M Jtnnta.                                         ■ (MiM f attl mri JOL                                           Uli. Uto.

<     ■**■ *»* i« pcpoMao, tema* atitUi 1» pratite.
fcffarafls Prostor 1 si/m X 54 flt« zt otvtdne (a nule oglase 80 vIil. si iviašae rtrgUse 1*20 K. *» posUno la reklame 2 K, — Prt nafoOa
oad 10 objtv popust
Vfcfitaj« gtede teseiatov naj se prfloti znamk* ti odgovor.
f»n—IH— »Hov. Waro*a<* te  ..ffarotst  Tiskana"  Eaaflova
oliea *t. 5f oritllćno. — Telefon šU SO.
„afeftaskl Mu**  ttilt t IMMtrt te »• fittti
V lKf<"***iftftl              I              f iNIMMlftl
cdofeino ntpctj plačta  .   K 120—      etloletno......K140-—
poltetno.......„   60—      poletno.......M 7fr—
3 mesečao.   •  ••••»    30-—      3 maietno •   ••••*» 35*—
Novi Bfiročnflđ naj posijelo v pcvič naročnino  vedno   9^^ po ntkaznid. Na samo pismena naročiin brci poslatve denarie se ne moremo oriratL
NHH Mmt. 34.
PosanMnui ItavHlc« velia 60 vinarlov.
PoStnina paviallrana.
Prof poraz Prat ičeue vlade.
Beograd, 4. rnarca. Ker tekom đopolđneva včeraj še ni bilo mnot?o poslancev zbranih, je bila otvoritev prve seie Narodnega predstavništva preložena na popoldan. Vladne stranke so si napravile poseben bojni nacrt, kateri je v glavnem obsta-jal v tem, da treba na vsak način iz-i>iliti konstatacijo, da Je ob otvorit vi seje dovolj poslancev navzocih. Kvorum znasa po trditvi vladnih strank 147. med tem ko demokrati in predsednik sam trdijo, da zr.aša 149. Iz Srbije in novih krajev je bUo riamreč za predstavništvo đolocenih in v prvi seji sporazumno ngotovlje-nih zastopnikov 272, pozneje se Je pa zbraio Iz Makedonije se 24 poslancev.
Vlada s pridobivanjem novih za-veznikov ni imela posebne sreče. Vsakdo je pricakoval. da ima kako nosebno skrito rezervo, drugi pa so bili mnenja, da se na kvorum ne bo polagalo važnosti in da bo skusala nova vlada vladati brez parlamenta. Včerajšnji dan pa je pokazal, da ima vlada glede Kvoruma Donolnoma vezan'e roke, in da očivldno z lu'im stoji in pade. Zato ie polagala vačnost na vsak glas m se ni ustra-šila očividno kršiti zakon !n politično dostojnost, da Je izsilila prvo konstatacijo rtavzoč-nosti 147 poslancev. Pad!Va1ci so odpustili poslancu Popadiću. k! so ga pred najkrajsrn Časom radi njegovih afer sami izk!5uč:II iz kluba, in ga naročlli za včerajsnii dan. ča je v zbornici delal nemir. S kakf-mi obHubami ^o pridobili Smod-lako, pokaže blfžnfa bodočriost. vsakako 5© nedvomno, da je Smo d-I a k a s tem kreni! na pot, ki $?a za vselej odtujuje demokratski ideji. Kdor pozna, kako vse politično delo poslanca Č! n % r i j e napolnjuje skrb za dalmatinske parobrodarie. se ne bo Čudi!, da se pnb'ižuje seda-*tjit kakor vsak? drugi vladi.
Ražen gfospodov, kl so vedorna pnsostvovali seji, bilo pa jih je ne-Iraj, ki so jih radikalni zapisničari! Pero Jovanović In vsegazmožnl Sfmrak proglasili za navzoče, dasi dotičniki pač nii;o o tem sanjali. T r ?-je mri!ci so bili proglašeni kot prisotni. več neverificiranih poslancev so Mrasnica, Simrak fn Jovano-vič enosta\Tio proglasili za navzoče. Konečno so glasovali tuđi taku kl so po ustavi kot ukazno imenovani
državni uradniki izsrubili mandat Med temi je n. pr. Slovenec Ivan Schvcgel. Poleg tega »o radikalni zapisnikarji proglasili, da so navzoči sledeči demokratsko socijalistični poslanci, kateri so pa že bili v resnf-ci zapubtili dvorano in se na poziv seveda nišo oglasili: Angjeifno-v i ć . Radivojevič, dr. Lončar in razun teh tuđi republikanec Strajko-id Stirji izraziti rasprotniki vlade figurirajo danes med onmiu s katerimi se u radni -Presbiro« šopi-ri. kakor z vladno većino!
Gela prva seja je bi! en sam niz Kravalov in poslovniskih nosmislov. Dnevni red na primer ni dal na glasovanje predsednik. ampak Pro* tič. Vladne stranke opozicijonalnim trovornikom nišo dovolile govoriti, pri fetn so se naibolj surovo obnašali kat^l iški duhovniki Smodej, Šimrak, Se^viČ v taki fini družbi kakor sta Hanžek In Hrasnica.
P r o t i č je bil skraja jako zma-goslaven In je dal Presbircju ukaz razglasiti prisomost 152 poslancev. četrt ure nato je skraiša! število na \49. nato se je pa še izk^zalo. da se je Šimrak vštel za dva. Že ćelo ne-kateri hrvatski paslanci so srlasno ugrovarjali švindlerskim metodain zapisnikarjev.
Zjutraj je imela demokratska zajednica sejo, v kateri je bilo še 8 poslancev za udeležbo na s^jah predstavništva. Ko pa so videlL kaT:e metode želi imorabliati vlada, so tu-di oni odstopili in je zavladala po-r-olna enoglasnost v stranki. Pcslan-ci vladnih strank se, po sej" bili jako potrti in so priznavali, đa vlacJa kvoruma nlma In da se je kompromitirala .
Danes se bodo i/vršiie ura dne ugotovitve zteće izvršenih falsinka-to\\ Opr-zičija ?l z?hteva1a zapisnik, pa se jim gra vladni zapis -nikarji nišo upali izročiti.
S tem nostonaniem je vlada \z-ofubila pravico na kako obzirnost in bode jutri v petek, ko se 7-opet otvori seja, nafpoprej treba očistiti falsifikate prve seje. Protič je že začel prkravfiati um;k. češ da je svojčas odsek že snrefe! znižanie kvoruma na 100 poslancev. Seveda skfep ođ-seka ni sklep zbornice, in bode Protič še čakal, kdaj tak slclep zbornice sposluje. Jutnstiji dan bode za vlado ^n*t?čni dan nrve vrste.
Zooet en dokaz.
Slovenija je tvorila etapno ozem-lic soske tronte. V njcj je bilo nagro* madeno ogromno vojnega materijala. Vsakovrstne potreb^čine moderne armade fe bilo dobiti po skladi-ščih. Od dragocenih in tehnično dovršenih strojevt pa do navadnega žebija za oslovsko podkev.
Ko se je soška fronta ra^blinfla v nič in so mnozice voiaStva prešle na poti na sever v naše zemlje, so mortile tu pustiti vse, kar so imele eraričnega s sabo. Avtomobile, vozove, konje itd. itd. Množina vojnega materijala na slovenskem ozemlju se K pomnožila, milijonska vrednost je ticala v njem.
Vse to blago kot last bivšega avstro - ogrskega erarja ie z dnem preobrata prešlo v last narodne vlade, ozironia pozneje v last ju^oslo-variskc države. Država je nestala iz-ključna njegova lastntea. Pri gospo-dr-renjc s tem b!a?;oni bi teref moraH M.'? merodaja! samo interesi lastnika države.
Za zbiranje, sortiranih inventa-rizJratiie, porazdelitev in raznrodajo tega demobilizacijskega blasa \e bila v Ljubljani ustanovljena takozvana Gospodarska komisija -za stvarno demobilizacije?: O delovattf« te komisije je bilo čuti vedno veliko pritožb. Komisija se ni ozirala na korist države, odločevali so osebni oziri, razni sorođnikL politični sotnišljenHci te-danjega p^verjer.ika za trjrovino in obrt. inž. Remca so bili deležni posebnih milosti. Resnično potrebni obrtniki, ako nišo imeli posebne pro-tekeje, pvitrebne<ra blasra nišo dobiK, da bi mogli začeti z rednim delom v svojih dclavnicah.
Pritožbe so rastle, javno fn skrivaj se je mnogo šepetalo, tako da je bila ravno odstonivsa dcželna vlada v Ljubljani prisiljena ustanoviti posebno anketno komisijo z nalogo, da pregleda poslovanje in delovanje gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo in še resi. kar se resiti da. Delo te ankete je težko in ogromno, kajti njena revizija mora segati nara! v one divje dni revolucije, v katerih ie vsak, ki Je imel roke za grafclienje in Žep brez dna, mi?W, da lahko vzame kar in kolikor hoće in da državnega blaga ni nič škoda. Ta anketa si mora biti sve-sta, da je bilo takrat težko delovati hitro in previdno tako, da ne bi ni-re»ar nrfs^o v ne^rave roke. UfOto-
viti mora« ka} bi se tat \ hi in nered-nosti pri dobri velji In vesti, pfi ob-lektivnem poslovanju gospodarske komisije lahko ofiemm;očno in državne blagajne obogatilo za velike svote tisocaitov. Vsak človek z zdravimi nicžgam" vTe, da bi niti sara Bog ne zabrani! v tedanjih dneh raznih tatvin, poneverjen*, raznih nepoštenih kupčij. Delo ankete za revizijo poslovanja gospodarske komisije mora voditi misel: vse razumeti, vse odp"stiti. Kar pa pri defovmju gospodarske komisije iz stališa državne koristi ne more in ne srne raz-uroeti, te?ra tuđi odpnsfiti ne snie. In neodpustiilvo delovania mora biti kaznovano! Radovedni smo. ako bodo uredniki ^Slovenca -. »Domoljuba* in »Večernesra Lista<- tuđi ogorčeni, ko bodo slišaii, kafco je delo-vala fn poslovala gospodarska komisija, ker so ti gespodje vedno tako strašno zavzeti za koristi države, naroda in sploŠnost:. Radovedni smo na netismiljeno žisrosanje delovanja Jnž. Remca. Objektivna resmcolmb-nost. odnr! usta, priliko imaš!
Posla je imela gospodarska komisija ogromno. Razumljivo. Kjer pa je veliko posla m tako različnega, je pa neobhodno potrebno, da ie plsar-ns dobro urelena. Noben dopis rse srne biti izgubljen, vsak važnejsi odgovor mora imeti kopijo. Evidenca mora biti natančna. Ne srne se zgoditi, da je v kakem aktu vpisano, da Je bilo toliko in toliko blaga preda-nega. nikier pa ni dobiti za kakšno ceno in ali je bilo blago že resnično plaćano ali ne. Na ta način marsika-teri doižnik zgine iz evidence — in nikdar ne placa. Vsega tesra gospodarska komisija ni imela. Vse v neredu, brez sistema, brez registratiire.
Prvo, kar bi človek moge! in smel zahtevati v uradnih prostorih gospodarske komisije, bi bil naCančen inventar vsega demob?!izac!3ske?a bfuga, raztresenega po raznih sk'adi-?čih. in nptančno evidenco tega in-ventarja. Te$ra ni. Brez inventarja je ribarenje v kaineni omogočeno in nerednostim in nepostenostim so vrata odprta na stežaj. Vsak berač ima svoje krajcerfe pošteno preštete, eospodarska komisija ni imela nikdar toliko volje, da bi natančno oo-pisala ves materijal Ali tlčf ▼ tem nedostatku zloben namen? Sedaj razumemo kratke odgovore poniž-nemtt mizarin iz ćežde: ne vemo. če
imamo. Vprašajte v Skolfi Loki ali V Zalogu ali v Mariboru!
Tuđi pravilnega knjigovodstva nišo imeli. Sele sedanji knjigovodja ja stvar nekoliko uređil. Manjkali «o vsi potrebni knjigovodstveni pripo-; inočki: saldakonti. invemarji, evi-; denčne knjige o oddanem bla^u, knji^1 ge o prejetih in oddanih zalogah. Nikdar ni bilo inogoče ugotoviti vsa^ kokratskega stanja razpoložljlvega blaga. Kar je bilo knlte in pripomoč-kov, ie pomarijkljivo. TaKe neredno-sti so neodpustljive. Zakaj? Ni treba posebne modrosti, da to uganete. Tako je bilo mogoče, da je marsikai izgimio kar pod roko in da o tem nf nihče vedel in tuđi danes nfliče n« more izvedetl.
Razne podatke o terjatvah in a dolgn ter o blagu je dobiti samo \i posameznih aktov in sejnib ^zapis-; kov. Nakaznic dolgo ?asa sploh vf bilo.
Blagajničke in knjigovodstvene posle je opravljala ena in ista o«eba. To je že predrznost.
Vsled pomanjkllivega knjigovođa stva. ie nemogoče ugotoviti sedanjo množino blaga in stanje ptačil, ne-?t!ogoče je ugoto\iti. komtt ie bi!«* blago (in koliko) oddano na kredft* vl\ v samo vporabo. Kako ogromna množina blaga bo za vedno nepla-Čana! Kdo bo sedaj — po tako doV gen? dasti mogel ugotoviti vse teriat-ve? Če bo to sploh mogoče, dvomi-1 rno. Nevarnost leži v tem« da b« Riarsikateri. ki se ne bo mogel iskazati s pravilno pobotnico. svoje ?M plačano blago, moral še enkrat plaćati, ali pa mu bodo blago konfiscirali. — Na koga naj tri pade ta jez^j in gnjev? — Odgovor dobite v »Slo^ vencu*.
Blago se fe oddajalo kar na sfe* ro, tja v en dan. Brez enotnih cenj ki bi odgovarjale valutarni vrednen sti krone. Danes je bilo blago prtw dano po predvojni ceni, jutri je istej blagrc v kakem drugem skladlšču §!o še ćelo pod to ceno. Prodajne cana n\s0 odgovarjiale tržnim cenain. N-kjer ni videti enote. Blago sploh ni bilo nikjer eenjeno, ali pa po neve-sčakih. dostikrat kar po skladisciii-kih samih. Eno in isto blago je imelo na en in isti dan v raznfh skladk-šcih razno, zeio različno ceno. Ka^ kor, da bi bila cena od skladiSča od-visna! Včasih je bilo sicer blago pravilno cenieno, oddalo pa se ja pod ali nad to ceno.
Par slučajevi V seji je bilo skte-njeno, da  se tračnice prodajajo po
Fran Govekar:                                             9
Skitanje.
(Dalje.)
Haeber m Premrov pa sta prišla za njftna te medtem že docela izpraznila svoja tobačna mehurja ter osrečavala tobakarje brez raz-ločka. Ker pa ie bilo še vsega premalo, sta tekla na pošto in se vrnila z novimi zavoji to-baka; poštni hlapec in par vojakov ž njint je prineslo nekaj butar drv, velik kotel, vre-čico moke in poln koš krompirja in repe. Hitro so vojaki zakurili, in v kotlu se je začelo kuhati.
Wenigar in Prasnikar pa si ništa dala miru in sta begala po Postojni od hiše do biše:
»Imejte usmiljenje in usmiljenje dosežete sami! Ljudje so kakor mi, morda kiivo-veret a zato še nesrečneiši kakor mi! — Nič divjegra« nič krvoločnega ni na njih. Pojdite. poglejte Jih sami, in zasmiliio se vam kakor so se nama! Od lak ote cepajo! In koliko jih pomre! A pomislite: Tuđi ti imajo svoje očete, matere in otroke — tuđi njih svojci skrbe žanje, iokajo za njimi, kakor naš! očetje, na^e matere in naši otroci. Koliko naših vojakov je danes na LaSkem in franeoskem oletnfkov! Fn Bog vidi nas in na naših sinovih poplaća vse, kar storitno franeoskira nesrečnežem. Dajte iim kar morete, pomagajte jim >pour V amonr Ue Dieu« — iz Ijubezni do Boga in do njego-vega krlžanega Sina!«                                     I
In iz marsikatere postojnske hiše so pri-nesle ženske in možje kruha, krompirja, po-lente, suhejra sadja in kuhanega sočivja tja k cerkvi sv. Stefana, kjer se je razgmilo ćelo taborišče. Zaplamtelo je več ognjev in nad vsemi se je kadilo in kuhalo za gladne vojake fn i^črpane vojne ujetnikc . . .
Komaj dobro uro nato pa se ie pomikiil izprevod zopet dalje, zakai povelje se ie el;■■-silo, da morajo biti do noći vsaj zq v Planini.
In takrat je sedela Weni?arjeva družba že zopet za mizo ter uživala blagre župnikove kuhinje.
Le Hueber je odšel doinov. BH je molčeč mož, a tem bolj zgovorni so bili zato ostali.
^Nikdar ne pozabimo,« je dejal Wettigar, »da ostane večno resnično, kar nas je nčil v svojem nepozabnem, zgodovinsko slavnem pastirskem pismu blagopokojni Herberstein: .Posnemajmo Izveličarja. ki je izprebračal za-blodele s svojo dobrotnostjo! Vsak človek ima primjeno pravico živeti v tišti veri. ki se mu zdi po njegovem spoznanju in po njegovi vesti najbolj prava!' Le Bog je sodnik!«
Govorili so obsimo o toferančnem eđiktn cesarja Jožefa fn o toferančnem pastirskem pismu Herbersteinovem. Nikdar ni izđal kak vladar ptemenifeilSeffa proglasa, nOcoli Se kak škof pisma Širfega duševnoga obzorja. Ogromna večina takratne dshovSčine je ob-sojala besno oba, nekateri iz egoizma, druvt iz neizobrmženostL  Wenigar  pa  je  b0  med
^^mtmm^a----Jl-i----t    »^m....lit -   -*-  -»             » - ...mm^M      (^    ^^
^       --^v.   .      ...
odkrito zastopali njnna plemenita, napredna in modra načela pri vsaki prilfki; zastopal jih je in se po njih tuđi ravnal, govoril Je o njih, razlaga], utemeljeval in jih v dejanju izpol-njeval.
In nato so govorili o vojni.
»Čemu ta vojna? Kaj hocejo Francozi?« ie govorit Wenigar. »Premišlja! sem mnogo o lem, čita! to in ono. izpraševal in izkušai pri ti zagonetki do dna. A do resnice je priti težko... Baron Zois pa mi je pisal te dni: ,Morda se navdušujemo za nekaj, kar je krivično, tnorda se napenjamo vzdržati živo, kar je fe davno zaslužilo pogin? Nato odgovori zgodo-vina hi vse je v božjih rokah. Toda meni se zdi, da se borita zdaj dva sistema: germanski absolutistični hi feudalni državni sistem in re-publičanski sistem demokratizira. AH naj zmaga suverenost vlađarjev in aristokracije ali suverenost narodov iti individijev?' — Tako mi je pisal baron Zois ... In zopet pravim ž njim vred: Xe Bog bo sodnik!*«
Stari Prasnikar pa je majal svojo belo glavo: »Da bi nam Prancija prinesla s svojinđ giUotinami in s frigiško čepico na drevesu svo-bode lepšo usodo? Ne, ne, Avstrija je še vedno najmočnejša opora in najtrdnejši zid katoličanstva hi kvltarefc
»Ootova MjtrdneHi zid katoličanstva bi — germanstvac, je pritnBI Wenigar. »Toda brez teh dveb bi brfčas tuđi današnje Avstrije ne Mio: Zabralltf se »orala torej drug dra-genrn ... AH kaj pravilo narodi? Kđo vpraša • *^taloftf»»o*ir?AII«)»JovoJ|iiirt
nesrečni za tem ozidjem? — Blaž, Jaz ne trdim ničesar. Toda te dni sem čita] iznova Linhar-tovo zgodovino in v uvodu med vrstami sem bral mise!, ki sem vam jo razodel ravnokar sam . . . Cakajte! Takoj vam prečitam tistn mesto ...«
In Wenigar   je   posegel v knjižnico   uo knjigo ter hitro listal po njej. Nato je fital:
>,Davno je že učeni svet edin v tem, (W so se Slovani razSirfli kakor noben drug narod;' da so, preden je vedel o njih Rim in Bizanc, bili mogočni, snovali države in jib razdirali; da posedajo še sedaj pol Evrope in Azije, da ne zasluži nobeno ljudstvo tolike pozornosti s strani zgodovinarja, modroslovca in držav-] nika. — Da so med narodi avstrijske monarhije Slovani po stevilu in moči najodličnejši. da bi se morala Avstrija prav tako imenovati; slovanska država kakor Rusija, ako bi bila v državoslovju navada, vsoto združenih moči, na katerih sfoni mogočnost te države, imenovati po največji enakovrstni moči, na to se je doslej premalo ozjralo. Ako se hočeš o tem prepričati, poglej od Jadranskega morja preko no-tranje Avstrije, Ogrske hi pridruženih kralje-stev — s postranskim pogledom proti vzhodu
—  skozi Galicljd, Vladimirijo, Slezijo. Moravsko, CeSko — preštej potem miUjonc Slovanov, in prend*rf:   kaj   so Slovani   za   Av-strijo in kaj lahko postanejo!' — Prijatelji  tako  je  pisal  Anton Unhart  že I. 1791; — že preko leta dni počiva v grobu,
—  a Slovenci si njegovih   besed nišo niti *a-pomnfli, hW njegova misH še doamejL vUimter
Stran 2._________^_______         ____________                            »SLOVENSKI NAROD*, dne 4. maica 1930»                       ___________   ___________________________itcv. 53.
(O vkf. Teden na to se proda kilo-eram za 50 v Ia ken mesec na to pa stane kilogram le 40 t. Konjske podkve so prodaja!! aprila po K I ii kilogram, tri nesece pogieje pa po 0G v kf! Lopate in kramp i se proda-lajo Junija po 2 K komad, mesec po* uneje 5 K, istodobno pa v Zalogu po 1 K komad!
Potiska koračnica le stala pred ▼ofcio 60 K. gospodarska komisija Pti prodala mala po 10 K, JbHl* po 40 K, avgust* pa zapet po 10 K. Ena ose-ba dobi ozkotime tračnice po 12 K pieter, draga po 11 K. trefla pa wv pet po K 9-80 itd. itđ. Tako nespa-(metno, naravnost otročje gospodarenje Je stalo državo ogromne svote! MUUone!
Demobilizacijski stroj! so se nro-đajali povprečno sa 65 do 70% faktične vrednostL Izkupiček za vse ■prodane električne stroje zmša ne-kaj čez 250.000 K. Tvrdka Bahovec Je kupila v avgtistu en dfaamostro! od 60 KW za 15.0tXi K (ki je sta] *red vojno 3000 K). nrodafi bi se pa mora! za nafmanj 70-000 K. To je samo en slučaj!
Lokomobife so omdajafi za 5A^' Iprepoceni.     Izkupiček    prodamli in glačanih tokomobff znaša ca. 250.00) jrron.      Izguba vsled preaizkJh ceu
aoo.ooo k.
Češki repubifkf so odstupili ja-Unarla 50 avtomobilov. cenjcnin na ,693.000 K- Rečeno je bi!o prot* kompenzaciji. Nfkier ni razvidno, ka| se
je zgodilo s to kompenzacijo. Mago* če so Čehi dobili na ta način avto-tnobile zastonj!
Razmeroma naj več blu:;a le do-bffa tvrdka Bahovec. Kar ie li dobila preveč, SO drugi — mordi potrebne j^i — dobili premalo! Zakaj ravno firma Bahovec? Radi objektivnosti poslovanja gospodarske komisije!
V to gnjito močvirje gospodarske komisije je posuta s energično in pravično roko vlada pod predseđ-stvom g. dr. Ž e r J a v a. Ta vlada je podala demisijo. Na vrsto je priSel — zopet dr. Brejc. Nudi se mu najlenša prflflca. da anTreto za revizijo zopet sfstira in zbere r>?coJt sebe vse. kf so crlasnt pristaši VLS. in jlm brezplač-no rnzdel'. kar je se ostalo <kJ deino-bnizacijskt^a blaga — da bo konee. Saj bo ljudstvo satno en čas ogorčeno, Dotem bo pa pozaMlo.
Kriv ćele nerednosti in vseh ne-poŠtenosti je prvi predsednik gospodarske komisije gosp. inž. Ru-ntec, zs njim pa inž. g. Ruech, bivši facto-u?m crospodarske kcTn?s?k\
Sedanji novi vladi priporoČarno, ua nemiidoma odstavi sedanje čtane gospodarske komisije in *;fi nadome-sti zopet z gg. Reinci, Ruechi itd., kajtf ti ccs^ođje so na sveto naj-sirožnejši, ki zamorejo brez inventarna ciržsvi »pn^ospodarit!« milijo-i;o fra ne škode?) kron in ki so brez stznama blasra obranili to, kar se Se dandarces — nanaia v skladiščih.
Politične vesti.
as Vofeške epremetnbe na Tfrvat-tfrem, V sredo, dne 3. marca, smo pod ■vprsšajem objavili politično vest o vo-iaških spremembah na Hrvatskem. PriobčHl smo torei neka!, kar je dose-dal sela govor? ca. morda neosnovana fovoiica, V dotienem poročilu je bi! napaden tuđi podpolkovnik Kvaternić, Sedaj smo izvedeli. da je ta napad ve-tjal gospodu polkovniku Kvatemiku, kl nam je svoj čas šei t?a roko. da smo marsitvateresra nesrecnika spravili \z (Strelskesa jarka. — Oosroda Dolkov-nlka štejemo med odlične svofe so-ibradtiike, xntesradclj obfaliijemo. da Se je v tis§ list vtihotaoil naoad na $ti& odlične&a fn oošteaega moža- — Dr. L T.
= Nova Doicrailnsloi vtađa za Sf<v {ironijo. Kakor čujemo, se bo nova de-žclna vlada« ki bo sestaiala samo \z Jcferfc alcev, šesta vila takole: cotranje profesor Boimmil Rcmec pravo-feodie Pon, uk fn becočasite dr. V r-s t o v š e k, seciialno ^krbsh'o dr. G e-
*tr«
— Razko! v tusrosfovan^kf soc?-prinode!iif>krt>f?lrf sirenfrt. Nezadovoljni elementi v jTODsIovanskf sod-jalnodetrokratsk! stranici so sklenH] Kstoniti te te stranke ter osnovati svojo lastno komnnistfčno stranko. Komunisti otfrekajo dosedanlemtr Vodstvu J5D5 vsako injravič-Tntc hadalfe vodni Dosie te stranke. Ker SSosedanje vodstva ni fcotelo sprejetl jcalitev KomiTnfstov, marveC je na jsvojl zadnfi seu spreielo komunfstfc-.nim protesfoni nasnrotrre resotucHe, ^o si komunisti ustanovili v torfk ?. t. m. novo vods^o s tem Me «o^r"tiq:;: JDr. Lemež, R. Oofouli, prof. Bfrsa, nadrevident Vencafs in drticr?. Nova [stranka bo fzđcfala svoj !fst rUJcđT-lijenje«. »Nanrejc ostane srfasHc de»-liičarskilt socijalnih denokratov pod jrodstvom Kristana in Prepefuha.
5= Kdo ima ora\? >Slovenec« tzđ fzvleče iz kakesra starejra »Slov. Naroda<: citat, ki nru je prijeten. Zađ-jilič se Je pohvali?, kako smo leta •1914. odobravali revolucionarne .Žlanke klerlkalnega dijaškesra grlasila »Zore-?, danes na ie not^Rfnil ?z »Naroda« od 7. jiT?iia 1914. dozdevno pp-hvalo o klerikalnem delu med balkansko voino. Klerikaici ne čatfjo, tida se je v obeh slučvnh skuhalo r>rt-biti le bresprtmenio hfnavstvo tiifHo-ve stranke s tem. da se je na enf Strani opozartelo na đanuncitafitsko plsavo kterikalneea časonisja L 1914.. na dniori strani r»a oodcrtava-!o. da so rr>samezni oostenf Ijudfe tući v klerikalni stranki biti že teđa! IJttfirosfovanL S tem se jć sicušato ioslab'ti po^rnbn! vi.->ffv takratrre nisa-ve »Slovencar m zusn^a rresr^ne-ta shoda v Utiionti ođ 5. julija 1914.. Jratert je bfez dvoma edeti Jzftied fakMfjsv. kl Srt Avstfiid zčosliali v vojsko.
ss I>elo za država Znnfmlvo fe iedat čhat! kterlkalne Ćasonfsc. Valco spremlnfajo svofe stalfsče. O ira^ đt-imsfH) irt Wlo f*o«f mefiee© urf'ftzre feosede. *da| se oa m*rflv>rsfca »Strt-ša< ceđi r fetimf sfinaml ranio, kaleof ffli fe imela vselej na r»*t>ola«o m r!afešW£aite. DanaSnil ^Slovenac« se OPravičule. taka? nizova vfada »-vii&tfe ražrte volitve !n nrivt đi orefl-vsem tn»tm testavft? Tollffie Tmtnlke fn pa tehni^nlh nrft>rav?ni bo snrefet voHl-iff zftfctm, fK>41el tm bodo vol'tve. *§1«* Ir»n5«vl* ilre<J»»flf? so re* treltlđ <ffi»v-nfVf: oni tmcfd vftfttne Itne^fk* r^*n-vJK. 31^ Oređfio hodf^ vedeH. Itakleti 1» voltinf ffakrm. Sicef ili vssitdo dnfeto w. da Ie ©rcJSBJMsfjlBp fiadsMo^ flsjkfi votttvt  bfiui  vit  Hrom
I priprave tako, da bi bilo oo oro«rT^s?t\i volilne^a reda mosoče v natkrai^Hi dneh raznoložiti Imenike in Izvršiti vo-flt\*e. Volilni imenik za oK5'ne oa bi h\h podln^a za imenike za dr?avno:?bor$ke volitve. Vi bi 5e im-jte vrStti ?e ?4. ma-js. Bodi te ra;e odkritl m nove?te. da $e volHev bniite m da ii»i hočete nre-lo?iti na Drihr^drio zimo. — npv* -»^ drfavo bo elisom *SJove^cu H-i?e obstalaln v odfočnem na^tnnn v vr***-ni? DolitiV«. Nad^l'^o delo viade bo oH-st?»in!o ff'nsnm »Slrvvpnca* v ore^*»tv^ čeleinie. Dt^-^ro. \^đe!i botno v naiVrnf-"em času. Za erkraf Tmmo ^e v?de!? frohe^re^a dei?»nia in nre^krba STnven?-!e ie nar dn? do nastonu nove vlade Drtšla v n^ndno nevarno^t. *?tnve«ec* ^e hv?H d^Tfe z n«;t^VT?o kowM'O. Nt?j? bi rnnlčci?. Iraiti nrenisavstf to. k3^ ?e nreišnia vTada storila. zn3 v^?H. Delo ra drž?vr> fe ^c vidno: n^tveč'o i5Tido-Wte\*  sToven5ke?*ii   dct?»    demr>Vr?fov v
m^^ti. M brv r1o!A?T1 rela/i??'i> w^€f Ho-đf>o?!w konetitm "3?lni ^Atiarte!!! ter staro frrwo *»? *~fflr'ni rflnsr?1*««. #» "?ne?! so Tf1er?Vat^ nrv? «faTi no»r*v^»i
Nr <f^pvnem ttću. kf ea fe vFfc*?»t pre^io^a     f^   cfranV??.    zastoj    T^n*^
fr?in»<!ter .? f» n V o v ? £ TT?r^f«^?f, <?o f** fo v«*c£?k*"e ra wt-»fi«» fm>***««o pe?^^n 5n da nH<*? ore^ narf^ment rmo V»-rodi a banka.   Tn^l ta nr>«TednH »lr?«n
ctvo. Ir^^tf <1n ^VTe^a n ^T*»ro^i banVi
hr>  f?»m   o^t^to  t^^-o.  t-*»Vor  ?e  b'fo  nn.
refarre brer if«*n^noi>f5. V? ??fi more mt-c)\t] $%rrr> ety»ic-"<fVr? banica.
=s MVn8str«r{f svet. Reorrad. ?. marca. VčeraiSnf! tmnistrskl svet fe raxnrav1i"a! o nrosrramu vbde H n kvorumu. Ministri so se v voraSanfu Tcvo-ruma zadržali zelo rezervirano. Govori se, đa nameravafo nekateii ministr! med seboi zamen^nti resortc. đo *^<1a* Da še ni mano, afl fe to istina, ^ oa ostane *e6?m\a  lista  nd^nremenfeTift.
= Sele DosaraernfTi stran&. Rco-^rrad. 3. marca. Vceral so fmetf v^i klub? vladnfh strank daliSe sestanke. na katen^i se fe rsmravt'aTo o defu v D3r!amenttt. — V Reocrrad ie dolio včertj ttidi rmoseo članov demokratske zajednice, ki so se udeležiH vclfke* j?a strankfnesca shođa v Liubffanf. <*>b 4. poDotdne se ie vršila števitno oM-skana konferenca. Vler se ic razorav-l.?alo o delu v parlamentu. — Vorais-nfe kvoruma v oarfametrtf! te do«lel $3 nelasno. ker trci sedanfa vl*đ». <^a to bodo oodntrali Ćrnr>?oTd, reoMbil-kancf tn razni noeffmci. kateri ^n b^ie izfarvilf, ćn se vđefeZe orvfh sel Narođ-nesra DrcrT«:tavni§tva samo zato. da lah-ko presodfio vfadni t>rr>srram. — V tro-stonb Narodrtesra ©re<f**»vrrf?Hrji ^e te vrsTTa včeraf *e!a n»<fHrafiier» kfn^s. kfef se fe row>rnv??alo o Vfjrafjtnfti ftvun'Tna. Poudarfalo «€ te. đa bfvfo nrw!n?nr!l seđ^nfo vlado tnđ! reftuM!-Ifj^ef, — Ka to^adevno informacHo fe ffv^^ef tt?%?? d<w»fst»H, da na?n#»rs»va re-i»bftlcaii«Va stranica ?>re<flo?ft4 oarla-mentn ctekTararito. v kateri nmfe<&n nrotf takemtr Tfar^ieniti imstongtifa" šfe-danfe vlade in enostransfcf reftfvf Vrl-ze fn ča bo ralrtevsla. đa se gimurcf r5r?rnfTc!o voftve. — O4 ifemn%r»M^e •-tt^nire ^e borfo **1 ?wr|»mcnta ff*els» Tf M^f ifctpfefr! TNroflfcvid Vafevfć
^TY*tM fe nr^ef tr ^"»r^f*« htrdhttftTH K*mtfi\ m**f-»«tH »1? Aw^l»m»ll>   IrfMev
t)fev»f^ ^m In *» *v*t tHfMf. <f* vH-đa lrT^He*fv» SHS MWe v^alt Imm* oromts o re9tv| ftđrins]ril£ vpc«»-Ma, U M no oteomtltl  trite  iM-
mm iMjBvm. t^ovBSHMSj sn •■• inMr s«č ln dr. PoičlČ.
= ReševaaJ« krl^ v *ossitskl vladi. Siriiifa 31 mwca. Na s*s4-sirankankt kosisctacl ss ie rana*-1 Ijalo o DOPolnihi vlada SI namal^csjii šefov Dosameznib urador. SUsnllo ss> }e, da ss va posam«sna mesta mirlrfi samo stfokovnjake. Vsskakor vm 99 mesta bjs bodo snomiliilta oreie, orsfeo se ne vrn« Vi Beogrsđs dr. Sršklč.
=: VsJtve v SaisJsvs. Sarale-vo, 3. marca. Vsa orlDrtve za obOnske volitve so končane. PrlCakuje ta. da sa bcdo vriHs volitve začetkom turila.
- Raidie _ komunisti Za-erreb, 3. marca. V nedeJjo Je imel Stepan Rtdić, ki sra je sedanja vlada pred kratkim lznus^.'Ta na svobodo. v Vrabču pri Zasrrebu sfiođ seljačke stranke, nr! Tcaterem ?e rrdfT. da pripada on hi seljačka stranka komunistom. Čuii so se klici: 2*ve1 Lfenfn, ??ve1 Trr>ckK *iv--'a r^^h-tlfka! Ko-mimistfČTio srlasllo »Nova fstfna« enerjrično protestira proti vsrljeva-nju takih elementov v komunistično stranko, ki so svojčas klećeplazii! pred hj»**^"r«ko d'»i»^t»*o.
= Vo?a?ko - terTtj>niaT?ia razdeti-tov naŠe«a kraHestva. Nj. Visočanstvo prcstolottaslednik retrent Aleksander fe podt»is?l utcaz a voia«ko - teritoriia!-n! rasđelitvl kratfestva SHS. S tem ti^azrvm le bi? zamenlan ukaz z dne 19. avrosta 1919. Z mhn je vse kraliestvo razdelieno v 4 armife, 16 divi^iiskih ob-asti. 48 polkovnih okrožij, 192 ba-taljonskUi  srezov.
Direktna oosalatria med dr. Truinbfćeni in NlttUem. Kakor poro-Ča * Po! i tika- iz Londona, priobčuie »Daflv Mail* vest, da sta se Nitti in dr. Trurnbtć začela v petek neposredno povrajati in da so se pregovori v soboto in nedelfo nadafjevaii. Do r-'t posrajanj je prišlo na predlog vrhovnesra sveta. Pričakuje se sko-raj^^a r^s;t-»v cr-nr^fh vr»rp?anj.
= Sad đ&EOceva. Ttalijatil vedo dobr<x zakai da zaoiraio v zasedcncni ozemllu *!<wenske sole, ne otvarjaia zanrtih \n vriniajo dovoliene v ne^a-rff^t^e nr^tore, Le satattska nerfid-nn«*t ie v «taiu, namenoma in sistematično zastrtmliatf mladino narodnera so«ieda ter iznodkooavati na ta način njesrovo bodočo eksistenco. Za Det. deset laških otrok ie čez noč dovoUe-na italiianska šola. mnosro tiso£ nka-želinih slovenskih otrok na naj bo ob-sotenih. oo^a'lcovati brez vseo'e do nl?cali- v oredme^tuli fn po deželf br©2 dela \n brez nadzorstva. brez zaščite in brez litibaz^i da oostaneio čim orei žrtev trrezmejne dcmoraHraciie tn moralne propalosti, ki so jo zanesli teji brezvestneži v nravno najsolidnej-se kraie Evrope. Masa slovenska mladina je v nevaraosfci. da se pokvari v moSvirju italfjanske razuzdanosti, da postane ko doraste* sleno orodie, idealen materija! za raznarodovanje. Kdo bi bil tako naiven, da b! oričako-val od mladih ljudi, vzraslih v taklh razmeraJv, tisto vseh odporov zmofno narodno zavest, ki edino ntore rcSifi neosvobojeno Jujsosiovanstvo? Gro*ne s-o Doliciiskc fn kriminalne statistike, ki ith orinaša italiiansko časooisje i« on-stran demarkačne crte in obupna so svarila slovenske iavnostL Kakor Dlaz so preplavile zasedeno slovensko ozemlje kobiUcc tz italljanskejfa kul-turnes:a vrta, pohalkovanie, pretep!« oijarčevanfe, orosfthicfja. kraje. fM>žl-€fL nasilstva. Kamor ie stoni! Turk. so pravili ,tod ni zrasla več trava, kamor stopi italijaru te vidimo s svojim oče-som, tam ni več mesta ne za pravico, ni za poštenje. Ali kako resili Dokolc-nis* na katerem bo. da definitivno od-loČi narodno pripadnost oropanih po-krajin? Gledat! in čakati to bi ne bilo nJč maitj cločinsko. kalt? moralna Dfo-palost se <fa zaje«lti le v gačetklh. Bo II Italiiansko sadic dozorelo. bo vse pnzadevanje Sisifovo ddo. Cvct slovenske emhrraciie je še v SlovenUi-Ona Ima  prvo besedo. — P. P.
= K JHa$arykovem hibHehj. Ob-čiiiski odbor v Beogradu je skienit. da bo v znak jusoslovcnsko - čeSkejra nrl-iateUslva !>r©*!asil dr. Masarvka beo-crraisđdin častnim meščanom ter đa !w imenoval alico v Beograda z njegovim imenom.
as Položaj AvstrDe. S&bo ftnane-no stanje vsled vedneza padanja vrednosti avstrijske krone, »tajotaciJa v trurovlni In obrti, neredni oromet vsled pomanikanla premosa. velika beđa ari večlnl prebivalstva in razko-51e med ŽWi. špekulanti in voifrtnU do-bfČkarH. vse to povzroča. đa rase od dne do dne število brezooselnih, ki so v breme dršavf in dobrodehrtm dru* §tvom. Žatostna slika bolnikov. invati-dov .vđov In sirot ter izolatcila od ostalega svela btidl v vfetfnflt krovlh skrb In v prebhratstvti netadovolilnoet Na eni stran! se sIHtio rlasovt da bo morala sedanfa vlada kmahi odstoofti« ira druH strani pa le opstati v razHe-otti sloffii oekafto nervornost. kl ka2e na to. da 9« prjpravtiajo v NeniSid A-v-strili uredni dogođet Ztastl v «ređ-nfetn stanu vlada offorCenost W «re m ♦em. Ć9 se *ti% Ansedanfa vfatfa naMUio In te novsro« lntervendia en-ttfnie. T<l ttoctldfno ffHmnle fe ravrdo tfasti mtđ yeM.%iv<wH tak mumah,  da
9g le eeetf»vlt po^ef>nf fen«*! komite, trt f>obfra podnfse t» netto sootne^lco. W H *« pMt^fc v Parit »» vraW* tnifHI <|fn<6iwsf^im «9$tmif>n>nm «» IVnl^tn, in ne nr^ffese vn^l-ifiie. aft nf n« *«-mUfk da <!*ln vtlrtle .l»«?n«!»vn» f^ Cf^hii - Slciv^ntf mnnrtat d^ itased^ta
leno samo na dotični komite, ampak vsl razboriti Nemd že iavno prUnava-io.   đa Avstrtla   v   sedaaJem svoiem
9VMSW   IMi   IHDIv   H*lw
at RekvWcUa Mi a* JtllleintiB stan. NiileavstrUa deMaa vlada le bila odredfla rekvizicijo žita. Ko Je priHa komisija v Ruprechtshofemt do nekesa kmeta, |e našla hlšo in SMco zaprto. Kakili 300 kmetov je ofefcotflo komtsUo In k> pretepfo s ©aHcaml. Ko-mUil se le Dosrečtlo resiti se v aHa
nakar eo kmetfe mMn hlša tako da ni moKel nlkdo voč ven. Sele moč-ne]Sa orožniSka patrulli je reSila ko-misilo Is oeprijetne sasate. DrM dan so ae sbrati kmetje U ćele okolice, se napotfli pred orofaUko voiainlco In oroMštvo si Je Sele s oroiiem v ro-kah pribocUo prost tehod. Bilo Je are-tiranft mnoco kmetov, veSinoma Budi, ki so tlhotapili Maso bi huiskali prebi-valstvo k nooru.
Telefonslifl hi hnoiounii nnrnffln
OBNOVA EVROPE.
LDU. Parrz, 2, msrca. (DKU.) Londonski poročeval. lista »Echo de Pariš / javlja, da je gospodarski od-sek vrhovnega sveta izdelal manifest, ki bo najbrž danes objavljen. Temeljne misli kommiikeja so: 1. Vse združene države naj streme z^ tem, da svoje proizvajafne sile v naj-višji meri razvijejo in da doseže jo višefc proizvajanfa. V olaj^anfe življenja delavcem skienjeni zakoni tiaj se vporabfjafo v tem znilslu. Nikdar več se ne srne vrniti k sistemu, ki ga je rodila voina, nego nai velja kot glavno načelo, da predstavlja v vsa-ki deželi problem proizvalanja ne narodne, temveč mednarodne interese. Na po!ja proizvajanja vladaj največja štedljivost 3. Evropa naj tvori gospodarsko enoto, da zopet ozdravi, je potrebno, vse evropske države vzpostaviti. Gospodarsko proirvaianje bo, ali povsođi, ali pa nikjer normalno. Zato ie treba Nem-čiji in Rusiji omogočiti, da pr ispe vata h gosnrdarskenro življenju celote. Dopfsnik pristavlja, da se je o zadnjem odstavku vnela daljša debata in da so se predlagali posamni pri-dižki.
MIR ZA TURCUO. LDU. Pariz* 3. msrca. (DKU. — Bre*Xifino.) »Petit Parisjon javlja o turski mirovni pogodbi: Končno s« Je cdJočilo. da ostane turSka vlada v Carigradu hi da se prisodl mesto Sirima Grčiji. Zavezniki ne namera-vajo TurČije razdelfti. temveč one kraje. kfer ne prebivajo Turkl, izlo-čiti iz turske trprave. Annenfja postane popolnoma samostojna, Sirija pa dob? avtonotrJjo t)od mandatom I ena temed evropskih sR. nafbrže Francima Draga osemlja Turčife ostanejo pod sultanovo suvereniteta
VOLITVE V ČEHOSLOVAŠKI.
Praga. 3. marca. Volitve po vsej
čehostovafk! se bodo volitve vršile
I ob istem časn. Med dru^mi bo kan-
J didfra! dn Kramar v Praprl in bo že
j 10. t. m. Trae! svo| prvi votilnf govor.
| B?v§! tnfnfster dr. $transky bo kan-
j dldiral ▼ senat.    Tudl sedanj!   tntaf-
jttrskl oredsednik Tusar 8o kandiđt-
! ral v Praci.    Pređsetfnik narođnecra
\ ?ftromadžen!a Tontalek bo kanđfđl-
l ral v Hradcu Kralovem. Mtnister za
i wk Habt?rman in    delavsfcl   mHteter
Haynr>^1 bo<i*a kandidirala v Pl'/n.n.
LDU. Prasra. 3. mare?«. (CTU.> Mfnfctrskf svet ie sklenfL nai rnin?-i;ter za notranje posle ra2f>!še dne 4. j marca volitve no vsej čehosfovaSki repnblikl. Volitve v poslansko zbornico se bodo vršile 18. aprila, v senat 25. aprila.
ZDRU2ENJE V7PODNE GALICIJE
S CESKO?
LDU. Praua. 3. marca. (CTU,) Listu »Češke Slovu^ $e Iz Kijeva po-' roča. da se v Vzhodni? Galiciji snu-; Jcjo ukrajinski ženski ljudski kotni-j te»i. v svrho prikltačenja k čehosfo-| vaški repttbfiki. Akcija je zasnovana i na široki podlagf.
ZARADI  IfEMSKTff PROVOKACM V )                          BRNU.
f       LDU Dtinal, 3. marca. (DKU) L!-stH poroCaio \z Bma, đa so se včeraj
nadallevtle demomtracfje oroA Nent* ccm. Pred riedaH5kim ooslonlem «o se zbraii češki demonstranti, ki so lx-daii gesla da se v češkem Kicdai^čn
ne smejo uprizariatl nobene nem^ko predstave več. Treba ie bilo tx>k!icaH vojaštvo, ki «e Izora zntto trx ored «le-dališčem. Oledališka predstavau ki ie bila napovedana za 7. uro. se le priče« la Sele ob 9. zvečer.
POGAJANJA   MED NEMClJO   IN SOVJETL
LDU Berlin. 3. marca.   (Duu. kor.
urj Odsek narodne skuoščine za «u-nanje stvari ie po temeljitom prouče-vanju odnošaiev s sovjetsko Rušilo sklenil 1. da odobri skleo državne vlade, oo katerem se imaio oričctJ ooea-iania z 2a*topnikom sovjetske Rusije srlede izmenjavc vojnih uieinikov: 2. da člmboljl Dodnira namero eosno-darskili In finančnih krosjov, od poslati v Rusiio oosebnG komisijo za orouče-vanje eosoodarskeifa ooložaia ter pri-t>oročf viadf, naf lft>!lkor mosroČ« «• na roko tel komisijt
BELO KUNA IZPUSTE. LDU. Đtmat. 2. marca. (CTU.) Kakor poroča »MorRren«, |e ministr-stvo za notranje posle sklenilo. da izpusti Belo Kuna in dru*e koninni-ste v Avstriji na svobodo. Bela Kim bo ostal pod policijskim nadzor-stvom. ker hna avstriiska vlada v rokah dokarc. da so nameravaH Kuna ra nezakonit način odpeljaii na Madžarsko.
Z BOLJŠEVlSKlH BOJTS&
LDU. Moskva, 3. marca. (Duu. kor. iirad. — Brezžično.) Vojno po-ročilo od 2. t. m. Na murmanski fronti so rdeče Čete zasedle zeleznU ško postajo Sorožkafa ob Belera morja. Na zapadni in Jugozapadni fronti poizvedovalnl boji. Na kavkaski fronti pri Rostovu so rdeče Čete z% 25 vrst napredovale In zavzele Batajsk. Suhoi in KoarelnJk. Dalje vzhodrto so zasedle žefeznlški krlž!-Š£! TUtovskaia in Ravlcaskaja. Pr! tem so vjele 4006 sovralnikov. Od-por Denfiktnovih čet ie tedaj na od-ločilnem mesni strt. Z zasedbo obeh gori omenjenih železnfSkih križiŠč so tere^ki In kubanski kozaki popotno-ma razTočenL Rde^e ftete so preko-raSile Terek in prod?rajo proti petnw Ieiskeinu središču OroKtiemtf.
ATENTAT NA SOPf.fSKEOA POLICf fSKEOA PREPEKTA-
LDU. Softfa, 3. marca. (DKUJi Bofearska brzojavna agencija Jav* fja: V nedeljo so na pollcijskegra prefekta, ko Je šel preko trga pred novo katedralo, metal? bombe In stretJaH iz revolverja- B!! Je ranjen na nogi precel tei?ko. na srlavf le lahko, Sta-< ritcem se }e posrećilo pobegmiti. Stanje polfcitekesra načelnika n\ smrtno nevarno, Sođijo. da se je zločin izvr-š?! Iz maščevanja.
TURSKO VOJNO BRODOV.IE
LDU. Parte, 3. mar«L (DKU.) O oofekti londrntskih po?ra!anj ve poro-čati »Petit Joaraal^. da se vrhovni svet Intenzivno neča s tursko mlrov* no pogodba SMenilo se je med dm* gfm, đa se tnrsTco vojno brodovje razdeli med tavezn»ke. Turkom se pa prepusti samo toliko ladij, kolileor nh rabijo zn. vzdrževanje carinsko sluZbe.
n m Kraljevine.
—  Tiskarske stavk« t Sarafer* ne bo. Sarajevo, t. marca. Med lipoKrafi in lastniki tiskaren Je prišlo do popolne^a sporazuma, vsled če-sar grozeča stavka   ne bo   lebnA-nlla.
—  Konec tbocrafske ttevlre v Zasrebv. Zajrreb, 3. marca. Vče-
ral svečer se fe podpisa! kolektivni dogovor med tioosrrafi fn lastniki tiskaro, s čemer je bila stavka, k! je trajala 6 tednov in 2 dneva, končana. Danes se Je prfčeto delo po vseh ata^rebšklh tiskamah.
Heodreieno fomoviniL
— lt ▼pražanm rojoe oosKoanioe t zBsodeno« czemUs. PreteH smo: Proti naveđbfttn anonlmnegm pteate-U» P. P. v 9mku *NeodreSe«a do-movtna — K vpraSanf« vojne od' Skođnine v zasedenem ozem!jw* va-§eara cenf. lista z ćn* 18. t. m. It 30, prosTm vas v zmisfu § l^. tlsk. zak^ đa sprejmete Jcot porravek 'n objavite v prlhodnfi Stevilld v*3e*a *'**• sledefi đejanskl stati: Povdarjam oteč vsem. 4m setu trd? Ja« tiecrmac \% saseefeneora ozemlfa in 4a $0 mi trptienla uKrcr?K ranuKenffi trpinav. ki so biti prtsflkof zapustiti domovino « b tvo|e toel|e ta n ko|tt te Je 4gh
sedaj tako malo storifo, povsein dobro znana. Iz goiega čiovekoljobja sem se stavif tem revežetn na razpola-%o s tenu da seni javno In očitno pr> časopisih begunce. ki bftrajo izven 7asedene^i ozemlja. ooozoril, da do-bivajo pri meni navndiTa. kako bi si ssmi pomagali In naf rrajSiin potom oriSll do oveljavijenja zažeijrne od-Skodnfne. Do te objave priSo |e #el^ Polenu ko sem ra opetovane proSnJe raznih sodomaćtaoT si prldobi! ^ri mernim potom od ravnatelja ravo da« kateri se Je ustanovi! v Gorici h> ima namen ItposSovatS oUcodovan-JBSfil ujotovtt^jglpi   PJjjfcgMlUi
itcv- M«____________                                                                                .SLOVENSKI NAROD\ dne 6. marca 1920,                                                                                                  Strm S.
povsem natančna fn podrobna pojasnila in podučila ob rok! bescdila to-zadevnih naredb i talijanske vlade, zlasti pa tuđi o obsegu odš kod ninske pravice glede onih oseb, ki so se Is-selite Iz zasedenega ozemlja. Priza-detim strankam nlsem napravi! nika-kih posetov, temveč so se beguncl mnogobrojno In prostovoljno prijavili na mojem stalnem blvališču v Mariboru, kjer sem do novembra I. I. služboval kot okrajni sodnik in kJer sedaj izvršujem odvetniSko prakso. Vsem prijavtjenfm begun-cem sem ustmeno ai? pismeno na-znanfl. da bom — po prijavi ođ mene nameravane akcije deželni vfadf v I fubijani — !n po prejemu potrebnih tiskovfn Iz Oorice* brezplačno sr>re-jemal s strankamu kf na to reflektiralo, tozadevne prošnje in inventure na mojem blvališču v Mariboru, da jirn na ta račin prihranim ogromne potne stroške v Gorica in sem strankam dalje razodeh da se te pri-nrav!*alne listine rta to izročijo 2ori mnen^enemu zavodu v Ooricf, ka fen ^posluje potom nach'fnjegra tirado-vanja brez daljnje Intervencije nri-?ndete stranke ugotovrtev zažetfere odškođnine. Ker pa zahteva ta zavod za svoje nnslovanje prednjačilo v znesku 30 lir, sem moral seveda % franke na to ooozoriti, da bo tre^a po sestavi prošnje za odškodnino rnlačat! navedeni zn?se!c. kl se vpo-£Ha zavodu v Onrfco. v svrho. 61 tvi podlaci pred'oženift nroSen! Jznoslu-je prfmemfm potom od den^rne^a zavoda« kat**ii i> M ^d •"tnlil"ansVe vtade v to d010^^, 'TT>'f»či1f» pretiri-ma v v«^o«'n^t* 30 $n 50c/r na^nfinfe-vi rKfSV^dn'rske svote. Omeniti je f^a. c?a «*~ vr~ ?n concreto te za od-5v^-T*nr> ^a mučeno in oočkodovano pob'štv^. 7<\ orodie, žicali ftc?., torei z? TJT^rv-rt-nme. ne pa za nepremični-ro. s kottmi se n?sem namernval ba-v;'J. k^r ?e nveljavffenje odskodn?n-sV-'h ^aMevkov elede rstfh skratno ^^mp^cfrano fn se cfa težko reševat! brez nnvzočnosti stranke ali rHene^ra rastotmiVa na ffcti nre^tću Navajam 5e, da |!?potečtif zavod v Oortcl ne f^ačTTfe daT.fe nosoiil oscbam, kf so nnrav»čer»e zaf»tevs»ti vetno od?kod-nfno. »n <Ja se izvrStile »znlacfto f?ori navedenih prediiirnov r«a m^b*??.?arno ^sVođnino potom v to svrko dolo-čenecra zavoda v Trsta. — br. 7?<*sfer.
— D' Amimzffevi ardfti *?»«>tistK ff Zader. Snlit. 2. mafca. Glasom pornčf! iz ?>đra so D' Armimzijev! arditf zapustili rnesto \n so vh r>rt^e-TtaT? n^ vojnfb fcdteh na R^ko. Vsled te?ra vlada po mestu seda? innog-o več"« red lr» m^r.
hi Nlttt. Na Rcko so se rmltl D" An* nunzUcvi dobrovoljci li Zadra. Kot vzrok vrnitve se navaja, da le NltU v svrho obrambe Dalmacije poslal novo vojsko, kl bo moda hraniti Dalmacijo jUKoslovenskih naoadov.
—   D   Annunzio brec volske.    Naredbo o pozivu Rečanov pod orožje Je povzročfio dcjstvo, da le nedisciolini-ranost In samovotjnost D'Annunzljevfti vojakov vedno bolj krCIla vrste volnlh oddelkov. tako da je D* Annutzio ostal skoro brez vojakov. z drujre strani Da se ie vsled nezaooslenosti In bede ng<-siršlh  re§klh  slojev    širilo    čim  dalje večje  nezadovoljstvo.    Da  bi  ootihnlll Klasovi  nezadovoljstva,   so bili  Rečanl pozvani    pod    orožie ter bodo za Čas voja^ke   službe   plačan!.    D'   Annunzlo misli, da se bo s takfm! ocfređbami 5e nekaj  časa   obdrža!  na   Reki.
—     D*  AnnattzfHevt  naborf.    Reškl magistrat  je  izdal  na  temelju     zakona po   Conslsdlo  Nazlonafe    ootrteno   naredbo, da se morajo vsi Drbadnlki !et-nikov  1901—'897 \r\ vsi  druđ  nrosto-vofic!  prifa^ti  od   1.  do  3.  mirca   za nastoo   vojaSke   službe.   Vsem   drusnm. ki ne nrfnndafo na Reko, ki pa so pro-
! sili. da bi se s^reieli v resko vnisko, rj treba priti. Kdor se te! rniredbi ne bo pokoril, bo kaznen^an z ^Inbo ?000 lir in zaporom do treh let. Obeneirt se bo vrši? prefffeđ pr1nadn?kov vseli tf-stlh letnrkov. ki vrled bolemi od<:ot-nostf alt v^fed đn!idTi znorek nišo mo-rli  prit? k  pr\pcm».!  presrled!!.
—   Izgoni z Relte. D* Annnrmo fe v svrho, da §?iti ne^n^o^lene re^Ve de-favce,  ukretifi  z  naredho od   27.  febru-aria. da se  mor*»ir» do *.  m*»rc^ odffn-rtU? z Pe*ce  v^K Icl  **e n^nr?^r»*o n?>  nj. Vo m «n «:e tem nnce1!!! nred  V\. okt<>-brom   T91K.    TTnrnna  «o nnrn^čeni    v^l oni. ki se »'»vilo v si'ifh'i re^Ve letrifo.
urađmki, starci nad 60 let, bolni Ki ter vsi oni. katere sfTf*r> posebne rajrmerc, da moraio stanovati v mestu ter konč-no VSf ont. Ici  «© stanr^valf rta Pelei vsaf
net let nred 29. av«istom 1014. ali oa so vsled volaflccea oo7i\^ morali za* Dustiti mesta Reski listi odobravalo ta D* Anmmzijev Korak, T»acrla5a!o?, da to n? palitičen akt. temveč samo Mra za nezaposlene Rečane, ki ie pris'lita nnvefHlka. da fe Izda! taVo n?rer?bo. Proti tef naredbi so ornte<:t5rn?a re^Va defavska udruženja. kateHfi D* Anmjn-'/to n| inr>feva1. Dr^edal te iz«rnanfli 36 oosameTnikrvv. od teh ie 2? Jtf«o-stovenov. 10 Madžarnv !n 4 Avstrijcf. Da?.ir?if freoT? so v tekn.
—     Prot! Jnico5lOTenoin t Pftzfna« Tz Pazina  se  doznava«  <?a   ie  bila   tanr h&na     r>reiska\^a   v   Narođnem     dom«. Uvečer   ie   tKK'V'iMTtIcar   In   IcaoetaTi   ka-rabinjeriev s 40 votalci vdrl v Narodni đom,    kier so orefskal! vse    orlsotne ?qrrn!cc in pevce. Uspeh  vse nrcfsfc^vc fe bit, da so odnesfi iz N^rncfnesra domu  nekoliko  otro51:i1i   sokolskih  čeoic
•
Farnifno aosoDilfinitvo.
— V 3ofeaii# so astanoTfli kossorcfi
in frvoz žita. Namcn te orsramzadje fe. t v r 'enfTn eksportom vo!»vati na to, di se dvf^ne neti^ndno stanle boh?arske«a denar-ne^a tečaja v moremstvu. Pri tem Tcon<or-din. ki ga ie vlada opremila « monaiw>lom sa eksuort cereallf, so odelefene bnlgarska nsrridna banka, bolearska fcmetiiskt banka fv bol^arska centrafna ^aoptTatf\Ta hanTfa. Privilegij tera udruženja vella do 1. aven-sf3 ?9?0, more se podafi^ati za ?t»ri me^e-cc. Člstf dnbICek se razdeJ! tako, đa đohe ?0 od^totkrrv banke fn 90 odstotkov fnnd rt !>ovzđ<7o kmetlTsrva Tesrtibo bi nnsfta d'^ava,    Konsorcif   prev^arne* tuđi oljve«©,
| da  prehran**  prebivalshro doma.  Vsak p»-
i ^estnik ?iia mora zalogo napovedati hi od-{ dati po cenafc. ki fih do»oči konsoreff. Nam j se ta naffifl   frvnzt ne  dooađ«,   praksa !e j noTrarala   vseoov^od   žaloftne    rezultate    fn obflo koruTKrlfo, kter se fe drfava predaleč vtfkala  v  posle,  kf  |ifi   s svoffm  aoaratom ne  »more.   Tuđi   nam   n*  dopade,   če   se vmeSavato banke v posle. Iri credo trgovcem. Cena  pšenične moVe  le določena na 356 leva.  komrna  tra  2*?n ?evi  ta  !  MTo-gram.  Ro?*arsM novec  ffev) sedt! nf notiran v Svfci, nit! v Bazlo »niti ▼ Curiho, nit! v žene vi
Dnevne vesti.
V Lfablfani. 4. marca F920.
— Prihod fo£os?r>vensk?fi novf* ?»arlev na Dim«' rfi ▼ Pn»«ro. Po daf!-I' zamuđl v Gradcu so dosneli jngo-sfovenskf rifninarli 3. marca oh 7. rfutraj na Duna}. Na kolodvoru jffi je ^^7dravil čehoslova?k? poslanik dr. Flrđer fn jugrosiovenski poslanik. Po •eratkem odmoru so se odneljafr no-vmarif protr Ce^ki. Na češki meji jfh je v Črmmfti pozdravila posebna de-leeaciia čehos1ova5k!h novinarjev in ođposlanstvo fuj?oslovenske nasel-bine v Prasrf. Že predvčeraiŠniem se fe iz Prsge odpeljal posehen odbor v Cmunt in sfeer kot zastopnikf druft-va čeških no\inanev časnfkani Ho-leček, Červinka, Vavrfttek. profesor ci. Daneš in inženir Pana. Na obrne! ni postaji v Cmuntn Je Jugoslovenske goste pozdravi! v imenu sindikata čeških novinarjev dnevnikov urednik Červlnka. ki ie Izrazil že!;o, naj bi b^a pos1ed?ca posvetovan] tesneiše združenie Jugosfovenov In Cehoslo-vakov. V fmenti Jujrosiovenov je od-govoril oredsednfk brvatskih novi-fiariev Krcšftnfr KovafiiČ, k! Je Izja-
Ivil. da se v t^h težkfb trenotkih sve-tovnih dogodkov okfepafo upf nove generacije združenega Slovanstva. ki ravnokar stopa fia svctofvni oder ter bo svetu iK>darfl duh nnve kulture. — Na vsem pota so bfli ju*o-slovenski postie svečanostna po-zdravTienf. V Mezimostfh ifh i« po-zdravfl naCelnlk Sokola Tntna. na &• gar nagovor je fukrimirU tnrednik »Slov. Naroda« Rasto Pustosfemšifc. V Tabora je Jugoslovjeoo  pozdravit
župan Saba. Odgrovorll mu fe »red-niTr Dernpfrov??. — Mintster za ra-rodno brambo Klofač se Je pripeliaf •lo PeneSova, đa pozdravi croste. Na kolodvom je bf! postavljen odde^k 48. iu«rns?ov. pp. št. 48 t godbo. MI-ntster Klnfač Je pozdravfl roste fn v svojem nagovoru stiomlnfal na čas. Vo se fe kot nredn^k ndetežf! časnl-Varskeea konsrresa na slovanskem iiipj. Za pozdrav se Je zahvalil Ju^o-s!ovensW politik Bran^av Nti^C. V imenu niesta Benešova Je fnsrosfo-venske novfnarje pozdravi! župan Barton. Navzn^e vojake te pozdravi! kapetan Starslč; zabvatt! se mu fe major Pavlik. — Ob 16. je vlak do-«?pe! v Pracro. Ob zvokfh jtrsroslovcn-skfh fn čcSkfb bfmcn so Jugosiovene spremili v kolodvorski salon, kler so se zbraTf ministri Stanfck, Habmum In Houdek, tuarosiovensk! poslanik Tiribar. podnrecfsednlk narodne skupSČIne D'ula. zifpan mesta Prasre đr. Baxa, načelnik češke sokolske zveze ćr. Scheiner. nada!)« sastofMff* kf ministrstev sa zttnanje m za no-tranie nosfe. č°?Va f»VpifemlJa znanosti fn umetnosti. čeSkesa vseučmsfta. teške znanostne crvtfob* čfani sfndl-Vafa čHSIrit n«vfntHev dnevnlli fi. stov ter Oatif fitcroslovenskefira aka-rfem'ertpga dntStva »JmrvMtthrga«. ?upan đr. Bara |e poffdravfi ffoste ter nadašaf: Vsf ob&itfmo. da 9» t** c?o<!!ovenskf bratie nalbflfli ne samo na$im src^m. tfarviRČ tt*df naifin fn-tefttom. Đt^tvM In Interesna zve-asa obeh bratskih oarodov ie oajtfd-
nejfa iveza za bodoCaost V (mem čeboslovaSke narodne tkopSCine ie pozdravi! podpredsednttc D'ula, v imenu vlade pa miniater Stančk. Za pozdrave se je zahvalil v imenu Jn-go&toven&kih novinarjev pisateli ia urednik zagrebškega »Obzora« Mi-lan Marjanovič, ki ie izjavil: Tsdi nas združuje in vodi ista ideja kot brate Čehe. Naša svoboda je samo prvi korak k udejstvitvi ge veCjih misli socfalne pravice, napređka, civilizacije, kulture in Človečnostf« — J unosio venski ćasnikarjl so na to ko-rakali ob gostem špalirju Sokolov pred kolodvor, kjer \\h Je čakala dol-^ja vrsta avtomobilov. Ob navduSe-nem vzklikanjti »živeli!« in »na 2:darf« no ss gost je odpeljaii v hotel s-ZIata Husa«, na vsem potu prisrčno poz-dravlieni.
—- Reseti k!ic. Aktivni tiradnikl nišo mo^li niti štiri dni čakati na svoje drasrmjskc doklade. temveč so zažusrali stavko, vsled česar se jim }s takoj đovoHlo podaljšanje plačil-nih doklad. Ubogi vpokojencl, vdove in sirGte so pa čisto pc>z3bl*eiii in v decerrbru 1. I. ob!i?^Tienih doklad Še do danes ntso preieli, navzlic vedno rasitoći dra^'nji. Ksko nai u. pr. iz-liafa vpokojoni uradnik vis. čin. razreda z družino štirih ali vec otrok s pokojiiino. k? z^ostaia ?a nTa^a ak-tivriega uradne^a silile! Bridko ]o, čc se Domisli, ela zalde človek. ki ie nosvetn vse svoje moči pokPcu, kon-čro ko bi se nioral odd^hniti — v hr{>n »»i cr^ nior'jo »^ničujeiD skrbi, ko V'i'. rta "rma *rrfirfev. da bi prežive! *e*e »n svo1*^ <in'ž-?io. Ce se na ^p'^l strin1 tfnf. da ^ab'rafo Fn koui-Cv^ vrr^nTrf n^ p^ro^tasen n^^n rrn-fnne na rpilvirtre, đa ne vedo kam z nfimf. se pa nifKe ne spomnl pa te trplne. Nt čuda, če raste od tod ne-zsđovofjnosti ko ga tira neusmTjena vsrfVdanlost v obtm. Zato je nafskraj-nejši čas in zadnji trenotek, da se vlada z^cne in zrvzame, da nemu-đoma olajša nc3«csno bedno stanje vpokojencev. — Več prizađetfiL
—  Orožre vale.   DosfeJ so bfli pa pozivnih razglasili klicanf na orož-ne vale vsi prizadeti rojstnih letni-knv 1881 ćo 1894. Tem pozivom so se večinoma ođzvali fn so po dosfu-ženi oro?rii vaJJ tući preieli tozadev-na potrdfla. Ni pa  fzključetio, csobl-to   pri letnikih   188!   do  1885,   k? so bfll   oredčasno   ocfpuščent.   da   eden ali  dru^i  ni preie?  potrdffa © dosio-feni orožni vaji. Važno In v nteffo-vem  tastnem   interesa   je^   da ima vsakdo, ki je doshižil orožno vajo, tiidi tozadevno potrdilo. Ce ie le kdo, ki nima take^a potrdila, naj ga ea-prosi pri onem vojaškem poveljstvu, kjer Je bit ©dpuščeti. Dotični iiamreć. W se svoječasnemu pozivu na orof-ne vaje nišo odzvali, bodo nad* vse občutno kaznovani. Naloga vsakora državljana Je, da iz-polninje svole državitanske dolžno-sti. Ena prvih teh dolžnosti je voja-Ska.  Vemo. da mlačnežev  In oma* lovaževalcev   vojašklb   dofžnosti   ni mnoi^o. Tofafijo se. da oblasti ne vedo za nje. Kako prazna pa je taka to!a£ba, se bodo morali, če se takoj ne spreobmejo prav v kratkem prepričati. Kakor   že povedano,   bodo dotični nrav občndno kaznovan|. Ne samo, da bodo morali odslužiti ćelo prednisano dobo, bo se jlb tudl v voj. slnžbf prfdr5??fo Se ftadaljnf prime-ren čas. Vrbivtega pa so se s svo» fo mslomarnostfo tuđi sami obso-dlll, da bodo morali takoj po fzpusta \z vojaSke sl't^be prestari   «morno kazen 30 (trideset) dnl pri domačfb ^bčinah na svoje lastne stroške.
—  OrornfSke pfaee.   Canof>lsno se Je razjarfasHo, da bodo oroznfStvu posebne doklade od !W na 2TO dina rjev zvišane. Je to menda res   In seveđa ttidi zelo nnfno. kajtf tw!f z voja§ko disciplino prožeti   orožnikl si ne moreio kaj, da ne bi.   kadar fcronc zmanfka. v dol«r zabredlt, če se na nnanje sploh kaf dobi.    To pa Je kočlflvo fn zato reSitev   \t   zatrate nujna. Slabo r>a vpflvajo razfflasf   o zboljšantn plač že za to, ker odertihi take ko«rti\ kot požrefni psi,    takoj rirrabijo m cene žfvifom sviSaJo tako,  da ustažbenci zopet dalje stradalo. O nabavi drucrlti potrebščtn ne smefo itak itftf misliti. Vse protiod-ređbe ao žal le premalo nCmkavale. Da pa ne bf Javnost nod orofnfSkimi plačami strmela. naj rre. da Me po zvffanfn doktM bi orožnit približno plačo že!ezn!3ke*a delavca m stari stražmojster ono ŽefaiM^weffa Čuvala tđl slog* cfftfneiea nraifa doserel, če tud« ie med temi sfofbantf   sefo vrfffca nwliVa. ?ic^r oa fils« or^gntM *i Hto imvib doklad Se n«C okusili, pač pa *h -^p*fno n^Vn^U^o,
V drzsvnf bAlni^fef v IJMm*** «fs Mla aomaknlena * l.^stom^a VII. 9» nitvne^s rjiTrecTa f*^wdwHfa dr. fv*m Jenko tu dr. Ivan Pobrđa, v b-erlfi ^tm*n»n Vtlf. ^novneoTi razrHfn mirnu* ff»j*ff. Frmt Derr«n*. v 2. %tr*m*9 vttl.    etnovnem    r9*r%to„. .#fe,   J^!i
«t«tfcr na <*** mnt%mmcir%
Mariboru v U siapaio VOL aMpMca
razreda dr. Ivaa Ma tko in dr. Mirko CerolČ. Primaru đr. Franc OOstl v bolniSnld sa dulevne bclcat-n| v Ljubljani Je pomaknjen v 1. stop-H|O VII. člnovnesa  razreda.
—   PranecUa.  Za  doktorja vse*a zđravilstva je  promoviraj  dne Ž9. fe-brvaria aa čeikl aniverzi v Prasri z. Aloisii  Kanst te Polzele ori  Celju.
—   Imenovanja v inženirskj službi. Zasebni Inženir Tran Tavčar je imenovan  za  inženirjt    III.  razreda . pri generalni direkciji voda  mtnistrstva za kmetijstvo    in  vode.    Inženir    Aloizij Hočevar je Imenovan    za    vlSjeza kultđrnostavbnesra    kwnisarja    v    VII. člnovnem    razredu    m\   DoverJeniStvu za kmetllstvo v Ljubljani.
—   Prazra mesta    na    Jdranazljah. Prosvetno ministrstvo je raznisalo na-tečaie za pouolncnje    praznih in zača-nno zasedenili  mest  na  gimnazijah  na* Se   države.   Prcšnle   se   moralo   vlagat! do 26. marca. Natečaj  za Beograd ne bo razDisaiu ker so vsa rnesta   noool-njena.
—     Chnotrtl položaj užltnlnskih trelnž* beiicer. PliJe  se nam: Užfinfnskf usložbencf so WM spreieli v upravo defe^aclje 'rnmistr-stva ffnanc za SJuveniio ni Istro z odlokrvm iz decembra 1919. Na ta način so prešli dc-iausko  iz   stanja   dežeTnfh   uslužbencev   med d'favne »islužbence.  Mfslili so, da le a tem činom  tad!  njih  socijalno voraSanje ie ro-seT»o.   Niihovi   nadi   ie  sledilo   razočaranje. Likvidaciiska    komisija  ni  mogla i^boljšati plač nžitnfnsfcim nslTižbcncern, ker ni imela sredstva, prinos ožitnfne ie bil tsko maihen, da se nikakor ni <3a!o krtti  stro?5kov,   Id  bi nestali,  ako  bJ   hotela   dežela   dovoflH  ulH-ninskim  uMufbencem  ta^ro  velike    draclnl« ske dokladč. da bi bHa niih beda odjavljena. Po komisiji nredlasann rvl^anje ofitiH-ne pa s« od strani državne unrave ni 4ovo* lfjf»#     Očitek,   đa   I«   ItkvidacfjsVg   komisija kriva  bede  užitninskfti  trslužbencev, torej nf
bđ doravfčen. LfpraviCeno so ?! torei ti aslužbencl žeteli pod državno upravo.. Seda) flm r>a tud! ta sli no£e, aTI Dd ne more nomaeatl Država se i2govaria, da bi zvi-Sanjc dra^fnj5ke doklade užltninskim usluž-
bencem do takc merc, kaKor \o dmgT državni ustužbenci uživajo, zabtevalo take vsote, td bi presegale zdafeka dohodek tz te panoge. Tudf se premišlja, ali se prizna v točki draeinlske doklade ofirnlnskega nslužbenca, dejansko «a driavnega nslul-henca. Ne gre, da W se smatralo užltrin-skesa uslužbenca nekako za človeka dru^e vrste. Dežela ali privatni lakrrpnik sta vedno gledala le na to, da pomagala z užitnino sebi. Uži minski nslnSbenec mora biti po-polnoma zmoSen računstva in poznati đc-hodntnstd zakon. Trditev, da nŽitnlnski nsluibend nimalo veliko posla, oe more ođloCevati vri odmerl dratinjske doklade, kl se Hm na) dovoll. Oblečen bodltt, lestt ▼ OoveSkem stanovanju prebivati mora uiitnlnski ttstafbenee ravnotako, kakor vsak drag   usfuibenec.     Ti   t)ud)e   fmaio   vendar
opraviti s đenarlenu In nlkakor ni iimest^ no, da bi se jih botelo odpraviti z agovo* rom, da nišo tako zaposleni, đa bi smeli za-htevati drasfnjske doklade, kmkor vsak pii-znan državni nslužbenec ker bi s tem na-ravnost opravičovato in nava)alo uiitnin-sketa ttthifbeoca k postranstdm nemoralnim casfafkom. Bol) moralna le mettna ob-Sina Uublianska, M je kllub temu. da nlma nIC dohođkov Iz ožitnme, ampak le ogromne srroSkc vendarle dala jim skoro Iste dohodke, kakor Jih da država svojim nsfuž-bencem. ZvISala lim \e dohodk« na odlok župana, tadi 2e z decembrom 1919 za 120 odstotkov. Cafemo, da se »naJe nov zakoc o troSevnlnf. Ako te pri tem pozabi na Iz-vršnne orcane, kf na) čakalo bos ve kako đofso na reSfter ts osmosnega stanfa, bo stvar posreiena.
—  Telefonske TOstaJe.     Preieli smo:     K notici »Na naslov po§tne uprave«, priobčene v »Slov. Narodu* dne 5. t m., St. 28. naznanjamo po* novno, đa se mora boriti brzojavna uprava pri napellavi novih   telefonskih postaj, posebno v Ljubljani,   z velikim težkočaml in je mogoče Iz-med mfiogoStevflnih prosilcev, vsaj v zadnjih mesecfh, samo rti pa tam fcateremo ostreč!. Telefonske postaje so se predvsern morate naoravlti razlfčnim državnim uradom. Zaseb-nikom so se napravile tam, kjer je bilo to tehnlčno mogoče. Ker so v obče žt2nl noslld   že   Itak   preveč obremenjeni In prenaipolnlenl   In   ni na njih prostora,  da bi se napeljale nove žice. je posebno v zadnjih me-secih tehnično nemogoče, astanoviti nove telefonske postaje.     Ako pa je bila napeUava telefona   v   gotovih smereh mesta mogoča. se je prosil-cn napravil telefon.     Napravil se je torej telefon le tam. kjer je bilo to mogoče. Ražen navedene ovire je Se posebno v zadnjem časa pomanjkanje aparatov In materijala sploh, kate-reg* si moramo nabaviti v inozemstvo, kar Je tuđi združeno v sedanjem času z velikim? težkočaml. Da so se dovoljevafe telefonske postaje   raz-Ifčnbn veiižnfltom, med njimi vo na]-več tnje narodnosti. Je prosto izmišljeno.     Ako Je dobtl v tistih redkih rfggaffi. v katerih je btle>   tehnfdno splofi moiroče napraviti    telefonsko postajo, isto tvdl kak verfžnlk, se to gotovo ni zgođffo vedoma In name-noma. Od brzojavnih orpanov se pač ne more zahteroti, da pozna vse raz-Učne bolj tti manj znane verižnlke. Sfotr fm vros'mo. da nam   dotični đoefenlk fmenoma' mtSteie tfste ve-dinice slovenske tu tnje narodnosti, kateri so doVH v teku zadnfih me-secev telefon. Par tednov se ?e defa na te«. 4a bode tuđi v stneri proti Nlmdrii %avafnl mogoče*   ntfpe^arT^ tdefomke ilee in boda dobila tadi
imenovana kavama telefon. — Polk no in brzojavno rtvateljstvo v LJuIh Uani.
— Otreslrno se htapčevstva. Or-menja in ploskanja ni konca ne kra-< Ia. Ce pr! shodih Izusti govornik krl* latico: »vstanovimo  smrtno  legijoc ali »ne  pustimo  svojih bratov pod italijanskim jarmomo«. Kdor to sliSl, je prepričan, da stojimo trsi kakor zid ograda. O tem, da se Slovenee ne boji Italijana, ampak,   da ga na-* ravnost zaničuje, se pišejo ćelo uvod* nikl. Kako razočaranje pa če se vid! drugi  dan  slučajno kako pismo, kl ga posije begunec v zasedeno ozem-Ije. To pismo gre gotovo v Piedicof« Ie ali Caporetto, Plezzo, Bretto, Po-stumia, Lon?atico itd. Besedi, Italija ir. Venezia Oiulia ste postali Že obligatni. Z malimi izjemami tekmuje vse* kdo  se   bo  boli   prillznU   Italijanonu Vsako vas  so Italijanl  prekrstili te navdu§eni Slovenci jih  pridno pod-» pirajo v poitalijančevanju.    To mo-* ram pribiti, da intelfgenca prednja'*' či v tem. So tuđi taki, ki pišejo svoj* cem   ćele  naslove  italijanske,  samo zato, da bi se pismo ne zgubilo. Radi tako malenkostne reci, kakor je pismo vendar ne bom Italtjanom na ljubo prtznal. da se Ročinj  Imenuje Ronzimi. Držimo se iepih slovenskih imen, kl sr> že sto in sto let v veljavf in ne plŠimo n?č itali?anskecra zraven. Kdor v ma!em ni zvest tuđi v veli-ken- tt!. — Gor^Vt Slovenec.
Američka pomoč za Eerooo. fe FCođanja porncajo, da javljajo »Ber-linsrsKe TIJende« iz Londona: Pred-sednik Narodne Clty - banke, Vander-liop, je izjavil v nekem jrovoru v New Yorkuf da presoja evrooski položaj zelo pesimisti£no. VVlika kriza bo nastala malo pred začetkom Jeseni. Amerika bi bila y stanu s 150 miliionl do-larjev uhraniti Evrorio ored lakoto in samo pod tem nosroicm more nvrona obstajati do prihodnje^a leta. Ako l>9 Amerika dala na pameten naCln kredit ter naložila svoj denar v evropska oodjetja, bi se ootem pofasroma začclft dvlgrati e^^rooska produkcija *■» Evro-Da bi &\ Dotem sooet ooonK)    ;.
—AvsW!ski In na§f nbrnlkl ♦ S!b?HI- Kakcr uoroča Nieuwe Rot-terđarmehe Courant^. je L!oyd Qo-orpre na vprašzmie Lnđv Astorleve * angleSki poslanskl zbornici izjavil, đa an^Ie^ka vlada točasno ne more na-jernatl ladif za prevoz avstro-ogrsk'Ji vojnih uj3tnikov fz Sinirije.
—  Sadjarskf stiodl. Tekom teg* meseca  bo priredil   sadj.  nadzornik M. Humek v PoŽu na Koroškem ve& sadjarskih   shodov   s preda-vanjl in praktičnim   razkazovanjem fn sicer v sledečem redu: 7. marca — rb pol 10. uri dot>. v St. Jakobu ▼ Rožu,   14.   marca   takoj po jutranjf, službi božji v Svečah, ob 1. ori pon. pa v ĐorovliahJ9. marca ob 2. uri pop. v Kotmari vaši, 20. marca ob 8. uri dop. v Bilčovsn, 21. marca no jutranji službi božji v Skofičah, oVi 2. uri pop. pa v Hodišah. Povsod sol bo shod vrSil v ljudski Solf.                \
— Ponarejenl bankovcl. \z Cer-V^ niče. Ob demarkacijski crti v Cerk-nici, Ložu in LaSčah se nahaja grro^, no veliko falzffikatov po 20, 50 loj 100 kron, katere prina§ajo razni Ia«; 5kf  verižnikl  Iz slaboglasne Bolafi-jeve banke v Trstu.   Radi tega se ljudstvo opozarja na previdnost.
—    Državna    posredovalnlca    rš
đdo. Pri vseh podružnicah drž. oosro-j dovalnice za delo (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) ie iskalo v pretek lem tednu od 22. februarja do 28. februarjs 1920 dela 385 moških in 132 ženskik delavnih moči. Delodajalc! so pa Iskajf 153 moSklh in 94 ženskih delavnfli, močL Posredovani se Je izvršilo 1S0L Protnet od 1. januarja do 28. febmariaš 1920 Izkazuie 5030 strank in sicer 1687 delodajalcev In 3343 delofemalcev. Po^ sredovani se je izvršilo v tem časci 1133, Dela iščejo: đninarji In dninariot (139), peki. mlinarii. mesarii (128), Čh>-frarfee (125), zidani, kovaču klju^avn>-čarji (125). nisarniške moči (124), tr* grovski sotrudnlkl fn sotrudnlce (115)* rudari! (105), nredlf. delavke, slamntj ka riče. natakan'i in natakarice Ud. Vt delo sa spreimefo: ffozdnl delavd; služkfnie. kuharice, hlaocl. dekle, ml^j zarjl. Cevl?nrii, vajenci razne str oke* pletarji. šivilje.
—  Mestna zastavljafnlca nazna^ nja p . n. občinstvu. da se vrši 11. tj m.   redna   dražba   v mesecu fultfn 1919   zastavijenfh   dra^rocenostll   IH efektov od 3.-6. ure pop. v uradnp* prostorflL                                     k
— Srčne pozdrave Iz vJetnStva! Tz Casslna pišejo: Vsi smo že obupa-i ni, kajti že le minflo 16 mesecev, oĆt kar se je skončala vojna, vsi narodlj so doma, samo mi Se vzdihujemo U* , ne vemo, ali bo že kmate konec. —.; |. Leon Papo, Janez H r i b a r,   Si-1 f mon Hrastivec in Ivan VatlL^ ković.                                  wKt
—  Pfegavfca v DalmacllL V seht Koštanje,   občina Poljica. je ugotov-IJenlh 18 Drfmerov oesravice.   Vlada je ukrenlfa vse potrebno zdravstvene odr-dbe.                 ■•*.-...
"" "^^ItfiS*. Ana Stdwil*» T«r-potone   u   IIIIIVKHII* pri SfTTranni
iLutBKiinft trt Sfc SfOM, H,n>    ,
flran 4.                                                                                           caLOvncnr nxkud\ 6r *♦ mtrta I93D.                                                                                         *cv\ A«
Kultom.
Ic skxUlfeke pisane. Gostovanje f. Nikola Zeca, prvega basista državne opere na Dunaju. V lieđelio 7. februaria ia pcmedeliek S. iebmarja nasto&i v operi »Faust« kut Meiisto občemanl basist 2. Zec. G. Zec je absolviral konzervatorij na Dusajti z odifCnim uspehom. Vsled njegovih izvanrednih pevskih zmožtjosti mu je W! ponuđen takoišnji anga*emem na ljudski uperi (Voiksopcrntheater) na Dunaju. Nastopai je v vseh znameniteiših hasov-skifi vlogab X velikim uspehom. Glasbenim V€?I«ikonj *e ie posreSUo pridobiti g. Zeca v Priiiro, odkodcr *o iza teta 1914 poklicali ca bhbo dvornn opero na Dnnaj kot prvc-aa teMsi?. T?a7!ičm gostovanja v Berlinu, Oratdamh in "lOuakovem so g. Kikolo Zeca p*?vrdism!i Tako, da je g. Zec danes M?boljŠf VVagnerskf basist Evrope. Gospod "Ztc te si'i ti pokoj enega poŠtne^a ravnatelja iz zavedne hrvatske rerbme. vnet Ju-gMlovaa ter ie đoro^. kakor tuđi v tuiinl vedrio nosil visoko prapor svole (Jomovuie. Veself nas, da bodetno imeli priliko ga po-xdriiviti rri slišati v enf njegovih najboljših vio£ vrvžč na našem dornačen* odru, ter vpiino, da ga bo obeinstvo ob nje^ovem Tvastoprj  najpnsrčneie  ««pre!e!o.
Mariionetao gfodaliSče. V nedeJjc, dne T. marca in v torek, dne 9. tnarca ostane Tnarfionetiio ^ledališce zaprto. V četrtek, dne H. trarca >5negnlCica<.
KraUeTa srbska    akademija    znanosti
hp dne 7. marca fmda v vseučiliški dvorca! slavnostno sejo ob TOIetnfd predsed-nika Cebo - slovaške repabllke, vseučili-Skega profesorja dr. Toma Masaryka. Ma-sarvfc bo tedai jsrvoHen ^a člar?a akademije
»GftBOStt.
$ofco! II. Prireditev v soboto, dne 6. 1 at \ veliki dvorani hotela Unioa se bo vr-S!!a v znamenju napređka, ki se ga zamore đoseoi v dveh mesecih intenzlvnega sofcol-»kega đela. Sokol II. Ix> tedaj pokaza! ne-fcaj posebnes^ v telervadnem o-ziru. Č!ani fevajaio simbolične in jako krasre proste *a!e po našfb vednolepih narodnih himnah ob zvokib sedbe, katerih pravi r*>men pa se da fotmačitf 7, fepo ubranim oetiem. Članice    nastopiio s  slikovitim!  in  Lzredno
lephtd Cefidmt ter s po&ebnh«! dfMH^tatil prostim! vajami. kl bodo vibujtle gotovo velik efekt Spoređ okrasoje neka] prav Ijubkib skupio, a zakt)u5oa skupina krema telovađno delo. Ob premorib bod« svirala
1 todba dravske dtvizti* tar predavalo Kra-kovsko-TniovslDo pevsko društvo nove te-brana komade. Zabava bo cotovp neprtsi-Ijana in bratska kot vedno. Na nmndlte tora) tega lepeza večera. Odbor.            k
namooelSa poraOU.
MIROVNE     POGODBE     ZARADI VVILSONOVEGA ODPORA OORO-
ŽENE. LDU.  Haa«?, 3. marca.    (DKU).
Nieuv.e Rotterdamsche Cuurant« iavlja iz Washinv<tona, da je senat % 5S glasovi proti 25 glasovom sprejje! pridržek senatoria Lodtreja. po katerem morejo Zedinjene države same odločevati, na katera notranja vT^rašanja se rartesra sodna oblast zveze tiarodoN-. Z republikanci Je crlasovalo   14  demokratov.     Sploštio
niatraio mirovno poerodbo za oarro
ženo, ker ic predsednik VVilson  iz-
lavil. da ie v tei obliki ne more spre-
ieti.
ZA FEDERATIVNO ČEHOSLO-
VAŠKO.
LDU.  Prada, 3. marca.  (DKU). Nemski listi priobcuieio Članek »Slo-
vaka*, ki zahteva federativni sistem In sicer v taki obliki, da b! se Češka, Moravska in Slovaška 9 karpatsko Rusijo v skupni državi kot enakopravne etiote satne upravljale, pri tem pa imele skupne gotove posle, tako naredno brambo, zu-nanjo politiko in finanČno gospodarstvo.
DEMONSTRACI.IE    PROTI    NEM-CEM  V  BRNU.
LDU. Dima], 4. marca- (DKU1. Listi javljajo iz Brna, da }c prišlo snočl do novih iz^redov proti Nem-cem pred NetnŠko hišo v Bmu. Govoriti je hotel dr. L^dj^emann, a so mu preoovedalL Navzlic prepovedi se js zbrala nred hišo množica Če-rtov hi Dretepla par Nemcev. Končno sta vojaštvo ir» policija razgnala množico.
Društvene vesti in prireditvp.
Akademsko društvo fesoslovans&fh tehnikov v LJubliaui (obrtna šola) obvesča tem potom, da ni identično z društvom tehnikov v Ljubljani ker se ie zgodilo v tem oziru mnogo pomot pri dopisih in po-šiljatvah                                                         k
Produktivna cadrusa CeTlfarjsv za Sloventio naznania svojim članom, da se v nedeljo, dne 7. marca ob 0. rjutraj vrši prodaja in  oddaja  usnia na  čilane.          k
ObčnJ zbor pevskeza đro^tra »Uoh-Uanskj Zvone se ie vršil v neđeljo ob obilni udeležt»i izvršujočih. rastopstvu usta-nofvnih  in  pođpornih  članov.    Pruštvo    Je
imelo v preteklem leiu nebroi javnih ra-stopov, med njtmi dva koncerta v LjubHa-nf. po enega v Kamniku in KoČevJu. Tud! v bod oče bo posvecalo Ie resnemu pev-skemu delu pozornost ter stopa v vrsto izdaiateliev  in   založnikov    novih     skfadb.
Obširna poročila društvenih ftnikcijonarjev je občnl zbor vzel odobnije na znanje Pri volitvah je bil tzvofjen sledeči odbor. hr. in ss.: nredsednik dr. Švigelj. podpred-sednik L 0 m b a r, tajnik K r e k, namesi-nik Z. Franke ti, blagajnik Bohinic namestnik G o'r ianc, arhivar Jamnltc, namestnica BekŠetova, ođbomikf: Sattier, Ribič, GSrtner, Zorner* leva, Maulstrovs, rastavonoSa P! p, namcsfnik Drenovec prfestfedr»va!c? ra-cunov L'o mbar, Jpati. pevovodja Pr e-lovec Občni zber ie iskreno čestita! nređsedniku dr SvIkHu k dcsetletnld njegovesa društvenega predsedsjva.         k
—    Kako m carini v Nove«    Sada?
Dne 36. februarja sta bita iz Laz prepetja-na v Novi Sad dva vagona narve. Carinski   uradnik ni  dovnTU   razklađanla  ter se
Je frrajfL da nm mora prcvremalec dati 300 kroiu sicer bo delaj neprilike. Dva rc-spfcUenta &ta ^ahtevala 2 dinaria. Seveda ie prevzemnik moraj ugoditi tomu izsllle-vanjii, ker ni hotel imeti neprflik. Tako postopan]e Je trcb* v interesu države s korcnino frtrebit!.
— Bom. LPU« ^asreb* & murca. i- 155— 165t Milan «30—856, Lou*kio 530, Hew York 14.700* Pariz 1080—1100, Pra*a 152—155, Curih 2450, Donaj 53—56. Vaitite. Dolari i 14.150 do 14-500. avstrilske krone 50—54, levi 170 do IS5, carski rubili 2(B—iia čeh«slova-ike kronc iea—170, JOkronski rlati 515, angleSld funti 470—500, franeoski franJđ 1050—1070, uapoleoiii 506—512, marke 184—188, leji 310—320, lire 795—805. UDU. Beograd, 3. marca (Borza.} Valute. 20dinarskJ zlati 33.20—23£& ans:!e£kl ftm« 110—IM. traaeosM frank! 272—TIK Hre 202—204, dolarjl 35.10-35.20. \t)\ 53. mar-k£ 47—50, ievi 47—48.50, čchoslov^aškc krone 38—^38.50, avstrijske krone 14—15.
LDU Dunaj, 3. marca (CTU) Devizo. Amsterdam 0325, Berlin 277, Bukarešta —, Corib 4125, Kristilaniia 4425, Kodani 3^25, Stackholm 4S00. — Valute: marke 276, feji 340, levi 315, Švicarski franki 4100, franco skl franki 1750. Ure 1277, anzleskf funti S7f*, dolarii 250, carski robiji 260. Tečaj! v prtv stem prometu Zagreb 185—195, Budimpešta 97 (nakazila na poštno branilnlco), Kra-kov 113—126, raga 2^7—300, čeho - slova-Ske  krone 205—315,  SHS  -  krone   140— 17a
LDU Carih. 3. marca- (ČTlft Devize. Berlin -6.20. Hftlandlia 225. Mew Vork 615. London 2110. Pariz 43.26, Mifcm —, BrcseJJ 4525. Kodanj 92.S0, Stockholm 115, Kri^ti-janija 106, Madrid 106 75. Buenos Afres 268. Praga 6.30. Zagreb 4.40, Krakov 2.f>O, Budimpešta 2.30. Dunaj 240, avstrijskt krone  žisosane 2.25, neflgosane 2.50.
T Solo5na «A«9<MfsrsSai rmđntgm za SlovenUo v Dubllanl V seboko dne 6. marca 1020 se prične novi razdelitcv l\» vil.   V poštev   priđe v prvi   vrsti:   mast,
clje, tts, sol, ie§pren, ri2, Icava, cfkonja, ča}, soho meso, svece, tx£!ga!?ee, mito ter đokler traia zaloga fige, rožfJH iti Sečme-novi otrobi. Delilo se bode po sledecem redu: v soboto 6. tnarca St. I—155, v no-nedefiek 8. marca ?t  151—300, v torek 9.
mare* SI 301—450, v sređo 10. marca St 451—603, v aetrtek 11. marci St 701-S02 In 909—950, v p«tek 12 marca š* 931 do 1100, v soboto 13. marca 1101—1250, v po-ncdeljek 15. marca od 1251 do konca bi /a-mtiđniki. Cene so rairvidne v prodaja!« L Stranice se prosijo, da bc nataneno drže predpisanesa reda.
PoizvecSbe.
Torek, 2. L Bi.t ie nozabtlia srdč^ ki je ?zstopi!a v Li ti j i v popoldan-skem vlaku proti Mariboru (U. va-aroii. 1. kupei ni. razreda) zavoj % perilorn. PoŠter. najdiielj se nanreša da oHfl;.' *:j zavoi **■-■» ^nst^ii v Litltf. Kdo fzned vra^aločih se uietnikov ir Rusije bi zamogel kaj natanenega povcd.it! o pogreSansm praporSCaku Hcrbcrt KuTin^ rojen v Inomostu na Tirolskem. Služii fe prf 7. lovskem baoira ter se bori! dne 26. avgtista 1014 v Krasno pii Lvovu. V IO. listu l«gub ie bO naveden kot ranjen in od tistega časa pa !e ostaf brez sledu. Za tozadevna blasjohotna nismeTU pojasitili prosi njesov oče, k! radevolje povrne dn-tičnermi vse strošk^. Josip Kuhn, trgovec v Inomostts,  Museunistrassc  U Tirolsko.
ItsabDem ie bila v sobo to đcpolđu? med 10. in 11. uro na Mirtu sa obrtno ?olr> usni a ta rimska rokavica. Kdor io je našel, se prosi, <!a Jo odda i>rof1 nagradi pri vra-tarin v tofcacni tovarnl.
Glavn? aredtilk:
Rasto Pnstosfetnšek.
Odvrovorn! urednik:
Božldar Vodcb.
Ne moretc spa«? Nftf detati? Tma-te nervozne bolesne? Občutek zado-volstva doprinese Vam Fellerjev pravf Elza fluid. 6 dvon^*'Ji ali 2 veliki špe-cijaln? steklonici 27 K.
Trpfie na počasni prebavf? 2.sl-vrtin'? To zlo se odstrani s pravim; Peflerfevfnrl Etza Jcr©«ljtcatr»f, 6 Sfcst-l.ifc 12 K. — 2elocfec okreTJĆntoča svej-ska tfnktura 1 stekfenlca 12 K. — Omot •a poštnina posebei. a naicenejc. tusen V. Fetler. Stub)ca donja, Elza trs ^tev. 2^S. Hrvatska.
»jt rdle Ornftt, Beograd, Mllettaa.
fcrof te,                                     1655
iRSvlO !8ll HR Udmsospod.   Po
etiđbe na unrjvn-Stvo ^S!o\'. Naroda• pod rf&< B. 1665.a                         1665
W.m imrieisia mairtifa urin-
tomtin vstop takoj. Naslov pove upr ffit€> Slovenskera Naroda.          1615
trifeflfffanf:"""sSr~5"""tetr bT'se~-rad nilcl  ŽSOl, ttčiTza fflofa. Ponudbe Wt i^M Cwr9wt Priftrsfck ptflM Utft. /                            1623
fftke va f!ifrnt 'šce proti dobre mu pla-«fl5 ^ CRUJ čilu mUd, solldeL pod-ora^nik .drž. Jt\. Poaudbe na upravni-Stvo 2\o\-   Sat. pod Jtakro plitito N2T.
illB Itt iu&3] lima poduradnika dri Jclfintc«. Pouudte na upravniStvo SI. Hcrcda roč J»>dyiBd«Hi 1€J0".         1690
Sdn! in ta z rđefii $M,
sa špan je. Ogleda se lahko od 3. do 6. me. Kje, pove upravniStvo »Sloven-skega NarodftV____                        168S
M»^3  WW3 tali  P° BK>2nosti v me-eU   liicm  SlDB   stu    vsaj    2    eno pc*V!jo. '!>>;•? devne ponudbe na uprav-ništio .Slov. .Naroda* pod .d?a đHtkai IH*.-                                               1090
Ksišleit? lit plaSiia Datatafici
v L}«M{aaE. Na stopim !^hko takoj Naslov povc apravni^vo .Slovenske^ Naroda«.                                          1691
iipfi\miš^o »Slov. Naroda« pod -Želei-niiki araMa/im*. _______        1602
fn^ 2I1 im HR Popravni za trgo-IM 3(1 8IE »I, vino v Beliaku, v sredini mest:, se zamenjata za hi3o \ Liubijanu    Ka-siov    pove   upravniStvo
^Slcv. Naroda*.                                  l&og
I Učiteljski zbor mestne I ueške i« deklUfte osnovne I sole v Celju naznanja tu-I žno vest, da je izgubil iz 1 svoje srede najboljšo, pri i vseh priljubljeno tovari-I žico in vzoroo ufitrijico, I gospodično
Eliti Lilek
I       Blag ji spomio!
I      Ctfe, 1. marca 1920.
I££a   «>a učenka za papirno trgovino ISCC SE Kle, pove upr. Si. Nar.1568
Fotn. »mise ?TQ^ p° u«odni ccni
rSIll   đ|KIIOl dobro obranjen.  —  Kje.
pove npravništvo .Slovenskega Naroda*«
16P6
FotografflEiH m». SS? S
etuijem, dvojen anastigmat 1 :6'S, f. 135 s stativom ter konirno prešo, novo, proda Bor. SbU, Soearfo.            16^7
TraFlif ffina^ stroie v«a>e vrste in llOime \wmZf9 s4am fetezo kn^fm. Ponudbe pod nAtLA¥c na siončm' za-T«i Drago Beseffak   LfBbrjini.            1700
2 ni Tvrtka nfifflfirnflrs ^1"**™«1 takoi
St 168. v Tržiču na Gorenjskem. Pla?* na dan 35 do 40 kron.                    1701
Nin V taitifa se o<iđ& v naien: r^ri-Dldl I đCmRu dnemu kroj u ču. Po-nudbe pod »Ugodna prilika* poitie Te-žete Semit Bela Krajina.                   1704
m » hpofođMiia. X;^^
ščtnt» laSfine in strojepisia. Ponudbe pod ,knjigovodkinja'17C5' na upravo lista.                                                    1705
Rffitaik ^UŽDUJ°^ P" tukaiSnjem 2a-UlflUDiA. vodu, vešc vseh del in več trgovskih iezfkov, želi premeniti službo. Ponudbe na upravniStvo Sloven-skega Naroda pod wW»cbt   lor4.
Wn m InSlaifliMaln ki bi bil xmožen ISCB U HllIfSTHld, voditi pitamo Prednost irnajo slovenski uradnfki, ki so defova li 2e v rclezninarski mdustri-u in so veSČi dvofne^a icnjt^ovodstva. Phča   debra.   Ponudbe s šprice val i ie
jc poslati „Magli— Mim^Mt ZihcBni n Mir tb Dm?.                              1595
Ra lan tim « mijif.
Tstotam s« proda ta^alf liNtil BOte 10T0, svllatt hOftlJi 150 in staskt ftal kostea 400t v^ Se ne-nošeno ter fj^tera, cigansko  delo 140
dinar je v. Naslov pove upravnOtvo »Sto-venskega Naroda«.                         1660
Ilnia ta ama •    opeka« tes, okna. Pleli U WvM • ytropn!W, fTebi,   že lezna postelja, acetilenski aparat, avto-rnatičea klavir, otroška postelja, lovske ĐuSke, gosll,  totfinik za prvo s kompresori em Testva za dve nadstropji« klozeti, vođovodniki, vzpenfaSa za jedila, fn   droge  stvari,   ttotel   IMfSav  laMatato Kstrka.                                                 1690
hitirti-stMatn AiiHk
za premogovnik Rajlienborg Trbovdjifce premogokopne drnfbe se fšee. Tiattop složbe 15. majnika 1920. Plača po dogovoru. Cenfene ponodbe na Bratovsko tldadaico Tfbovlie.                           1606
fllOCIJaZ Prednost imafo ka-teri so slaziti pri kavaleriji. Pono4be z navedbo place in zadoiega *to2bo-vania na 0+t*wU*f m&am ▼ tiMct. »eleajsk«.                                        1677
sppi s nnisi Niponz
ter isnjena koatoristiaja a neko tu-kajiiie vetje pod^ik Rullalrtiri se tamo   na dobra  ifmhane nolL Na
začetnice se ne to oziuk). POiađbe
oa msvaifttvo SknrmaJicei Navoda oo4 Jttaata MM IIJHP.           1423
3ščmo izvr eno stro)qris!
Ponudbe pod ..Ii^oiHoii«* na An© tao eksoođfcKos Al M^toHft, Lh> l|«aa, W—frtjamt trf «. L mm**
rwnS"jirš^M
po e   anončnf   zavod   D'J»«    Bese!}* llnbljana. CMkarJeve aabrežfe Slet. 5 1689
Dve izurjeni IW
sprejtee J. 6011« Trnovita «ttc»
1661
Sati?. Hfi ii s
raznih vrst te po ceni in v večjih trrn« 5in3h od^at?. Pi<men* ^^r^jdbe r "pravniho »Slov. Naroda« pod .Sar
điie 16f4'.                                       16P
'itHjita piihlslfa
jako spretna v vseh strokah go-spodinjstva in kmetijstva, iSče službe. Dopisi pod „goapofa* rloa/l§MM na upravnStvo WS1. Naroda".                              1694.
20 Illlll!
smrekovih tesanih tramov franko va-fon imam napeodai Pismene ponndbe na oprav* Slov. Naroda pod ,20 va* gonov/1706".                                  1706
npnn huiiu ■ ■ni rri F. QUNNESCH
IBAZ.  — Folur«mMO 14
se prtporoža za točno izvrtitev vteb transakdf z^ prodajo in naknp samo na redni in solidni pođl^gi. Za sećaj (neobvezno) oddati na vagoae: netl sa oločevino it 4—12, ne* za sode ilev. 3/0—5; T-ždezo 6 •—60—6 žeieraekio-gle za polnenje Srapnel Elektor. aparat za srkanje zraka, 110 voltov, enako-imenski tok, kompletan, nov; stroj za varenje (Štosa-Sdnveissraaacnlne) tipa V. H. štev. 942. 220 voKov, 42 pettod. nov; 2elezen streSnik (10 nositcev, 5 tokov), Inina okoli 15 netrov. vtiina okoli 10 metrov. Velike partije kos, papirnatega bltca itd.                   1687
tajnika
svtNtlM prakso
v večjlb pisman državaili orađov, od-vetnBkfli ali notarsklb piauren, spretne takoj v ahAo drufba JaaMS* f lja*BWi                                       16W
v papirno trgovino
Kf«n BonaC
Wamroa1ai| |o
encinofl motor
4 HP,   1eze?e   sesiave.  neprevozen,
zamaln'aka, TO rbratnv v minuti, DOlnnma nov. VpraSanj n< uprav. ov. Naroda pod JMsr H051*.
Vinara
« MRK. J*. Mm.
poroda prfstna raloto te bela vlaui
' ugodni dnevni ceni                    511
S^re]!ft se tatof prtim fi fottena
sobarica
ott dobri hrani   in   plaC?«  Prednost nafo tište 1d so 2e kot take slažbo-■te. Naslov pove uprav. Slov.  Naroda.                                                  1675
aTvpta tfOa^ro 0aV«a1eal0
lokomobilo
od 90 HP napre}, ncnrejiega sistema. Pomtdbe pod JUlaaMaia H40* na uptav-
ii«H*o Slov. Naroda.                      2640
totabp    Gtakt   Attaob« T«lm Tfjrf«, Aftaelfo ta
flauanDai    pi4|paj#ai     aM
■llHBBUIIitWlBnilil.it
Hdilje)
deske ta trune iz rochkega ia trdega lesa kupi po naivi3jf ceni vsako orno* £lno dra'ba laspOK v UsKtfatttJ. *t**m9 tr« ti.                      1333
Oglas ođđrave „MWira Maribor.
ŠOf
cei« vagone od da:
taportaa ter eksparfna ttrdka Ptdo Sft,
aBBaBBBBBBBBBB^BBBBBBB^BBalBBTaBi      BBBBBB^BBBaBB^BBHBBBBBBBBBBlBBBBi      BlBBBk      ^BB^^BBMft ^r^P^BBFW ^^BBF^BBrV ^       VV^BrV ^BV^SjJPV^VBlaF       ^PV      fWW
Brzojavi: SW.„lhfato, tdel in-temfe. «. 96S.                      1407
|  ceno.   Naslov na upravniStvo »Sloven-ske^a Na*oda-.                            1672
M » RimiiisfmRia lito *:%z
Ponudbe  pod   »HKa i vrtera !?i98*   n* | upravnfftvo Slovenskega Naroda.           I
%m tatoiaWa uatop ta qprojm
.■■■■  ni«5ir|iii|pf ■■■sH
"■■■■   mmm dUllllm  «■■■■
zmožen slovenščine in nemšane, ki je dovršil trgovske tečaje. Po-ntidbe z đokazili  izobrazbe in eventualne^  dosedanjegra službo vanja na  upravo   »Slovenskera Naroda"  pod „tr&ovskl tafiaj1*
A 3/^20                                                                                                                17Q2
ittimiiH tt pnilii te flejniGi. !
Na prediog dedi&v po umrli Ani Drnovšek, pesestnici na Raki št 14=, se prodado na javni dražbi spodaj popisana neprc-mičnme, kakor tuđi razna hišna m kuhinjska oprema in nekaj drugih premičnin
¥ ponedeljefc« dne 8. ssioa 1920
dopoldne ob 9. uri v hiši zapusintee.
NatanSnerSi pogoje je vpogledati pri tem sodiščtt v sobi Št. !. Nepremi&iine, ki jih je prodati, leže v kat astralni občini Paka in sestoje iz sledečih parcel:
1.  stavb. pare št. 57 s solidno zidano in r opeko fcrito pritlič- I no hiSo in z Iesenim gospodarskim  poslopjem z izklicno ceno...............^J>.600 K
nadalje zemlj. pare stevilo:
2.  751 vinograd z izklicno ceno.......      1.400 K
3.  817 opuščen vinograd „Gri£*.......          50 K
4.  2413/1 kolosek v Blatniku.......         100 K
5.  3438 in 3437 delorna njiva deloma vrt v Guju        97G K
6.  762 košenina in nji\^a v Slivnici......        600 K
7.  1000/10 kolosek v Živi gorici......        100 K
OKrajno Mffiie kr. SHS o Krftcm odi !.,
dne 2. sušca 1920.
SteUtal papir Ia sortiran, imlrajlov papir I« aortlraa, tavottao maat v sodUi, vaze*
Hm »elo v sodlta,  kolonaz w sodOi ima
oddati
^Petrolejska družbu" p Hdrftora.
^>'r                                                                                                     1686
icf. 1L
RAZGLAS.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, doto-čilo je glasom razpisa z dne 14. februarja 1920 št. 95 i za čas od 1. julija 1919 dalje nov cenik za dimnikarska dela v Ljubljani, ki tvori petkratno povisanje do sedaj veljavne tarife.
Navi tarrf je nabit na magistrata deski in dobiti ga je proti povračiln troSkov v mestaem efepeditu.
Mestad magistrat lfMJapikl,
___________________dne 21. februarja 1920._______
Spreten trgovec
33 let star. iz stroke z* urnetne evetUce, vajen v$eb podrofij te stoke, Sce primernega mc«Ha v Jugoslaviji in prosi ponadbe pod J^rnmmMOmmm W. JL t.|M mm M%mm%mwi%im * ▼•fUr A-