eva -----
gronmiičM esenca
>: jre ilflitE."
-in K* - r i < \ : i..r- ., ..
"	"..........• -"> -11 * t t r» 71 • .-
• : ••• •<».!, b e	■ " >.
E-.rioi-.a »e v£s.i iin.
---—"	; "	z\t: r re.:, --

u
■1. i-te ."i*
krasne ostanke bla$a
r*	(A « m »A.
f K{	K fj-ŠJ »«ts :irr
K «	r • r v< ir>u r*\ o k i!
-i. •	- l ;<i\«i
.vsi u. .v t ,\n !tr;«{ If mrt.
CV	'I - « r;.- f^.;
sr
50 csn i
kil., .i liTt s f T>r u-1« _z.Ls.ai*
iS.;: -rr <•:-£. T r-stekat S i -
- - ■ : : . l i s r	a. s-cii*. --s.
: t	• rt-
fi.l-.ll
rfrrr :f S iit Lis r-MLtuzr«..
____iOSlF EETiC f
ltl«ll»<» š-in atf Ui Ml 1 Ml
• i ii; ; ' f! :!' <\\l ■ r: ••■žTitte
>: r»;t=s 2«Tarc»aa.a ca tfc^ve e in smrt : r:- -	res'ca ;n !:u:-!»c stjrsJni^
ILS vtbj zetčiciot, a.
- • " remije, -■"' -i -■» -rz-tb i-r trt ■ iiaroj ie ro prr»n: etc. ii --t le	: n r
- :t- n-c i »;. .<-r ?:-! K 4' «.449S-I7 V t'l ] " <? « f:■';!.čiiC O-rt:. i: r.cHi	v č« -
«!■*» . .	* i 2^232-«
Kor« ntniM": n iif.Mirtc uvu- ; - - M, !.? H t ::.rt.t i' Hdllll -i nit«.
Prospekt izi cz :c pošte r.t rrssto. i j Sposobni za.stc.pcik. se fT~
I i - I
pc<
1'C-IU BRSlU
al 'ZEtflKstl 3IT7 TU.*".;- ; % — ■ »■n V.p,--	t^	_
\ irisptTT ceniti.
Mak a n	• .
}*■ 8* M |«Tff:sn» un JRlr u	ritf Jripars-k*
• Pt	ali* rrrrVr.f S. SnttBftr r LjubKani £L 1. — Vjitrj. -i-
~>5. •'••'• nt ".it'/.mi?'	v,.? -	.r. j riri tučfi r. :p.'-
rvr. k«-: f»f i-f ur* r: -si i-o trfi rsak^cb st?
r>k cfr..
..Pllfi K U7K k f-r.h t I If■ : l.<-i . . i ' ' ti ii-nk ifnrtr urfc. f kiitidm	.	. r >3
-	>r( ;.-ni i-iT.sH i.rfc itnr: n -•.•»-it .
-	Mv!>m* i rnsku i -» i	. -- i tr	t : rtRtiir phrnliKfiir.
4■ i. Nit-dliinsu K^iskofti-arv Uvt X ur	, »
v T(8> Nikclimma ankcrKofi -c-a na Um' •<•» :-ir* . ' >'v. Puaohn« vln.Vnr.tA r .k; - j.su L-a a pnrainor
r flvfiiiimim pokr.ivftir .	...... "
Si 44«' Pr.«rf>hrfna Koskrnsuriv. .p,- »-r«».t. t n n
pokrov	,	...	' -
Nikrlnasi« rilii-iicNivin.M-i.Arka	. . . ' V
S. MS. T'0!i(<l.iir ptošfimia i.t< ■■ r.sta i -» :i r nš:->n;
inonrrii!. oprpnis	" .
Nrf>hrtiK rkr.if . . k . • . • • f-Nikolnastr vor•■><.-( Si 54 Vnriiio« it i.monkM.skofa tU
CBiiiiis Piiri^nid, fi.<.ifcnf nr	... » '
s-.TTita. Stttto^pvr iirr crofl< na . . A
« «r«>t V.V,M„ »i ,s :-f Sf /inni.r ^
»«•	"r -Mi n M . . , ,.r v-rf _ N.51jt
H. Snttner», Ljubljani jtei. i
tiaia " if—
U'
K - t<
'' "lSI s • • .•>!». \. r. < t.-rr nr	-•
sl/iv/..-^ ratnf.šiHnrr htilišlt