GospodarsKf in političen list za KprošKe Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
▼ Kranju (tiska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca"; odgovorni urednik Lavoslav Miku j).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca" v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v za trikrat 24 v, za večkra po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 27.	V Celovcu, v soboto, dne 11. decembra 1909.	Leto II.
Čujte, kaj se godi na Koroškem !
Kakor lladjari uboge Slovake na Ogrskem, tako zatirajo Nemei in ponemčenci starodavni živelj na Koroškem. Prav nobene pravice nima več nesrečna slovenska para v Gorotanu. S sodišča je pregnana slovenščina in vsi napori, da bi jej bila zagotovljena vsaj mrvica pravice, so se razbili ob trdovratnosti nemskc-nacionalnega sodiSkega osobja. Vsak teden nam prinaša sedaj nove dokaze nemške brezobdrne krutosti.
Koroški deželni šolski nadzorniki so se vedno izgovarjali, da bi radi dali šolam v slovenskem delu dežele slovenske učitelje, a jih nimajo. Zadnja leta se je obrnilo nekoliko na bolje, tako da je letošnje poletje zapustilo celovško učiteljišče šest Slovencev, dva koroška Slovenca, ki jih niso bili sprejeli na celovško učiteljišče, pa sta dovršila učiteljišče v Mariboru. ▲ kaj je storil nemško-nacio-nalni deželni šolski svet P Več mesecev sploh ni hotel dati služb slovenskim kandidatom, temveč je najprej izpopolnil učiteljska mesta v slovenskem delu dežele z Nemci in s strastnimi nemškutarji, sedaj pa je vse slovenske kandidate nastavil v popolnoma nemških krajih, in sicer so nameščeni: Andr. Gabruč v Stalin; Adolf Sokol v St. Urhu pri Godingu, BI. Lakata v Zweinitzu (je bil že nastavljen na Ziljski Bistrici), Luka Viternik v Zeltschu in Fr. Vedenik v Rublandu. Enega še čaka enaka usoda. Hkratn je premestil vzorno učiteljico Maro Mikuluševo iz Mohlič v SL Sebastian. Mariborska abiturijenta pa sploh «oče nastaviti v rodni deželi, V popolnoma slovenske kraje so imenovani trdi Nemci, kakor Herman Pacher v Globasnico, Pavla Bayer za Kotmaro ves, Pavla Huber za Medgorje, Štef. Kasch za Mohliče, Ana Urch za Djekše, pl. Vorbeck in L. Kriesmann za St. Jakob, Jos. Spendier za Podljubelj. Pričakujemo od novega šolskega društva na Koroškem, da naroči svojemu
PODUSTEK.
Povest iz hudih turških časov.
Spisal Ferdo Plemič.	Dalje.
II.
To je bilo leta 1476., ko so Turki pridrevili preko Gorenjske in mimo Trbiža proti Beljaku. Sila je bila huda, ljudje niso imeli povoda veseliti se teh tujih gostov, ki jim je bil rop in požig vsakdanje delo, ubojstvo prijetna zabava. V bran se jim ni navadno nihče postavil; gospoda se je zaprla v trdne gradove ter za močnim obzidjem počakala, da mine vihar v deželi, kmetsko ljudstvo pa je iskalo in pogosto tudi našlo zavetišče v temnih gozdovih in na visokih planinah.
To je bilo leta 1476., ko je Turk pridrl v naše kraje ter začel trdovratno naskakovati dobro utrjeni podklošterski samostan. Dozdevalo se je krvoločnežem, da mora biti za samostanskim obzidjem marsikaj, kar človek rad vzame s seboj za lep in dragocen spomin. Ali očetje Benediktinci so pod vodstvom svojega opata Tomaža pokazali, da jim post ni vzel še vseh moči; sekali so po turških bulicah in udarci so bili dobri. In pomagali so jim iz neobzidanega trga pregnani podklošterski tr-žani, in njihovi udarci so bili še hujši, ker hujše jim je bilo v srcu.
Turki pa so poskrbeli, da so se bojevali lahko tudi ponoči — zasmodili so trg. In gorel je Pod-
poslancu Grafenauerju, naj takoj s pomočjo močnega kluba, kateremu je član na Dunaju, zaropoče tako, da se popravi Slovencem prizadeta kričeča krivica. S pomočjo statistike naj izposluje pri osrednji vladi, da ukaže deželni šolski oblasti v Celovcu, da mora vsako leto sprejeti za slovenski del dežele potrebno število Slovencev v pripravnico ter absolvirane tudi nastaviti na slovenske in utra-kvistične šole.
Na celovškem kolodvoru je zahteval ugleden slovenski župan Miklavič vozni listek po slovensko, zato so ga surovo psovali in naposled peljali vklenjenega skozi vse mesto na občinski urad. Kar se je godilo temu veljaku, ponavljalo se je pozneje še v dveh slučajih.
Na Brnci poleg Beljaka so si zgradili Slovenci z velikim trudom svoj tamburaški dom. Ko so bili izvedeli nemškutarji, da se namerja zidati dom, poizkušali so na vse načine, da bi ga onemogočili. Njihova pritožba na deželno oblastvo je bila odbita. Društveni dom je postavljen in na 14. dan m. m. je bila napovedana otvoritev, združena z blago-slovljenjem in z veselico. Po Beljaku in Celovcu se je razvnela nasprotna agitacija. Z lepaki na mestnih vogalih so pozivali nemški sovragi svojce, da naj preprečijo otvoritev. Res se je zbralo kakih 200 hajlovcev tisto popoldne na Brnci; kakor obsedeni ■o besneli krog novega doma, napadali so in sramotili domačine Slovence — tujih slovenskih gostov itak ni bilo — in strgali slovensko zastavo s strehe. Ko bi ne bilo štirih orožniških bajonetov in vladnega komisarja, ki so jako rahlo krotili napadalce, bi bil brnski dom v ruševinah. Pomniti treba, da je Brnca popolnoma slovenska vas. Kakor tamburaškemu domu na Brnci, tako se godi tudi Narodnem domu v Grebinju; zatvorjen je. čujte, na slovenskih tleh ni več Slovenec svoj gospod in si ne sme zgraditi doma, namenjenega prosveti.
Kri nam zastaja v žilah, ko se spominjamo slovenskega župana, vklenjenega v železje, zato, ker je v središča Koroške — v dvojezičnem Celovcu zahteval vozni listek v svojem jeziku. Kdor se drzne črhniti besedo v tistem plemenitem jeziku, v katerem so nekdaj umeščali koroške vojvode, mora ▼ zapor! Bol nam stiska srce, ko spremljamo v mislih mladega slovenskega učitelja, hotečega se posvetiti prosveti svojega bednega naroda; toda on ne sme med brate; dekret nemško-nacionalnega deželnega šolskega sveta mu veli, da mora oditi v zakotje, kjer se oglaša zloglasna koroška nemščina. Srd nam plameni iz oči ob spominu na zverski napad, ki ga je doživel broški slovenski dom na svoj otvoritveni dan, na onečeščenje slovenske trobojnice o tej priliki in na zatvoritey grebinjskega doma. Kako dolgo se bo polnila še mera krivic, teptajočih slovenski GorotanP
Slov. Branik.
Kdo je odgovoren za kruto zatiranje koroških Slovencev?
Konec.
Odkar pa Nemci vedo,, da se ne dajo več vsi učitelji podkupiti in da se je v zadnjih letih izšolalo nekaj slovenskih učiteljev, kateri gledajo in delajo resno, da bi se otroci kaj naučili — pa dela deželni šolski svet ž njimi, kakor kak turški paša.
Sedanji šolski nadzornik Benda in njega rabeljski pomagač, svetnik Barczay, imata glede naloge učitelja čudno moralo. Glavna stvar je, da učitelj germanizira in dela nemško nacionalno politiko. Ce se slovenski otroci kaj naučijo ali ne -- jim je deveta skrb, še ljubši jim je, da se nič □e naučijo 1 Vsak učiteljišnik, ki ne hajla, ki nima nemških znakov — je že sojen. Kakor se je letos pokazalo. V nemške rovte mora! Zato pa pride za slovenske otroke nemški hajlovec — katerega Nemci ne morejo rabiti. Za vse to pa ve in vse to odo-
klošter in veter je zanesel plamen tudi v samostan. In sredi dima in ognja je divjal boj.
Odsev tega požara je preplašil vse vasi v okolici. Zdaj ni bilo več dvoma; Turki so bili tuj reši naj se, kdor hoče in more.
Kmetje gropiške vasi, ki jih je zalotil svarilni klic še o pravem času, niso bili v dvomu: kam?
«V gropiški graben, kar najhitreje mogoče I> je vpilo vse križem.
Na mah je oživela vas. Vse hiše so se razsvetlile. Možje so hiteli v hleve, odvezali živino od jasli ter jo gnali pred hišo. Žene so metale vsako dragocenost z marsikatero ničvredno rečjo vred v skrinje. Zraven so se tresle strahu in bledele slabosti. Otroci so v neznanem strahu pričeli jok, da se je razlegalo po vasi. In ko je ta ali oni za silo pobral in povezal vse, kar se mu je v naglici zdelo vredno pobrati in povezati, ni se dolgo obotavljal ; pognal je otroke v beg in živino v tek ter jo kren;l v gropiški graben. Ali pot do tja je bila ozka in zmešnjava vedno večja. Ni bilo človeka, ki bi spravil vse to v red. Edina veljavna oseba v vasi, starejšina Jernej, je ležala brez življenja v postelji, kamor so ga bili v naglici prenesli. Nežiko pa so le s silo odtrgali od očetovega trupla. Šla je s svojim stricem iz vasi, skoro ena zadnjih. In stopala sla ob bobnečem potoku višje in višje mimo slednjih žag in bis. In pri zadnji hiši sta zagledala temno krdelce mož. Nežika je kriknila strahu, a brez povoda. Bili so to kovači, petnajst na številu, ki so tam stali s težkimi kladvi y pesti
in na ramah in z lahkimi culicami, vsem »rojim bogastvom pod pazduho.
Nežika se je obrnila vstran, da ne bi zapazila «hudega Janeza» med kovači. Do njenega strica pa stopi stari kovač Matija in ga vpraša:
«Kmet, je še kaj ljudi v rasi?»
«Mislim, da ni nobenega več.»
«Potem lahko gremo I» se obme Matija do svojih tovaršev, ki stopijo molče na pot in krenejo za drugimi v gropiški graben.
Kmalu so bili pri vbodu v divjo sotesko. Še par korakov in orjaška stena, dolga kakih 100 metrov, visoka nad 50, a debela od pol metra do treh metrov, se jim postavi v pot Čudno odsvita njena beloba od črne sence obdajajočega jo gozda, ki pokriva strmo propadajoča pobočja soteske.
Tik pod steno šumel je jezno gropiški potok. Cez njega so bili Ijndje na tem kraju položili debela bruna, ki so služila za most Dandanašnji stoji tamkaj lep mostič. Kdor hoče dalje v graben, mora na vsak način naprej čez ta most.
Tiho so prekoračili kovači most. Na dragem bregu se ustavijo, odlože culice, zavišejo rokave ter primejo za kladiva. Krepki udarci odmevajo, brano za brunom se zakotali globoko dol v šumečo vodo. In ko je izginilo slednje bruno, ko je bil most raz-’ dejan, se oddahnejo kovači ter posedajo po skalah naokolo, kot straža pri vhodn. Pridruži se jim še pest žilovih drvarjev, ki so se spustili z gore v do-. lino, d« poizvedo, kaj se vrli nenavadnega v deželi.
bruje naš deželni «President» Hein! Ravno tako daje on direktivo okrajnim glavarstvom, kako naj postopajo proti nam, £e se gre za kako zborovanje, ali za kako slavnost, volitev, koncesijo i. t. d. Menda se sam ne bo imel za tako ničlo, da bi trdil, da se godijo vsi ti škandali iz zadnjih časov, kakor na Brnci, pri imenovanju učitelj ev, glede živinske tehtnice v Šmihelu, glede gostilniške koncesije v Borovljah i. I. d. brez njegove vednosti?? Saj mora vendar izvedeti za razne in večne pritožbe 11 Ali smemo reči, da bi še vedno svojih uradnikov ne poznal ? Ali ne ve, da je zahteval g. okrajni glavar Šuster odstranitev ali vsaj grajo najhujšega nemškega razgrajača Rösslerja iz Beljaka in da se to ne zgodi, ker je nemški «Volksrat» močnejši kot glavar Šuster?! Ali ni to klofuta tudi za predsednika Heina, da bi moral takoj iti, če bi ne bil on sam skrivni pomagač Dobernika! Kje pa je to mogoče, da sme nekaj mlečozobih kričačev, ki se obnašajo kakor razbojniki, pretiti političnemu komisarju in skušati z silo onemogočiti mirno zabavo in strgati zastavo! Kje je to mogoče, da napadeni in ozmerjani komisar ne dobi nobenega zadoščenja? Samo pod Heinom in zato, ker so bili kričači Nemci, če tudi navadni železniški šribarjil
Zato delamo odgovorno za te škandale samo vlado in v prvi vrsti predsednika Heina, ki se je popolnoma udinjal nemškemu «Volksrata» in sprejema vse nasvete od Metnitza in Doberniga! Slovenske in slovanska delegacijo pa ponovno opozarjamo na te naše razmere. Naj ne preiskujejo, če je aristokratska nezmožnost, ali nacionalni fanatizem povod temu duhu, ki vlada v deželnovladni palači v Celovcu. Zadostuje, da Slovenci sprejemamo od tam take krivice, da jih ne moremo več prenašati. Metle je treba in sicer prav poštene, in to naj bo prvo delo «Slovanske Enote» potem, ko pade enkrat sedanji sistem 111
-------------------------------------------1—
Dopisi.
Borovlje Dne 21. novembra se je sprehajal delavski pomočnik Pavek na polju iz Borovelj proti Dolanom ter je med potjo jedel jabolko, katero je lupil s svojim nožem. Ko pride mimo nekega stuka, se usuje šest nemških turnarjav na njega. Sprva se Paveku še posreči, uiti napadalcem; toda turnarji, izmed katerih so nekateri leteli na prednico, doletijo kmalu Paveka, se vržejo na njega ter začnejo neusmiljeno tolči po njem. Pri napadu se zaleti neki turner na Pavekov nož ter se za ušesom rani. To je resnica, na kateri se ne da ničesar izpremeniti. Zdaj pa poglejmo, kaj pišejo nemškutarski Schmierbl älter. Po njih je neki slo-venischer Messerheld nemške turnarje napadel ter je enega izmed njih smrtno nevarno ranil; dalje pišejo, da so vzrok temu pretepu Slovenci, posebno pa sokoli, ter da noben tujec ne bo več hotel priti v Borovlje, ako bo šlo to tako naprej. K temu imamo sledeče pripomniti. Pavek ni član Sokola in s sokoli tudi nikoli občeval ni; on tudi ni član nobenega drugega slovenskega društva. Sicer pa on tudi nobenega ni napadel, pač pa so nemški turnarji njega po dogovoru napadli, zakar bodo gotovo, ako je borovski sodnik pravičen, kaznovani, ker so Paveku že prej večkrat obetali, da ga bodo pretepli. Ker Pavek nikoli ni občeval z narodnimi Slovenci, ti seveda ne morejo biti vzrok pretepu, tudi tedaj ne, ako bi bil Pavek pretep začel. Pač pa napadalci telovadijo v nemškem Turnvereinu; torej so po modrovanju nemškutarskega dopisnika vzrok temu napadu nemški Turnverein, posebno njega voditelj doktor Maurer, potem pa sploh voditelji borovške nemškutarije. Da pa čitatelji znanih ScbmierbIälter uvidijo, kako ti listi hujskajo, imenujemo nemškutarskega dopisnika kratkomalo ne-sramnega lažnika ter ga poživljamo, naj nas
toži radi žaljenja; da bomo pri sodniji mogli dokazati, da se je res lagal. V eni stvari sicer lažnji-verna nemškutarskemu dopisanu pritrdimo, da bodo namreč prišle Borovlje zavoljo vednih hujskanj na slab glar. Vprašamo pa, kdo hujska? Na to vprašanje pa odgovorimo z besedami, katere je rekel borovski občinski odbornik A., torej deut«h-freundlicher Slovene, proti Slovencu Sch.: «Odkar j« ta Maurar pri nas, pa smo med seboj kakor pes in mačka.»
Pliberk. Kakor smo že poročali, dobili smo pri nas «Narodni dom». Mislili smo, da bode delal konkurenco «nemškim» gostilničarjem, da se bodo zbirali v njem Slovenci vseh slojev. Toda varali smo se. Samo nekateri poznajo geslo: Svoji k svojim I drugi pa, t. j. večina, pa podpira nemške gostilne. Kot značilno dejstvo omenim, da imajo Pliberčani — Slovenci klub v nasprotni «nemški» gostilni. Kako bode shajal slovenski gostilničar, ako ga ne podpirajo Slovenci, ker Nemci se ga itak izogibajo. — Dobili smo telovadsko društvo «Orel». Nazdar mu, ako bode zasledoval narodne interese! — Vršila se je volitev v občinski zastop. Izvoljeni so seveda najhujši «hajlovci», ki jih je rodila slovenska zemlja. Toda tudi v drugem oziru ni naš zastop hvalevreden. O nekaterih se pripoveduje prav čedne reči. Toda «Heil» vse zaceli.
Vogrče, C. kr. deželni šolski svet nam ne pripoznava pravice do čl. 19. V zadnji seji nam je odbil prešnjo. ki smo jo vložilj za slovensko šolo. Radevedni smo, kakšne tehtne vzroke ima zato. Dobro bi bilo, da bi se objavili, da bo svet videl in spoznal logiko gospodov v dež. šolsk. sveta. Saj imajo strokovnjakov do«ti med sabo.
Sele. V zloglasnem «Štajercu» se je spravil neki umazani dopisna čez borovške tamburaše, ker so oni priredili pri nas krasno uspeli koncert; ob enem napada in smeši tudi našega vrlega g. župnika in g. Mažeja. Ker se s tem dopisom nočemo dolgo baviti, povemo štajerčevemu popisanu samo tole: kdor je sam surov in podivjan, tisti pač ne pozna umetniškega okusa in ne more imeti nobenega umetniškega užitka, akotudi bi poslušal najboljšo Wagnerjevo opero. Sicer pa imenujemo s tem javno dotičnoga štajerčevega dopisuna nesramnega lažnika i n obrekovalca, ker trdi, da so bili tamburaši fantiči, ki v Borovljah še v gostilno ne smejo hoditi.
Medborovnlca. Naša nemškutarija vedno bolj napreduje, pa ne mislite da v	in lepem,
ampak samo v stvareh, k la >- ničvredne in pohujšljive. Neki znani uem&kuUr jv posilil desetletno deklico in uganjal. ž njo take stvari, da se to sploh med ljudmi ne da povedati. Ko je bil ta človek poklican zavoljo tega pred sodnijo, se je sprva lagal in vse tajil; ko pa, je videl, da s tajenjem nič ne opravi, pa je šel našega obernemšku-tarja in janičarja za «rat» vprašat. In ta mu je svetoval, naj reče pri sodniji, da je včasi zmešan, Ta svinjarija kaže zopet, kaki so naši odpadniki. Zavoljo tega kličemo: proč od nemškutarije.
Medborovnlca. Tukaj je umrl hišni posetnik Pihler, ki je razpisal v svojem testamentu različne legate naši občini, požarni hrambi in Schulvereinu. N. p. v m.!
Sele. Pri nas smo imeli predpretekli teden čuden lov. Navadno napravlja gospoda lov na divjačino, pri nas pa so napravili lov na nekega Schmied-hoferj«, kateremu so prišli na sled, da (udi on včasi naredi lov na divjačino. Neverjetno je, kaj si taki mladi lovci na ljudi vse dovolijo. Lezli so skoz okno in preiskali vse, ne da bi to prej povedali. In vendar se pri nas še najdejo .ljudje, ki s takimi ljudmi držijo. Res žalostno 1
Borovlje. Poslanec Steinwender je predlagal v deželnem zboru, naj se obdači tudi vodno moč. To bi bilo zelo pametno, ker kapitalisti vendar lažje davke plačujejo kakor delavci. Pa nemškutarji držijo s kapitalisti in zavoljo tega so priredili zborovanje proti Steinwenderju. V tej vodni zadevi je tudi dr. Maurer par prav vodenih povedal, tako da bo Steinwenderjev vodni predlog res v nevarnosti, pa ne v deželnem zboru, ampak pri naših nemškutarjih.
Drugi begunci pa so šii dalje. Hiteli so mimo slapa, korakali dalje in dalje, višje in višje ob potoku, preko priprostih mostičev ali naravnost skozi vodo. Oez dobre pol ure so dospeli do tesnega prehoda. Skala na desni, strmo, zaraščeno pobočje na levi. In v sredi si je izdolbel potok ostro propadajoč žleb, po katerem skoro bi rekel žvižga voda navzdol. Poleg potoka je le še ozka v skalo vsekana pot. Onkraj te tesni pa pot že neha, le le posamezne steze vodijo navzgor po grabnu in na planine.
V tej pravkar opisani tesni se je dogodila beguncem nesreča. Dobra tretjina njih je bila že onkraj tesni, kjer se je zasedaj utaborila; drugi dve tretjini pa so morali iti še preko tesni. Kar se vozu, na katerem je bila naložena težka skrinja, stre sredi tesni kolo in ves tok ljudi in živali se ustavi kolneč in mukajoč. V temi in na prostoru, kjer sta stala lahko le po dva vštric, je nastala kmalu zmešnjava. In žene in otroci so seveda udarili v glasen jok.
Medtem je bil pri vbodu v graben stari Matija splezal na visoko skalo, odkoder je bilo videti v dolino. In zazrl se je v jezero ognja, ki je valovilo krog podklošterskega samostana in v samostanu samem. Obrnil je oči po dolini. Vse vasi tihe in temne, le v sosednjem St. Jobu je gorelo posamezno gospodarsko poslopje, ki so ga skoraj gotovo ljudje v naglici in po neprevidnosti zasmodili, Nevarnosti za vas ni bilo, hiša je stala v stran. Pri žaru njenega plamena je bila videti St. Jobska cerkev in obzidan prostor krog nje. Bil je prazen; ljudje so raje bežali v gozd in planine, kakor da bi zaupali svoje življenje in življenje svojcev šibkemu cerkvenemu obzidju.
Ozrl se je Matija še na podvetrovski grad. Kakor temna pošast je čepel tam daleč ob Zdi na strmi skalini. Samo okno o visokem stolpu je bilo razvetljeno.
Zadovoljen se je vrnil Matija k svojim tovarišem, zadovoljen, da zna na stara leta še tako plezati.	______ Dalje-prih.
Oreblnj: (Gostilna v Narodnemu domu Homer) se je oblastveno zaprla vsled nesramnega postopanja in pritiska nemškutarjev in nemških nacionalcev.
WST Pozor! Danes smo priložili cenjenim naročnikom položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti.
Šolske stvari.
Seja dež. šol. sveta dne 29. vinotoka 1909. Imenovani so bili: Za nadučitelja na deški ljudski šoli v Velikovcu Alois Eberle iz Mežice, za naduči-teljico na dekliški ljudski šoli Maria Fischkandl iz Velikovca, podučitelja V.ternik za Zeltschach in Fran Vedenik za Rubland obenem kot šolovodje. Izpite o učni sposobnosti so napravili (med drugim): Ana Bessold iz Pliberka, Volmar Bohrer iz Vobr, šolo-vodja Janez Feijnig iz Tunela, Cölestina Graß v Podkloštru, šolovodja Janez Greger iz Daniela pr. Pliberku, Jožef Hermetter iz Libelič, Franc Langer iz Medgorij, Emil Podlipnik iz Šmihela nad Pliberkom, Ana Tschernitz v Škcficeh Tomaž Unz v Podpeči, šolovodja Peter Wrulih iz Slov. Plajberga.
Narodne zadeve.
„Korošec*4 bo izhajal tudi prihodnje leto. Ako se oglasi saj par sto naročnikov več, bo Ust, ki se je že precej udomačil med koroškimi Slovenci, izhajal vsak teden. Toliko v vednost na razna vprašanja.
Kdo se veže z Nemci? «Mir» je pisal, da hodijo na Koroško tisti kranjski liberalci, ki se vežejo doma na Kranjskem z Nemci. Nam je pač vseeno, ali vam to kdo verjame ali ne. Da bodo pa tisti Korošci, ki znajo sami misliti, vedeli, kdo se veže z Nemci, jim povemo, da so ravno klerikalci volili ob času državnozborskih volitev (leta 1907) v Ljubljani z Nemci. Hoteli so toraj, da bi gosp. Iv. Hribar, ki je že toliko storil za Slovence, ne bil izvoljen. Deželni predsednik kranjski je Nemec. Kaka krivica je to! Popolnoma slovenska dežela mora se pustiti komandirati od nemškega dežel, predsednika. Ze davno bi lahko dobili Slovenca za dež. predsednika ali kranjski klerikalci so zvezani z nemškim predsednikom Schwarcom in držijo na njega roko.
Narodno gospodarstvo. V Kropi na Kranjskem so ustanovili klerikalci žrebljarsko zadrugo. Ta zadruga ima 224.860 kron dolga. Klerikalna zadružna zveza (klerikalna zveza šparkas) je posodila tej zadrugi 198 260 kron. Toraj skoraj dvesto tisoč kron in zadrugi! Ali more kdo shajati, če ima toliko dolga. Tu se za obresti ali procente ne pridela več. In tudi zadruga, ki ima toliko dolga ne bode mogla kdaj plačati teh denarjev. Ce bo pa prišla zadruga na kant, izgubila bo denar klerikalna zveza šparkas. Zveza sama sicer ničesar ne more izgubiti, ker zveza sama nima denarjev; izgubile bodo le tiste šparkase, ki so pri tej klerikalni zvezi. In te šparkase samenasebi zopet ne morejo izgubiti, ampak izgubili bojo tisti ljudje, ki so zraven in stojijo dobri pri teh iparkasah. Naše slovenske šparkase po Koroškem so bile prej večinoma pri Celjski zvezi Tam so pametni in skrbni ljudje in nobene kride se ni bilo bati. Zdaj pa delajo klerikalci na to, da bi od celjske zveze odstopile in pristopile k tej klerikalni zvezi (v Ljubljani), ki je v taki nevarnosti. Mi se vam lepo zahvalimo. Duhovniki in pa drugi klerikalci naj dajo denar kamor hočejo. Nam nič mar, če ga dajo tej klerikalni ljubljanski zvezi, ki si je nave-sila tak dolg. Naj svoj denar izgubijo, kakor hočejo. To nam pa ne more biti vseeno, če se vtakne k taki nevarni klerikalni zvezi težko pri-služen denar slovenskega kmeta ali slovenskega delcvca. Zato bi imeli slovenski kmetje in slovenski delavci povsod zahtevati, da tista Iparkasa, ki ima v njej denar, ne pristopi k klerikalni zvezi v Ljubljani, ampak k zvezi v Celju, da njih denar in pa premoženje ne bo v nevarnosti. (Kdor je pri šparkasi, tak tudi z drugim premoženjem dober stoji, ne samo z tistim denarjem, ki ga ima v hranilnici). Ce je pa tista šparkasa, v kateri imamo denar ali pa pri kateri smo, že pri klerikalni ljubljanski, tedaj moramo zahtevat, da tam izstopi in da pristopi k celjski zvezi.
Ministrstvo za uk in pa slovenske učne knjige. Knjige, ki se rabijo za poučevanje v šolah, morajo biti pregledane in potrjene od ministrstva za uk. Minister sam seveda bukev ne more pre-
birati. Pošlje title učenim in zanesljivim možem, da jih preberejo, (le tak mož potem reče, da to bukve prav, tedaj jih minister potrdi in bukve se smejo rabiti pri poučevanju v šoli, če pa niso prav, tedaj pa ne. Slovenski profesorji so spisali veliko takih (lepih in modernih) bukev. Bukve so že pregledali učenjaki in zanesljivi možje in rekli so, da so dobre. M aistru bi ne bilo treba drugega, kakor podpisati svoje ime. Vendar pa tega ne stori. Zmirom odlaša in odlaša, slovenski študenti in profesorji pa morajo čakati, kdaj bo hotel minister (ki je zagrizen sovražnik Slovencev) to storiti. Medtem, ko bi lahko imeli v šolah že te lepe slovenske knjige, imeti morajo slovenski itu* denti nemške knjige. In zakaj minister ne potrdi slovenskih bukev? — Zato, da morejo nemške cajtunge pisst in trobit v svet, da Slovenci nimamo slovenskih bukev. Vidite, taki prijatelji Slovencev so Nemci! Od spredaj se nam sladkajo, od zadaj nam pa skušajo povsod le škodovati. Pravi hinavci so. Ali bomo takem ljudem še kaj verjeli? Ali bomo pri volitvah še z nemškutarjem volili?
Kako se upošteva narodnost po drugih šolah. Avstrijski inšpektorji imajo svoje društvo. Imajo tudi sami svoj list, ki je obenem glasilo društva. Ta list se imenuje: Die österreichische Schulaufsicht». V zadnjih številkah priobčuje ta list šolski red. (To so zapovedi, katere se obesijo na šolsko steno. Tu notri stoji, kako se morajo učenci zadržati i. t. d.) Ta šolski red, ki je natisnjen v imenovanem listu, je po nekaterih šolah že v veljavi. Društvo inšpektorjev pa gotovo hoče, da bi še vpeljal isti še po drugih šolah, zato je bil natisnjen v «Oesterreichische Schulaufsicht» in imenovan za vzoren šolski red (Mustertchulord-nung). g 84. tega šolskega reda pravi: Šolar naj nikdar ne pozabi, da mora ostati zvest tistemu ljudstvu, kateremu pripada. Poleg Boga in domovine naj mu bo njegovo ljudstvo (njegov narod) najsvetejši na svetu». In § 85. se glasi: «Svoj domači jezik, to je tisti jezik, katerega govorijo njegovi starši in katerega so govorili pradedje, mora imeti v časti in nikdar naj ga ne zataji ali sramoti.» Te besede priznajo za prav inšpektorji. (Pa tisti inšpektoriji, ki inšpicirajo šole na slovenskem Koroškem gotovo ne! Stavčeva opomba.) Te besede ali zapovedi so potrdili pri c. kr. učiteljski konferenci zbrani učitelji in te zapovedi je potrdil
c. kr. okrajni šolski svet-------ali to se seveda
ni zgodilo pri nas na slovenskem Koroškem. Pri nas na Koroškem take pedagogične resnice ne veljajo. Pri nas pravijo nemški in nemškutarski učitelji v šoli, da je naš materni jezik grd, čeravno je najmanj ravno tako lep in ravno tako imeniten, kakor je nemški jezik. Namesto da bi se navajali otroci v šoli spoštovati domači jezik in vse domače: stariše, žlahto, domačine, svojo domovino, domače navade i. t. d., se jim pa skuša vcepiti srd do domačih ljudi, domačega jezika. Tako delajo naši nemškutarski in nemški učitelji in učiteljice. — la kaj pa naše c. kr. šolske oblati? Te delajo ravno tako. Nemškemu in nemlkutarskemu učitelju dovoljujejo vse: ž njim delajo roko v roki. Slovenske učitelje pa trpinčijo na vse načine. Nemške učitelje nastavljajo med Slovenci, da bi tu prav delali proti Slovencem, slovenske učitelje pa potikajo v nemške kraje.
Dr. Ploj In klerikalci. Tedaj, ko so bile državnozborske volitve so bili klerikalci vsi vneti za državnega poslanca dr. Ploja. Ko pa dr. Ploj na Dunaju ni hotel uganjati s klerikalcem vred hinavščine, so začeli ti hujskati proti zaslužnemu možu. Skušali so med ljudstvom zbuditi mnenje, da dr. Ploj ni naroden in kvasili so še druge čenčanje. Velika občina na Sv. Roku ob Sotli pa je izvolila Zdaj dr. Ploja za čutnega občana. S tem je ljudstvo pokazalo, koga čuti in spoštuje in v koga ima zaupanje. Občina Sv. Rok leti v volilnem okraju klerikalnega državnega poslanca dr. Korošca. Za častnega občana pa ni bil izvoljen dr. Korošec, ampak dr. Ploj.
Kako gospodarijo nemški ministri v naši državi. Do lanskega leta je prodala v Crno goro sladkor ali cuker samo Avstrija. Naša vlada (naši ministri) pa so zakrivili, da Crnogorci ne marajo več avstrijskega sladkorja in ga dobivajo iz drugih držav, posebno iz Francoske. Milijoni, ki so prišli prej iz Črne gore k nam, pa gredo zdaj drugam. Zalo pa bomo morali Avstrijci dati milijone In milijone za velike ladije —> katere potrebuje Rajh.
Novi davek na vino. Finančni minister Bi-linjski je predložil meseca oktobra v državni zbor-
nici letni proračun: primanjklaj državnega gospodarstva znaša 395 milionov krou. — Da se ta primanjklaj vsaj delema pokrije, je predlagal razne nove davke, med drugimi tudi davek na vino, ki bi naj prinašal državi 11 milionov kron novih dohodkov. Ako bi se ta zahteva uresničila, bi postala pogubonosna za vinogradnike. Zavolj tega nikakor ne bodo pripustili, da se ta nakana uresniči. Združili se bodo vsi vinogradniki, viničarji, krčmarji, vinski trgovci, da protestirajo proti taki nakani. Seveda tudi poslanci bodo morali storiti svojo dolžnost, da rešijo vinogradnike.
Odgovori na vprašanja
v št. 25. (dne 13. novembra 1909).
4.	Kako starost u čaka dobovo drevo?
Odgovor: Dobovo drevo «živi» do devetsto
let. 300 let raste, 300 let ne rasto več, 300 let pa hira, preden vsahne popolnoma. Seveda dobovo drevo tudi le tedaj tako dolgo «živi», če je zraslo iz zdravega zrna in če se mu med tem dolgim časom ne zgodi kaj, bodisi na korenini ali na steblu. Ker dob tako dolgo živi, zato ga vsadijo večkrat za spomin, da bi spominjal še ljudi, ki bodo živeli bogve kdaj za nami na to ali ono. Nemci sadijo na pr. radi «Šilerja» dobe, kateri naj bi spominjali na pesnika Šilerja.
5.	Kaj mora storiti, ko vidi, da se mož in žena prepirata?
Odgovor:
Ce se prepirata žena in mož,
Pazi le to ti: da čist tiho boš;
Će mi pa tega ne bodeš verjel,
Boš ženo in moža na glavi imel.
6.	Kje je največja gostilnica?
"Odgovor: Vse najmogočnejše je v Ameriki, seveda morajo potem tudi imeti Amerikauci aajvečjo gostilno ali «hotel». Ta hotel je v mestu Cikagi in se imenuje «La Salle Hotel». Ta hotel je visok 200 čevljev in ima 22 nadstropij: dve nadstropji v zemlji in 20 nad zemljo. V hotelu je 1172 sob in 840 kopalnic (to je izbic za kopanje.) Hotel je veljal šestinpol milijona dolarjev, to je še čez 30 milijonov kron. Vrhtcga je veljalo še pohištvo tri milij. kron. V tem hotelu je 4600 vrat. Ce bi se postavile te ena zraven druge, iti bi moral precej dolgo, prej da bi prišel mimo vseh. (Računi, da so vrate široke po en meter in najdi sam, kako dolgo bi hodil 4000 metrov se prehodi v uri, če gre počasi, če gre hitreje, pa 5000 metrov.)
7.	) V kateri deželi so imeli najprej železnice?
Odgovor: Železnice so imeli na Angleškem. Ko je videl vladar neke male nemške državice prvikrat železnico, se mu je zelo dopadla. Ko je prišel domov, je rekel svojemu ministru: «Tako železnico hočem jaz tudi imeti.» Mislil je, da velja samo kakih 10.000 (deset tisoč) goldinarjev. Ko mu je minister povedal, koliko velja, naredil je velike oči. Železnice si pa ni mogel napravit.
Nova vprašanja.
8.	Mislimo si, da bi mogel kdo postaviti lest-stvico (ali lojtro) na mesec. Kako dolgo bi moral hoditi, da bi prišel od zemlje do mesca?
9.	Kako dolga je največja ladija?
Odgovori:
8.	Po najnovejših raziskovanjih je oddaljen mesec 384.000 km od zemlje. Po zemlji gre človek v eni uri kakih 4 kilometrov. Po lestvici ali loj-tri bi moral pa imeti še enkrat toliko časa za tisto pot. del bi toraj, recimo: 2 kilometra v eni uri. Potreboval bi toraj za 384.000 km 384.000 : 2 =* 192.000 ur. Ker bi pa na dan ne mogel več hoditi, kakor pa kvečjemu 10 ur [kaj bi pa kaj oni čas, ponoči delal? Moral bi nositi s seboj posteljo in jo obešati na lojtro ali pa hoditi vsak dan na zemljo spat (!)], potreboval bi 192 000 :10 — 19.200 dni. Recimo, da bi hodil poleti in pozimi, samo 35 dni v letu bi imel počitek (nedelje in prazniki). Potreboval bi tedaj: 19.200: 300 ali 192 : 3 - 64 let Ce bi začel toraj pot desetleten fant, star bi bil že 74 let, prej da bi prišel na mesec.
9.	Družbe, ki prevažajo potnike in pošto med Evropo in Ameriko imajo že nekaj let sem ladije, ki so dolge po 204 m, 207 m ali tako okoli. Seveda žene te ladije para, zato jim pravimo «parniki». Najnovejši tak parnik pa je bil pred kratkem zgra-
jen. Gradili so ga eno leto in pol. Ta je dolg 240 metrov. Veljal je 124 milijonov kron. Mašine imajo 70 tisoč konjskih moči. Za kurjavo se porabi na uro 3 metercente premoga. Na pot vzame seboj kakih 50 vagonov pomoga.
Svetovna politika.
Delegacija. Dunaj, 5. decembra. Uradno se poroča, da bodo delegacije dne 27. t. m. sklicane na tri dni, da dovolijo proračunski prov -z o rij. Nemške stranke so se že dogovarjale z madžarskimi, pa ne bo ne na eni, ne na drugi strani težav za provizoričen proračun. — Da vsled avstrijske in ogrske krize tudi v delegacijah ne more biti več govora o rednem proračunu in o pravi proračunski debati, je naravno. Dokler imamo nstitucijo delegacij, bila bi pa prav tam politična debata nadvse važna, posebno letos z ozirom na aneksijo Bosne in Hercegovine in na splošno zunanjo politiko, ter z ozirom na ogromne militaristične zahteve. Vidi se torej, kako nespametna je politika slovanskih meščanskih strank, ki na radost vlade onemogočajo odločilne besede o najtehtnejših, prav za slovanske narode važnih političnih vprašanjih. Parlament ne zboruje, delegacije ne zborujejo stranke ne pridejo do besede, med tem pa vlada dela, kar hoče; saj ima izgovor, da zaradi nedelavnosti zakonodajnih zborov ne morejo obtičati vsi opravki!
Ogrska kriza. Budimpešta, 6. decembra. Najnovejše vesti zagotavljajo, da bo ogrska kriza v bližnjih dneh rešena na ta način, da se imenuje provizorično ministrstvo, ki bi imelo skrbeti za to, da se reši v budimpeštauskem državnem zboru proračunski provizorij. Na to bi se razpustil državni zbor in provizorično ministrstvo bi razpisalo in vodilo nove volitve. Na čelu tega kabineta bi bil bivši naučni minister Vlašič ali pa grof Tasilo F es te tič. Med tem se nadaljujejo avdience na Dunaju, le državnozborskega predsed-ništva ni mogel sprejeti cesar, ker je Na va y težko obolel.
Italijanska kriza. Rim, 3. decembra. Gio-littijeva vlada je naznanila svojo demisijo.
Gospodarska vprašanja.
Tržne cene v Celovcu
dne 25. novembra 1909.
pšenied rž . ječmen oves ajda koruza pšeno proso grah leča
fižol, bel rdeč
-bob , . •krompir detelj no seme seno,sIadko> kislo S
zeljne glave, 100 kom. repa, 1 vreča smetana, 1 liter mleko, 1	„
maslo
surovo maslo Špeh, okajen „ surov svinjska mast jajca piške kapuni race gosi
30 cm dolga trda drva 1« 30 „	„ mehka „ [ *
00 „	„	„	„ j
Vzemita, ako ste nahodni, hripavi ali zaslizeni, Fidlerjev fluid z znamko «Elsafluid». Sami smo se prepričali, da učinkuje zdravilno in osvežujoče pri bohč nah v prsih, vratu i. t. d. Ducat za poskušnjo 5 kron, dva ducata 8 K 60 vin. franko. Izdelovatelj edino lekarnar Feiler v Stubici, Elsin trg št. 257 (Hrvaško).
Ali bode zmanjkalo goli? Stare ženice se bojijo, da bi soli ne zmanjkalo, ali ta strah je neumen. To se ni treba bati, da bi morali jesti neslane jedi. Soli je toliko v zemlji, da jo lahko kopljejo dannadan še tisoč let, pa je tudi še ne bo zmanjkale. In če bi tudi še zmanjkalo soli v zemlji, zaradi tega bomo še sol ravno tako imeli. Sol je namreč tudi v morski vodi. V nekaterem morju jo je več, v nekaterem pa manj. Počez pa je je v 100 litrih kakih pet funtov. Iz morske vode se sol lahko dobi na različne načine. 1. Voda se kuha tako dolgo, da vsa Izpuhti in v piskru ali kotlu imamo suho sol. 2. Morska voda se tudi lahko nalije v posode. Te posode se postavijo na solnce. Voda se posuši in v posodah ostane suha sol.
SVOJC zdravje udobUel Vaša slabotnost in bolečine Izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne, rellerjev fluid s znamko «Elsafluid». Tucat za poskušnjo 6 kron franko, izdeluje ga le lekarnar E. V. Feiler
Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi v Stubici, Elsin trg štev. 257 (Hrvaško).
Koliko poaiile človek, pro) da je 70 lot
atar? Neki Francoz je tehtal in meril jedi in pijače, katere použije v enem letu majhen otrok, potem večji otrok, potem odrašen človek in je po teh izkušnjah izračunil koliko je snedel in popil tak človek, ki je 70 let star. Pravi, da sne človek, prej da je star 70 let 1280 krat toliko, kakor je težak človek sam. Povprečno je použil tak človek od svojega rojstva sem 54 000 kg (to je kakih 100 starih centov) trdih (suhih) jedi in je popil kakih 50 tisoč litrov vode in pa drugih pijač.
Milijard«. Milijarda v zlatu bi tehtala 322 580 kg. Ce to zlato potegnemo v žico, ovijemo ž njo lahko cel svet. Milijarda v sreb ru bi tehtala 5 milijonov kg. Ge bi hoteli naložiti milijardo zlata na železniške vozove, bi izrabili 64 voz, ki bi tvorili približno 400 m dolg vlak. Za milijardo srebra bi izrabili 1000 voz po 5 ton, ai bi zastavili 6 km železniške proge. Ako bi otovorili posameznemu nosaču po 10 kg zlata, bi potrebovali 32 tisoč nosačev, da bi nesli milijardo zlata. — Za milijardo srebra bi pa potrebovan 500.000 nosačev. — Ako bi polagali naše zlatnike drug poleg drugega, bi nastala 1050 km dolga črta, če bi jih pa nalagali drug vrh drugega 33.000 metrov visok stolp.
Zadnje fetetje prebivalstva v Člkagi izkazuje 1,307,015 moških in 1,265 820 ženskih prebivalcev, torej 41.195 več moških kot žensk. Po narodnosti je okrog 670.000 Angležev, 664 000 Nemcev,
241.000	Ircev, 143.000 Poljakov, 123.000 Švedov,
116.000	Cehov. Zaznamovanih je 36 narodov, toda med njimi ni niti enega Slovenca, katerih je v Cikagi več ko 5000. Kot avstrijski izseljenci paradirajo skoro gotovo med nemškim številom!
Koliko TOlja vojaštvo ? Izdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takele: Angleška 1532 mil. kron. Nemčija 1452,2 mil. K. Rusija 1348,4 mil. K. Zedinjenje države 1158 mil. K. Francija 1115 mil. K. Avstrija 541 mil. K. Italija 443 mil, K. in Japonsko 402,6 mil. kron. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh 8 držav nad 8000 milijonov kroni
Raznoterosti.
Ciankoll za motke. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je umrl nenadoma stotnik generalnega štaba na Dunaju, Mader. Dognalo se je, da je zavžil ciankali, ki ga je dobil po pošti kot sredstvo za pospeševanje moči. Izvedelo se je, da so vsi gojenci enega letnika vojne šole dobili slične zavitke, a jih niso zavžili. Sum je padel na nadporočnika Hofrichteija, ki so ga aretirali. — Naravnost grozen je položaj, ki je nastal, odkar so v Linču aretirali nadporočnika Hofrichterja ter ga prepeljali na Dunaj v garnizijski zapor. Kakor je po smrti nesrečnega stotnika M a der j a, ko se je izvedelo, kako iufermaličen zločin je namenjal desetorici ljudi hipno smrt, vso javnost razburjalo vprašanje, čigavi možgnni so si izmislili tako nepojmljivo hudobijo, tako vznemirja vse misleče ljudi sedaj drugo vprašanje: Ali je tisti, ki so ga prijeli, kriv ali nedolžen? Tako strašno je bilo huhodelstvo, da je umevna mrzlična želja tisočerih in tisočerih, razkriti hudodelca; in tako strašno je bilo, da se upira vsak človeški čut, ko imajo v rokah živega človeka, veri, dahi osumljenec mogel biti res zločinec. Temu čisto čustvenemu dvomu pa se pridružuje miselni, ki je še veliko mučaejši. Policija že razglaša, kako se bo razdelila nagrada, ki jo je razpisalo vojno ministrstvo za odbitje sledov, po katerih bi se našel zločinec. Vse redarstvene izjave so take, kakor da bi bila oblasti vsa stvar že jasna in za policijo zaključena, kakor da sploh ne bi bilo treba iskati nikjer več. Kakor človek, ki nima nobenega povoda, da bi kaj dvomil, pripoveduje policijska korespondenca dannadan o indi-cijah, ki jih smatra skoraj za gotove dokaze in o možu, ki je po njenem mnenju nedvomni krivec. Lahko bi bilo, če bi bili dokazi res tako trdni. Toda vse, kar je doslej sigurno znanega, utemeljuje pač sum, nikakor ga pa ne dokazuje. Posebno mučno pa je, da so se nekatere vesti, ki jih je očividno razširjala policija, izkazale za neresnične ali pa vsaj za netočne. Kmalu po aretaciji Hofrichterja se je n. pr. razglašalo, da so našli v njegovem stanovanju bektograf enake veličine, kakor tista, reklamna pisma za «krepčanje moške moči», s katerim so se razpošiljali zavojčki s ciankalijem. Tisto časopisje, ki hoče vedno biti senzacionalno in neprenehoma budi žival v človeku, je takoj napihnilo to vest. Tako je n. pr. znani Ikandalni list «Neues Wiener Journal» hitro javil, «da se na hektografn še pozna besedilo onega reklamnega pisma». Seveda bi bil to naravnost
neovrgljiv dokaz, Če bi bila vest resnična. Toda kmalu se je izkazalo, da je Hofrichter kupil samo en šapirografski list, katerega pa sploh niso našli, Hofrichter pravi, da ga je vrgel v peč, ker ni bil za rabo. Njegov zagovor morda ni resničen; toda gotovo je, da ni nihče našel pri njem otiskov onega pisma, bodisi na hektografn, bodisi na papirju. Vse, kar se more očitati nadporočniku, je lahko v zvezi z zločinom; in vendar je vsako dejstvo zase lahko povsem slučajno. Našli so pri njem take škatljice, kakršnih je bil poslan strup generalštabnim častnikom. Takih škatljic bi se gotovo našlo na stotine pri stoterih ljudeh; saj se izdelujejo za prodajo in proda se jih tisoč in tisoč. Neki uradnik dunajske «Arbeiter Zeitung» je izpraševal Hofrichterjevo ženo o vseh točkah, ki so sumljive; izpraševal je je skoraj kakor preiskovalni sodnik. Ona mu je pripovedovala o teh škatljicah zgodbico, ki je tako naravna in verjetna, da ne more biti bolj. Kakor mnogo ljudi, ki imajo dovolj prostega časa, se je tudi Hofrichter bavil z raznimi malimi deli, ki so že bolj igrarija. Napraviti ji je hotel pripravo, podobno mali omarici, za šivanje: Za igle, gumbe, niti i. t. d. Najprej jo je hotel zlepiti iz praznih škatljic za užigalice, a to se ni obneslo. Potem je nakupil tistih čednih škatljic, a ker se mu tudi iz □jih ni posrečila naprava, je sežgal vse skupaj. Tega ni pripovedoval on, ampak njegova žena. In človek se mora vprašati, ker je samo dvoje mogoče: Ali je njena pripovest resnična ali ne? Grozno bi bilo, pomisliti na drugo; zakaj tedaj — no tedaj skoraj ne bi bilo mogoče nič druzega, kakor da je ona z žojim v sporazumu, vsaj toliko, da ve za njegovo hudodelstvo. Čuden križ je pa tudi z ostalimi dokazili. Našli so pri njem oblate, ampak — to gotovo ni malenkost — povsem različne od tistih, v katerih se je razpošiljal ciankali. In važno je to, da pravzaprav le cela svota indicij sploh kaj velja; čim je eden omajan, se maje cela zgradba. Zadnji čas javljajo pač nekaj, kar bi bilo lahko usodepolno, če je resnično. V Linču se je baje oglasil neki prodajalec suhih zelišč — nemara drogist — pri katerem je baje neki nadporočnik 14. polka pismeno zahteval ciankalija, da bi ž njim zastrupil psa. Koliko je na tem resnice, se še ne ve, na vsak način je pa v celi stvari treba mnogo, prav mnogo previdnosti. Ampak če je res, tedaj je nadvse čulno, da se ni mož že davno oglasil, kakor je sploh čudno, da se prav o najvažnejši točki, o nakupu ciankalija ves čas nič ne izve. Ciankali se vendar ne prodaja tako kakor sladkor!... Neugodnost občutkov spričo cele zadeve je še večja, ker ima o tako skrivnostni stvari soditi vojno sodišče. Civilno kazensko postopanje se je v teku časa vendar precej reformiralo, popolnilo in ločitev funkcij, ločitev preiskave in razprave, javnost obravnavanja daje kolikor toliko garancije za vestno sodbo. In kolikor bodi vzlic temu po svetu ljudi, ki so bili po krivem obsojeni, zlasti radi manjših slučajev, ker so jim bile razmere neugodne. Pa tudi v težkih slučajih! Desetletja so nekateri po nedolžnem presedeli v ječah; tudi obesili so že tupatam nedolžnega. Kako naj ima človek čvrsto vero in zaupanje v vojno sodišče, kjer je avditor edina merodajna oseba od začetka do konca, kjer ni zagovora proti obtožbi, kjer ni javnosti, kjer nadomeščajo mrtvi protokoli živo razpravo, kjer ne more biti obtoženec niti v Najvažnejših momentih navzoč? Dokler ne pride več luči v to temno zadevo, bo ležala möra na misleči javnosti.
Ciankali na Meh koncih in krajih. Sedaj imajo svojo cianka ijevo afero tudi na Francoskem. «Tempsu» javljajo iz Verduna, da je nek zločiuec natresel v juho, ki je bila namenjena vojakom, veliko množino ciankalija. Juha pa je vsled tega tako neprijetno dišala, da je nihče ni maral jesti, razven dveh vojakov, ki sta nevarno obolela. Juho so zdravniki takoj preiskali in so izjavili, da bi Tseh 80 vojakov, katerim je bila namenjena, v par minutah umrlo, če bi jo povžili. Sum pada na nekega podčastnika po imenu Charles Faraco, pri katerem so našli sledove ciankalija in ki je že priznal. Temu podčastniku je nek mlad vojak posodil 150 frankov; nadležnega upnika bi se bil rad na ta način iznebil.
Cerkve, ki ee lahko prepeljejo. V Ameriki imajo stvari, da bi rekel človek, da res ni mogoče. Imajo hiše na 10 nadstropij, imajo pa tudi hiše na 35 nadstropij. Potem imajo hiše, ki so iz železa in pa zopet take, ki so iz glaževine. Zdaj hočejo napraviti zopet čisto nekaj novega, namreč take cerkve, ki se bodo lahko prepeljale z enega kraja v drugega. Cerkev bo na vozu, kateri bo imel šest koles. Na vozu bo tudi žagred (zakristija), potem bo pa gori tudi še mala Ušica s kuhinjo
vred za duhovnika, tako da se bode vozil duhovnik kar s cerkvijo vred. V cerkvi bodo tudi male orgjle.
Nemike zverine — v podobi iloveka. v
Glatzu na Pruskem je dekla Ana Werner svojega enajstletnega otroka živega pokopala! V Baucnu na Saksonskem pa je hlapec Vetter svojo triletno hčerko zastrupil Oba sta bila obsojena na smrt. — Ako bi se kaj takega zgodilo na Slovenskem, to bi vpili nemški listi o slovenskem divjaštvu.
Najbogatejia vdova na aveta. Pred malo časa je umrl v New Yorku milijonar Harrimau, znan pod imenom «kralj železnic». Vse svoje veliko premoženje, 100 milijonov dolarjev, je zapustil svoji ženi. Vdova Harriman se je kot deklica seznanila s siromašnim, a podjetnim Harrimanom. Ni bila bogata, a imela je nekaj tisočakov in te je dala Harrimanu, da jih porabi za svoja podjetja. Po 32 letih je premoženje narastlo v ogromno vsoto in Harriman je vrnil nekdanjo pomoč ženi s tem, da ji je zapustil vse premoženje. Tako je postala ga. Harriman najbogatejša vdova na svetu.
Stalnhsil, oproščena in svetovnozna vdova po umorjenem slikarju Steinheilu, pojde sedaj po obravnavi v Švico v nekov zdravilišče. Tu se snide s svojo 17 letno hčerko. Časnikarjem bo odgovarjala le v prisotnosti svojega odvetnika. —- Afero Steinheil v Parizu je izrabil mladoturški pesnik, napravil iz nje tridejansko dramo, katera se bo igrala v kratkem času v gledališču Petit Champs v Carigradu.
Bok poslanec, v fiolandskem dež. zboru sedi poslanec Pikkole. Mož hodi bos v zbornico. Ko je prišel prvič, so mu rekli: Vi, ste pozabili čevlje doma. — O ne, se je odrezal, jih ne nosim nikoli. Ko je prišlo to v časnike, so mu pošiljali čevlje in nogavice od vseh vetrov. Vse to je lepo spravil in prodal — v zbornico hodi pa še vedno bos.
Smešnice.
Profesor pride na obisk in ko slači rokavice, zapazi, da imajo konce pristrižene. «Za Boga,
vsklikne, pozabil sem jih sleči, ko sem rezal nohte.»
*
Dva otroka dobita od strica krajcarje za čreš-nje. Gresta v cerkev in starejši vrže krajcar v mež-narjev nabiralnik. Mlajši atori isto. Po nekem času vpraša mlajši: «Kje pa so črešnje? Bi že mogle tu bit?!»
*
Žena toži moža. Sodnik reče pri obravnavi 1 «Obtoženec, sedaj imate vi besedo!» Mož se vzravna
in reče proti ženi: «Ali si slišala, stara»?
*
A: Zakaj si tako žalosten? B: Dolg imam. A: Kakšen ? B: Sanjalo se mi je, da sem izpil štiri litre vina, pa sem se zbudi), predno sem plačal.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo!
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih ner-• voznih boleznih, zah-
62- 41 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v io
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M.
(Privil. Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M).
Varstvena znamka:
„SIDRO“.
lincnuut (apsici comp
nadomestek za
sidrov - pain - expeller
je vobie priznan kot («vrstno, bolcölne to-lašede in odvajalno Vmetenje pri prv-hlajenju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K l’iO in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice ip škatlje z našo varstveno znamko „•ldro,i, kajti potem je gotovo, da se je. dobil izvirni izdelek.
|r. Milerja lekarna pri „zlaln lerjT
v I*jpangi
Ellsabetna ulloa itsv. 5, nova.
Razpožlljater mlak