m ,W‘*A Poštnina plačana v gotovini! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO I ♦ ŠTEVILKA 4 DECEMBER 1962 CENA 20 DIN red 21 leti je bilo. Nacistični fašistični barbari so slavili or ♦ gije nad poteptano svobodoljub- 4 no Evropo. Toda misel na svobo- 4 do je neuničljiva. Komaj je šel pr- 4 vojni ♦ so jugoslovanski narodi pod vod- ^ stvom Komunistične partije prvi 4 prešli v boj na življenje in smrt4 proti zakletim sovražnikom svo- 4 bode. Že avgusta 1941 so se začele ♦ ♦ i 4 ♦ I 4 4 4 4 4 4 4 -♦ 4 n 4 4 ezi A v naši ožji domovini plesti i osvobodilnim gibanjem sloven- se se- skega ljudstva. Vrstili so Stanki s terenskimi zaupn stavljeni so bili prvi terer bori. v 4 4 4 jablaniškem gradu je bil 4 sestanek aktivistov. 4 Nezadržno si je osvobodilno giba-4 sklican prvi pot med naše 4 Zastavljena pot je bila jasna: ita- 4 lijanski okupator naj za vedno 4 izgine z naše zemlje in ker so se j oblastniki stare kraljeve Jugosla- 4 vije dokončno razkrinkali kot iz¬ koriščevalci ljudstva, ostane na- ♦ 4 šim narodom le ena pot, pot brez¬ kompromisnega boja za zmago ♦ resnične demokracije. 4 požigi ♦ borišča in zapori niso mogli v na- ^ ših ljudeh pogasiti ognja vstaje. 4 Žrtve so bile velike, toda za veli- idejo nikdar pretežke 4 4 Dvajset let v zgodovini ne po- ♦ meni mnogo. Toda kolik ponos 4 navdaja slehernega človeka, ko se 4 ozira na prehojeno pot borbe in ♦ mirne graditve naše domovine! Kolikokrat je v tem kratkem času 4 zgodovina neomajno potrdila pra- 4 ♦ ♦ vilnost naše poti in uspehe nase ga prizadevanja. Ob Dnevu repub like odložimo drobne skrbi, k nujno spremljajo naše veliko deli in se skupno veselimo veličastnil dosežkov in dejanj naših naro dov! Ne 4 iimo smatrajmo tega za sa občinske konference LMS Ilirska Bistrica M M V NEDELJO, 18. NOVEMBRA 1962 JE BILA VII. REDNA KONFERENCA MLADINE ILIRSKOBISTRIŠKE OBČINE. KONFERENCE SO SE POLEG 47 OD 52 VABLJENIH DELE- • «« GATOV UDELEŽILI SE: £ FRANČEK ROBELJ, ČLAN CK LMS, INŽENIR KUKOVEC IVAN, PREDSEDNIK ObLO, EDVARD GREGORČIČ, SE- KRETAR OBČINSK EGA K O- MITEJA ZKS, LADO ŠKRLJ, PREDSEDNIK OBČIN. SIN¬ DIKALNEGA SVETA, IVAN ŠUŠTAR, SEKRETAR OBČIN¬ SKEGA ODBORA SZDL, KO¬ MANDANT GARNIZONA JLA, POLKOVNIK KOTOROŠ DU- Delovno predsedstvo VII. redne konference mladine ob branju po¬ ročila o delu občinskega komiteja RO IN DRUGI. Foto Maraž 83 *>■ vSfev.)*- H Gostje in delegati VII. redne mladinske Maraž svojo prakso. Smo sredi družbene- enostranske odvisnosti od državne mohvalo, saj priznavajo nase volje kot njen izvrševalec in po- uspehe tujci, ki so nam naklonje¬ ni, pa tudi tisti, ki nam niso na¬ klonjeni. Letošnji dan republike slavimo sredi splošne razprave o naši te¬ meljni družbeni listini — novi ustavi. Morda se sredi vsakdanje- sa dela ne moremo še v do voljni 4 ga procesa, ko se človek osvobaja 4 I staja subjekt, ki čedalje z večjo 4 ♦ 4 oročilo o delu mladinskega ko¬ miteja podala ga je članica se¬ kretariata tov. Nela Durdevič ugotavlja, da v enoletni mandatni zavestjo ureja medsebojne odnose kot svoboden upravljalec. Brez pridržkov lahko ugotovi¬ mo, da smo s smelostjo, lastno na¬ šemu človeku in naši praksi, od- 4 prli novo pot pri urejanju druž¬ benih odnosov, pot, ki jo bo mo- meri zavedati zgodovinske po- rala ubrati prej ali slej vsaka membnosti družbenih načel, ki družba, če bo hotela harmonično praznik republike čestita vsem občanom bralcem Uredništvo glasila »SNEŽNIK z novo ustavo sprejemamo kot graditi svoje življenje. 1 dobi ni bilo delo komiteja najbolj uspešno. Zaradi nedelavnosti ne¬ katerih članov je moral komite že v prvi polovici leta razrešiti in na novo kooptirati polovico članov. Stanje se s temi stalnimi spre¬ membami v občinskem komiteju ni popravilo, temveč je ta nede¬ lavnost nekaterih članov povzro¬ čila, da se niso mogli vedno sesta¬ jati, ker niso bili sklepčni. Teren so bolj malo obiskovali in ni čud¬ no, če niso poznali dela in proble¬ mov vaških aktivov, če so le-ti sploh obstajali; po poročilu jih je bilo samo 19. V referatu o bodočih nalogah mladine je spregovoril nekaj be¬ sed tudi dosedanji sekretar tova¬ riš Teo Jagodnik, ki je med dru¬ gim podrčtal izredno važno nalo¬ go mladine in dejal, da bo novo izvoljeni občinski komite moral posvetiti mnogo več svoje skrbi nadaljnji krepitvi mladinske or¬ ganizacije, ki bo morala v druž¬ benem življenju dobiti tisto me¬ sto, ki ji pripada. V razpravi na poročila, v kateri so med drugim sodelovali Kuko¬ vec ing. Ivan, Edvard Gregorčič, Franček Robelj, Valerija Mahne, Suzana Fatur, Ivan Šuštar, Jože Žerdin in drugi, je bila podčrtana misel vseh sodelujočih, da je treba mladinski organizaciji nuditi mno¬ go več pomoči, kot se ji je nudilo do sedaj. Res je, da so na konfe¬ renci kritizirali mladinsko orga¬ nizacijo, toda vedeti je treba, da smo te kritike potrebni vsi, ki smo bili dolžni, da nudimo potrebno pomoč, a ji te nismo nudili; če smo jo, pa je bila le-ta bolj skromna. DECEMBER + St. 4 .1 organizacij Ilirski Bistrici OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V ILIRSKI BISTRICI JE NA SVOJEM ZASEDANJU DNE 20. 11. 1962 RAZPRAVLJAL ZA ZDRUŽEVANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. SPREJEL JE PRIPOROČILA GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, NAJ PROUČIJO ANALIZE STROKOVNE KOMISIJE IN SE IZREČEJO O PRIPOJITVI V KMETUSKO-INDUSTRUSKI KOMBINAT. Zadnje leto opažamo v našem gospodarstvu težnjo po združevanju in povezovanju tistih organizacij, ki imajo po svojih prirodnih in ekonomskih značilnostih pogoje, da v po¬ vezavi dosežejo izboljšane tehnološke procese, večje poslovne učinke na poti od osnovne proizvodnje in surovine prek pre¬ delave dokončnih proizvodov in plasmana na trgu. Upoštevati moramo tudi nujnost dopolnjevanja proizvodnje posameznih združenih podjetij, da dosežemo višjo gospodarsko kvaliteto. Združevanje v kmetijski proizvodnji ni novo, novo pa je, da smo šele na začetku najsmotmejših integracijskih procesov od proizvodnje, predelave in prodaje. Komisija delovnih kolektivov, imenovana od občinskega ljudskega odbora, je analizirala poslovanje tovarne organskih kislin, kmetijske zadruge Tone Tomšič, kmetijske zadruge junija, avtoprevoznega •rut je tja »Transport« in preskrbo valnega podjetja »Snežnik«. Analizirala je združene bilance posameznih bilanco združenega jetja. da bo na obratih obratovno knjigovodstvo. Strokovni kadri bodo boljše razporejeni in smotrneje izkoriščeni. Ožja uprava kombinata bo tako organizirana, da bo imela čimmanj služb, tako da o potrebne službe pri ekonomskih enotah. Ugotovila je, da bi imele sedaj samostojne gospodarske orga¬ nizacije v združeni gospodarski organizaciji mnoge prednosti. Skupna vrednost osnovnih sredstev pred revalorizacijo znaša 954 milijonov, skupaj najeta posojila za osnovna sred¬ stva pa znašajo 575 milijonov dinarjev. Letna anuiteta je precejšnja postavka in znaša 88 milijonov dinarjev. Največje težave pri odplačevanju anuitet ima kmetijska zadruga »4. junij«, ker še nima novih objektov v polni proizvodnji, seda¬ nja kmetijska proizvodnja pa je nerentabilna. Sorazmerno visoko breme za letne anuitete se bo v združeni gospodarski organizaciji zmanjšalo za polovico, ker se bo povprečna doba odplačevanja kreditov povečala od 8 na 25 let. S to preure- o znatno povečala V kombinatu ne bi imela sedaj samostojna podjetja slab¬ šega gospodarskega položaja in slabših pogojev za nadaljnji razvoj v svoji dejavnosti, niti za realizacijo osebnih dohod¬ kov. Skupna ustvarjena večja sredstva bi pa odstranila sedaj težak položaj v kmetijski proizvodnji, ki je rezultat trenutnih neugodnih pogojev poslovanja. Večja lastna sredstva bodo zagotovljena za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje pred¬ vsem v panogah, ki jih bodo rabili predelovalni obrati kom¬ binata. Vzporedno pa bo omogočeno finansiranje v razširitev poslovanja Snežnika, TOK-a in Transporta, kjer bo najema¬ nje kreditov ugodnejše. Skratka, omogočena bo popolna uskla¬ ditev proizvodnje in predelave po osnovnem načrtu perspek¬ tivnega razvoja podjetja. Tako se ugotavlja, da nesporno ob¬ stajajo vsi pogoji za združitev navedenih • lili jetij. Gos tarska moč kombinata bo za bistriške pojme iiir# ditvijo posojil za osnovna sredstva se lastna sredstva za investiranje. Rentabilnost poslovanja združenega podjetja je posebej proučena in se ugotavlja, da se bo sicer celotni dohodek ne¬ koliko znižal vsled dosedanjega medsebojnega prometa gospo¬ darskih organizacij, ki je znašal 159 milijonov dinarjev. Ce¬ lotni dohodek na enega zaposlenega znaša pred združitvijo 3,811.000 din, po združitvi pa bo 3,592.000 dinarjev. Cisti do¬ hodek se pa v združenem podjetju poveča tako, da poraste na en dinar vloženih sredstev od 0,25 na 0,28. Na enega zapo¬ slenega poraste čisti dohodek od 595.000 din na 648.000 din. Precejšnje razlike so tudi pri ostanku dohodka za delitev v sklade, ki znaša pred združitvijo 68.000 dinarjev, po združitvi pa 119.000 dinarjev. Večina izračunov rentabilnosti izkazuje ugodnejše pogoje poslovanja sedanjih gospodarskih organiza¬ cij v kmetijsko-industrijskem kombinatu. Stroški poslovanja se iiiii zmanjšali, kar se cejšnja, saj bo znašal skupni promet enoletnega poslovanja eno milijardo 932 milijonov dinarjev. Pretežna dejavnost kombinata bo kmetijska proizvodnja in predelava v višini 61%, transportna in gozdarska dejavnost v višini 24% in ke¬ mična proizvodnja v višini 15%. Iz navedenega sledi, da so dani vsi pogoji, da se ustanovi kmetijsko-industrijski kom¬ binat. Kot posebno vprašanje pri združevanju se postavlja vloga zadruge. Kombinat ne more prevzeti v celoti družbene vloge in naslova splošne kmetijske zadruge iz razlogov, da pred¬ stavljajo podjetja izven kmetijske zadruge pretežno dejavnost. Zaradi navedenega se predlaga, naj zadruga zmanjša svojo dejavnost, jo odda kombinatu in naprej posluje kot pravna oseba z naslednjimi dejavnostmi: kmetijska zadruga bo še naprej imela glavno vlogo v političnem in družbenem delu s kmetovalci, še naprej bo imela hranilno kreditno službo ter preskrbo kmetovalcev z reprodukcijskim materialom, ki ne [> v proizvodnem sodelovanju s kombinatom. Imela bo od¬ kup kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki se ne proizvajajo v proizvodnem sodelovanju s kmetijskim kombinatom. Gozdni obrat bo tudi ostal v sklopu kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga bo oddala v kombinat kmetijsko proizvodnjo in pro¬ izvodna sredstva. Ob razpravi na posameznih delovnih kolektivih se mora v polni meri upoštevati vse pozitivne stvari, ki jih prinaša združitev v kombinat, moramo pa tudi kritično presojati vse odraža v povečani rentabilnosti poslovanja. Skupaj se bodo stroški zmanjšali v enoletnem poslovanju za 21 milijonov di¬ narjev. Združena gospodarska organizacija zagotavlja zboljšano poslovanje, posebno se bo povečala disciplina odkupov, vzpo¬ redno se bodo zmanjšali stroški odkupa, predvsem pri odkupu živine in mleka. Poenotena komercialna služba bo sposobnejša dosedanjih petih komercialnih služb, stroški pa manjši. Uvedeno bo enotno finančno računovodsko poslovanje s tem, elemente, ki se bodo pokazali negativni. Osnovno vlogo bo imela pravilna izbira sistema kadrovanja v centralne organe delavskega samoupravljanja in pa tudi samoupravlja- lar- nje po ekonomskih enotah. V načelu sedanje gos organizacije postale ekonomske enote, ki #:•:• lo tudi obdr¬ žale naslove dosedanjih podjetij. Razprave na delovnih kolek¬ tivih bodo prinesle končne organizacijske oblike in upamo da bo z začetkom prihodnjega leta reorganizacija izvedena J. MUNDA DNE 16. T. M. JE ZVOK TOVAR¬ NIŠKE SIRENE OZNANIL KO¬ LEKTIVU, DA JE DOSEŽEN LETNI PROIZVODNI PLAN. ANALIZA PROIZVODNJE JE ŽE V ZAČETKU LETA POKAZALA, DA RASTE PROIZVODNJA V VEČJI MERI KOT JE BILO PR- VOTNO PREDVIDENO. ZARADI TEGA PORASTA JE PODJETJE POVEČALO SVOJ LETNI PLAN ZA 10*. KLJUB POVEČANEMU PLANU PA JE REALIZIRALO PREDVI¬ DENO PROIZVODNJO ŽE V TEM MESECU. USPEH JE PLOD NA¬ POROV CELOTNEGA KOLEK¬ TIVA. VSEKAKOR NE MOREMO MIMO DEJSTVA, DA IMA NAJ¬ VEČ ZASLUG PRI REALIZACIJI PLANA OBRAT CITRONSKE KISLINE, KI JE PRESEGEL VSA PRIČAKOVANJA. PORAST PROIZVODNJE CI¬ TRONSKE KISLINE SE ODRA¬ ŽA V NASLEDNJIH POKAZA¬ TELJIH: • 1. BOLJŠI IZKORISTEK OSNOV¬ NE SUROVINE, 2. MANJŠA KVARLJIVOST FER¬ MENTACIJE KOT! J5E5 V SVE¬ TOVNEM MERILU PREDVIDE¬ NA OZIROMA DOPUSTNA. V PRIMERJAVI Z REALIZACI¬ JO V ISTEM OBDOBJU V LAN¬ SKEM LETU JE LETOŠNJA PROIZVODNJA ZA 25% VIŠJA % KLJUB TEMU, DA SE JE DE¬ JAVNOST PREDELAVE MLEKA ZMANJŠALA ZA PRIBLIŽNO 30%. ZMANJŠANA PREDELAVA MLEKA SE ODRAŽA V ZMANJ¬ ŠANEM ODKUPNEM PODROȬ JU. ISTOČASNO S PLANOM PROIZ¬ VODNJE JE TOVARNA DOSEG¬ LA TUDI LETNI PLAN FINAN¬ ČNE REALIZACIJE OZIROMA PRODAJE IN LETNI PLAN IZ¬ VOZA. S. BATISTA DECEMBER 4 Št. 4 • IM MM • ••• MM • •M • •M MM 0 • • § • Ml • ••0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 % • 000 0000 Sl ocialistična zveza je vedno zavzemala eno od glavnih mest v verigi našega družbenega mehanizma samoupravljanja, zlasti pa je to pri¬ šlo do izraza v zadnjih letih v pokongresni dobi. 0 0 0 0 00 00 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00 0 0 0 0 0 0 0 0 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 če izhajamo iz tega in če primerjamo duh in vsebino predosnutkov republiške in zvezne usta¬ ve in vzporedno s tem tudi občinske statute, potem je razumljivo, da moramo prav sedaj, ko gremo na volitve v vodstva SZDL tako v podružničnih odborih kot krajevnih in končno tudi občinskega odbora SZDL izbrati najboljše tovariše in tovarišice, ki imajo vse vrline in ki so voljni in sposobni žrtvovati svoj prosti čas za delo v organih oz. v organizaciji za njeno nadaljnjo afirmacijo v korist skupnosti in slehernega posameznika. Zavedajoč se gornjih nalog in vloge, ki jo mora SZDL izpolniti v prihodnjem obdobju, so dosedanji krajevni odbori SZDL skupno z organizacijsko kadrovsko komisijo pri Občin¬ skem odboru SZDL ter z ostalimi predstavniki 0000 0 00 s:a • •0 000 Ml družbeno političnih organizacij temeljito pre¬ tresali sleherni predlog za nova vodstva. Iz dosedaj izbranih in obdelanih podatkov je razvidno, da je v nova vodstva vključeno dobrš¬ no število mladine, enako tudi žena, vendar pa socialna struktura ni mogla biti povsod odlo¬ čilna, temveč je odločilna le kvaliteta, s katero bo zajamčeno, da se bodo nova vodstva lahko IH spoprijela z raznovrstnimi nalogami, ki se po¬ stavljajo pred SZDL. Na vseh predvolilnih sestankih je bilo čutiti resnost pri izbiri kadrov. Posebno je važno tudi to, da niso predlagani člani odklanjali odgovora mesta ali funkcije. Iz samih priprav na predvo¬ lilnih sestankih in zainteresiranost članstva nam je znano, da postaja SZDL vsesplošna ljudska tribuna samoupravljanja in odločanja neposred¬ no po članih oziroma volilcih. 000 0000 0 0 0 0 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0 000 0000 0000 0000 0000 V predpripravah za volitve niso krajevna vod¬ stva pozabila tudi na organizacijska vprašanja, predvsem na vključevanje novih članov in pla¬ čevanje članarine. Tudi na tem področju so vidni uspehi. T . GUSTINČIČ 0 0 0 0 • 0 • • • 000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • ••• • M A A * A • 0 0000 • 0 00 0000 0 0 0 0 0000 0000 0%00 000 * 00 00 • • • 0 • 000 0000 V e VSESTRANSKO SODELOVANJE PRIVATNIH PROIZVA¬ JALCEV JE KORISTNO ZA PROIZVAJALCE IN SKUP¬ NOST. KORISTNO TOREJ ZA OBA. DOLŽNOST PRI¬ VATNIH PROIZVAJALCEV NAJ BI BILA, DA SE % VKLJUČUJEJO V KOOPERACIJSKO SODELOVANJE. 0 . • V tretji številki našega lista vencijo v obliki kredita do do- smo pisali o tem, kako poteka končne prodaje živali. Razumljivo sklepanje pogodb za pitanje mla- je, da se mora živinorejec ob vsa- de goveje živine v kooperaciji s ki priliki izkazati s tozavedvno privatnimi proizvajalci živino- kooperacijsko pogodbo. V vsakem rejci. Ugotovljeno je bilo, da za primeru pa je razlika v ceni dana druga dosegla uspeha, kot ga v premislek privatnemu živino- je sicer pričakovala. Nov način, kii ga je zadruga uveljavila, je morda nekoliko zmedel privatne kooperantu. Ta je vsekakor če gre za prvo ali drugo varianto. Dolžnost rejca je le v živinorejce in je delno tudi temu tem, da žival pita tako, da bo ta in čim bolje prodana. Kot je videti, pogoji za koope¬ rante niso neugodni, če želi živi¬ norejec res tesno sodelovati z za¬ drugo. Razumljivo je, da zadruga ne sme dovoliti kakšnih špekula- na ta račun, ker bi sicer krši¬ telja morala priganjati, prav tako pa bi sama izgubila možnost kre¬ ditiranja kooperacijskih poslov. Upoštevajoč možnost za prodajo kvalitetnega govejega mesa in ugodne cene pri prodaji mladih pitanih goved, bo zadruga nada¬ ljevala s sklepanjem pogodb tudi v naslednjem letu. Pričakovati je, da bo tudi s strani privatnih ži¬ vinorejcev boljši odziv. pripisati, da se nekateri živino- ob prodaji čim bolje ocenjena rejci niso vključili v kooperacijo z zadrugo. V kratkem želimo pojasniti to, kar morda ni bilo znano do časa, ko se je pričelo s sklepanjem po¬ godb za pitanje goveje živine. Za¬ druga se obveže s pismeno po god- kk Zanimanje občanov za bo, da bo dobavila na kredit ki se pita, in tudi potrebna močna krmila. Dalje zadruga zavaruje žival pri zavarovalnici, nudi rejcu vso potrebno strokovno pomoč pri ukrepih za čim boljši uspeh ter tudi posreduje potrebno veterinar¬ sko pomoč, če je to potrebno. Takšni so pogoji po prvi varianti, ki jo nudi zadruga. Po drugi va¬ rianti, ko je žival last kooperanta, zagotavlja zadruga zavarovanje živali, strokovno pomoč in le v primeru potrebe tudi krmila. V sostvovalo razpravam ustave nad 1800 na so še vedno razpravo uslavi V naši občini postajajo tovrstne razprave vse bolj zanimive in pestre. Doslej je bilo takih razprav nad 35 in so dokaj do¬ bro obiskane. Tako se je udeležilo razprave v Knežaku nad 80 ljudi, v Koritnicah nad 70, v Dol. Zemnu nad 30 itd. Prav tako je velika udeležba tudi po podjetjih in ustanovah. Npr. je poslušalo razpravo nad 120 ljudi TOK nad naši občini je sedaj pri- o predos- ljudi, raz- lili! morali teku se osnovne značilnosti vsakem primeru se rejcu zagotav¬ lja že vnaprej določena cena za žival, ki je odvisna od kvalitete. Ta cena pa je vsekakor višja od dnevne cene ali cene na sejmišču. Po posebnih predpisih dobi za¬ druga kredite za kooperacijske posle. Upoštevajoč te predpise, ObLO in z Občinskim odborom nudi lahko zadruga zelo ugodne SZDL pripravila enodnevni semi¬ nar za vse prosvetne delavce. Se¬ minar je bil razdeljen na določe¬ ne teme. razpravljali na so tudi o pri poučevanju skr- io na najbolj polju¬ den način podajali snov svojim beti, da • III! polnem učencem. Iz vprašanj, ki ob koncu razprave ljudje postavljajo, je ustave prenesle tudi na naše moč sklepati, da se v glavnem za najmlajše, je Delavska univerza skupno s svetom za prosveto pri nimajo nadaljnji Npr. pogoje živinorejcem, ki sklepajo pogodbe po prvi varianti. Živino¬ rejec dobi namreč žival v pitanje in ima s tem zagotovljeno dobavo krmil, zavarovanje živali, strokov- v podjetjih se nanašajo vprašanja na vsebino delitve dohodka, na iz¬ gube, ki nastajajo zaradi malo¬ marnosti in v zvezi s tem o od¬ govornosti povzročitelja ter o ka¬ zenskih sankcijah. Na vaseh pa se metodah študija ustave v višjih nanašajo vprašanja predvsem na razredih osnovnih šol. Seminar je kmetijstvo ter nadaljnjo politiko pomoč in veterinarsko in ter- dobro uspel, prosvetni tej dejavnosti, na davčno poli Kaj pravijo na Velikem Brdu? Na enem izmed sestankov o predpripravah na volitve v nova vodstva SZDL so vaščani te do¬ kaj oddaljene in nelahko dostop¬ ne vasi med drugim menili , da se 'le redkokdo izmed občinskih mož zglasi pri njih. Menijo - pa, da bi bilo z ozirom na dokaj pestro problematiko , ki je v vasi, potrebno več stikov z vaščani, saj bi tako verjetno marsikateri problem bolje in hitreje rešili. Poleg mnogoštevilnih proble¬ mov socialnega - značaja pa udar¬ ja na dan osnovni problem, to je cesta, o kateri je bilo že dosti govora prav na vseh sestankih, kolikor jih je doslej na vasi bilo. Pred nekaj leti se je delo na ce¬ sti sicer začelo in je bil naprav¬ ljen kar dobršen del, okrog 800 metrov. Skopana je tudi trasa v dolžini nekaj okrog 1 km, toda ostalo je samo pri trasi, ki je razen manjšega dela neuporabna za vprežno živino ali za kakršen koli promet. Vaščani so doslej veliko pri¬ spevali pri graditvi njihove poti in se je vsak vloženi dinar, ki ga je družba prispevala, prav do¬ bro obrestoval. V letu 1962 je bilo za vas Ve¬ liko brdo po proračunu predvi¬ denih 300.000 dinarjev, toda osta¬ lo je samo pri predlogu, kajti proračun ni mogel tega prenesti zaradi rešitve drugih prepotreb¬ nih problemov, ki v občini obsto¬ jajo in ki so se v tem prora¬ čunskem letu nepredvideno poja¬ vili. Ne glede na to pa se vaščani sprašujejo, ali bodo sploh prišli na vrsto v letu 1963, tako da bi se saj postopoma nadaljevalo z že začetimi deli. Vsi so priprav¬ ljeni prispevati vsak po svojih močeh in s skupnimi silami ta najbolj pereč problem tudi en¬ krat za vselei rešiti. Seveda ie še drugih perečih problemov, saj na Velikem brdu nimajo javne razsvetljave, čeprav vemo, da je skoraj ni vasi v naši občini, da bi ne bila razsvetljena. Vendar pa jim je cesta najbolj pri srcu, saj ne morejo v jesenskem in zimskem času sploh iz vasi. Po¬ sebno jih skrbe otroci, ki mo¬ rajo vsako jutro bresti blato v temi, da pridejo do železniške postaje, ko gredo v šolo. Isto ve¬ lja tudi za delavce, ki se vozijo na delo v razne kraje. Poleg te¬ ga pa ne morejo svojih proizvo¬ dov, ki jih je itak malo, dosta¬ viti v dobrem stanju na tržišče. Tako so jim slive ali jabolka ved¬ no plačane po naj nižji ceni, kar gre v škodo vaščanom in družbi kot celoti. Prav bi bilo, da bi prav sedaj, ko se pripravljajo družbeni plani in proračuni, upo¬ števali tudi želje ljudi iz Velike¬ ga brda. T. GUSTINČIČ tiko ter vlogo LO, kraievnih skupnosti itd. Iz vsega tega je moč sklepati, da so razprave vsebinsko dobro pripravljene ter prilagojene konkretni problematiki določene¬ ga kraja, s katero se ljudje naj¬ pogosteje srečujejo. Ker je ustava temeljna listina naše socialistične skupnosti, po¬ tem je prav, da se vsi še bolj po¬ globimo v njeno vsebino, ki naj nam služi pri vsakdanjem delu vsakemu na svojem delovnem mestu. T. GUSTINČIČ DECEMBER + Št. 4 Za dosego čim boljših rezul¬ tatov v tej smeri je veliko od¬ visno od tega, koliko denarja se vloži v tako imenovana proiz¬ vajalna sredstva. Ta sredstva de¬ limo na osnovna in obratna sred¬ stva. Med obratna sredstva šteje¬ mo material in stroške za prede¬ lavo ali reprodukcijo, med osnov¬ na sredstva pa objekte (zgrad¬ be), stroje, osnovno čredo in tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiir niiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji« Ob občnem zboru občinske 'gasilske zveze Od proizvodnih zmogljivo¬ sti posamezne države in ob¬ močij države — tudi komune in posameznih kolektivov — je odvisno blagostanje države, posameznih območij , kolekti¬ vov in tudi posameznih članov družbe. « • t a ■ i a ■ • s •» , Občinska gasilska zveza Ilirska preko 13 tisoč delovnih ur in ob- Bistrica je dne 4. 11. 1962 imela varovala škodo v vrednosti preko svoj redni letni občni zbor, ki so 70 milijonov dinarjev. Poročila so se ga med drugimi udeležili tov. obravnavala hkrati uspehe teren- Hace Matevž, predsednik gasilske skih gasilskih društev, kjer je le-ta zveze LRS, tajnik in predsednik med drugim rečeno, da je okrajne gasilske zveze Koper in opravila skupaj 56 akcij s predsednik občinskega ljudskega člansko udeležbo in opravila sku- 723- Gasilsko društvo II. Bistrica ob priliki organiziranih gasilskih vaj odbora Ilirska Bistrica, tov. Ku- pa j preko 15 tisoč ur prosto vol j- kovec ing. Ivan, ki se je prvi od nega dela. predstavnik ObLO od 1945. leta dalje udeležil zbora. Občinska gasilska zveza kakor tudi vsa terenska gasilska društva Iz poročila o dvoletnem delu ob- zaslužijo vso pohvalo in priznanje činske gasilske zveze, ki ga je po- za njihovo izredno požrtvovalno dal tov. Kregar Slavoj, je razvid- delo. Mislimo, da bi bilo prav, da no, da je zlasti v letu 1962 bila ga- bi zlasti ta imela v prihodnje več silska zveza dokaj aktivna, saj je pomoči od ObLO in drugih odgo- opravila skupaj 41 akcij, z udelež- vornih organov v ObLO. bo preko 500 gasilcev, opravila Razvitje prapora Gasilskega druga trajna sredstva, namenje¬ na za proizvodnjo. Novogradnje, nove nabave strojev in opreme imenujemo investicije. Z vlaganjem sredstev v inve¬ sticije obnavljamo ali povečuje¬ mo že obstoječa osnovna sred¬ stva, ali pa gradimo in nabav¬ ljamo nova. Namen takšnih vla¬ ganj je predvsem povečanje pro¬ izvodnje po najsodobnejših nači¬ nih z naj nižjimi stroški. V naši državi smo takoj po končani vojni in obnovi najprej pristopili k investiranju v težko, kasneje pa tudi v ostalo industri¬ jo. V tem času smo le malo de¬ narnih sredstev vložili v kmetij¬ ske investicije. Po zaključku izgradnje indu¬ strijskih objektov se je državna investicijska politika preusmeri¬ la pretežno v vlaganje sredstev v kmetijstvo. S to preusmeritvijo so kmetijske gospodarske organi¬ zacije, ki so bile do tega časa nekoliko zapostavljene, dobile prednost in sicer na ta način, da imajo določene olajšave pri iz¬ koriščanju sredstev za investici¬ je iz raznih skladov. Skladi ali fondi za investicije so sredstva, ki se nabirajo pri zvezi, republi¬ ki, okraju, občini ali gospodar¬ ski organizaciji (podjetju) za no¬ ve investicije. Ti skladi se formi¬ rajo iz več virov, največ pa iz vkalkulirane amortizacije že ob¬ stoječih osnovnih sredstev in do¬ hodka (dobička), ki ga ustvari¬ mo s proizvodnjo odnosno pro¬ dajo proizvodov. Kmetijska proizvodnja v pre¬ teklih letih ni dajala dosti sred¬ stev v lastne investicijske sklade. Nekoliko' je temu vzrok neurav¬ novešenost cen kmetijskih pridel¬ kov v odnosu na cene industrij¬ skih izdelkov. V veliko večji meri pa je vzrok temu skrajno nizka storilnost v kmetijski prozvod- nji, nizki hektarski donosi, zasta¬ reli način dela in v precejšnji meri (posebno na našem pod¬ ročju) razdrobljenost osnovnih sredstev na majhna privatna kmetijska posestva, ki z neracio¬ nalno uporabo teh sredstev niso nikakor mogla doseči tistega proizvodnega ali finančnega re¬ zultata, ki bi dal možnost za po¬ večanje in istočasno pocenitev proizvodnje. Z načrtnim vlaganjem denar¬ ja v industrijske investicije se je naša država rešila odvisnosti od že preje industrijsko razvitih dr¬ žav. Z vlaganjem sredstev v kme¬ tijstvo pa moramo doseči to, da bomo na razpoložljivih kmetij¬ skih površinah dosegli čim večje donose z najnižjimi stroški. V sedanjem času bomo to lahko dosegli le na ta način, da bomo pravilno uporabljali najsodobnej¬ še tehnične pripomočke (stroje) ob istočasnem uvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov. Zmanjša¬ nje preprostega fizičnega dela s primitivnim orodjem pri teh in¬ vesticijah ne sme biti na zad¬ njem mestu. Na območju naše občine bo vsled razdrobljenosti majhnih in tudi precej zanemarjenih kme¬ tijskih površin ta investicija še posebno važna. Potrebno bo vlo¬ žiti dosti sredstev, da se razdrob¬ ljena zemljišča združijo v večje komplekse, kjer bo v polni meri možno uveljaviti ceneno strojno obdelavo in druge ukrepe, ki bo¬ do zagotovili veliko večji pride¬ lek. Razpoložljive površine bo treba rajonizirati, to je porazdeliti tako, da se bo v posameznih pre¬ delih pridelovalo le tisto, kar je za zemljo najprimernejše. Nujno bo zgraditi sodobno urejene hle¬ ve in skladišča za pridelke, kar naj bi bilo oskrbovano tako, kot narekujejo spoznanja sodobnih kmetovalcev. Stare, bolne in niz- korodne sadovnjake bo nujno za¬ menjati z novimi, ki bodo dajali večji donos bolj kvalitetnega sadja. Tudi na povečanje zemlji¬ ških površin z regulacijo teko¬ čih voda in z agromelioracijski¬ mi ukrepi bo potrebno misliti. Upoštevajoč ugodnejši položaj, ki ga imajo kmetijske gospodar¬ ske organizacije v tej (kmetijski) petletki, se bo dalo marsikaj spremeniti in izboljšati. Vseka¬ kor pa je nujno, da pri tako ob¬ širnem programu zavestno in pri¬ zadevno sodelujejo vsi prizadeti državljani. Privatni kmetijski proizvajalci se bodo morali prej ali slej znebiti miselnosti, da je način dela, ki je bil dober pred sto leti, dober tudi danes. Zasta¬ rela sredstva, zastareli način dela bo treba zamenjati z novim. Plenum SZDL je nedavno po¬ drobno obravnaval probleme, ki tarejo zaostalo kmetijstvo naše komune. Tudi konferenca ZK je velik del svojega zasedanja po¬ svetila kmetijstvu. Na strokov¬ nem osebju, kmetijski zadrugi in privatnih proizvajalcih sloni se¬ daj naloga, da se investicijski program v kmetijstvu naše ko¬ mune izvede do konca. Akcijski program razvoja kme¬ tijstva je v osnovi izdelan. Kme¬ tijska zadruga bo kot nosilec kreditov za investicije po tem programu morala skrbeti za za¬ dostna in pravočasna denarna sredstva. Vsi skupaj pa pričaku¬ jemo vsestranskega sodelovanja p r i v at nih kmetij skih p r oiz v a j al- cev, kajti smotrno investiranje v kmetijstvo bo vsem občanom prineslo velike koristi in izbolj¬ šanje delovnih in splošnih živ¬ ljenjskih pogojev. kk Problem občinskih cest v razpravi Kakovost občinskih cest je ponekod v zelo slabem stanju, zato jih je kot problem ob¬ ravnaval ObLO. Posamezni od¬ borniki ljudskega odbora so poročali o stanju cest. Ugo¬ tovili so, da večina cestarjev ne¬ vestno opravlja svojo službo in so predlagali, da se nevest¬ ni cestarji odstranijo iz cest¬ ne službe, oskrbo cest pa iz¬ roči krajevnim odborom. Grad¬ nja cest je zelo draga, zato moramo njihovi oskrbi posve¬ čati več pozornosti. Sprejet je bil sklep, naj se Komunalno gospodarska ustanova pogodi s krajevnimi odbori, katere odseke cest bodo še vzdrže¬ vali cestarji in katere odseke vaščani, oziroma krajevni od¬ bori. Krajevni odbori bodo ceneje in boljše vzdrževali ce¬ ste, dodeli pa naj se jim tudi tisti denar, ki ga sedaj pora¬ bimo za osebne dohodke ce¬ starjev. M. J. DECEMBER * Si 4 zaključku meseca prometne varnosti na osnovni šoli lil e lil. ILIRSKI BISTRICI Cestni promet tudi na področju Ilirskobistriške komune hitro na¬ rašča. Skozi mesto je speljana cesta, ki povezuje Slovenije in Srednjo Evropo s turističnimi stnoprometne predpise in da se kraji Kvarnerskega zaliva ter z. zato lahko vozijo s kolesom po največjim našim pristaniščem, javnih cestah. Učenci in gostje v šolski dvorani osnovne šole II. Bistrica na pri¬ reditvi »Pokaži kaj znaš o varnosti na cesti« gije in žlahten vonj domače gru¬ de. Hortikulturni zanos naj tesno in iskreno združuje našega delov¬ nega človeka in naj mu bo po¬ budnik pri njegovem umetniškem snovanju. Stari Egipčani so dejali, da je žival bližja bogovom kakor člo¬ vek, še bližja od živali je rast¬ lina, najbližja pa je zemlja, ve¬ lika mati zemlja. To nam je do¬ kaz, kako je obstajalo v davnini prepričanje, da se nam samo s poglabljanjem v skrivnosti nara¬ ve razvozlajo uganke, ki nas ob¬ dajajo. Ravno v svetu rastlin ob¬ staja za nas še marsikaj skriv¬ nostnega in nepojasnjenega, ne¬ pojasnjenega stari filozofiji in tu¬ di moderni vedi. Rastlinski svet je mnogo starejši od živalskega. V davni geološki dobi, ko človek ni bil drugo kot sanje bodočno¬ sti, je rastlinstvo živelo svoje bujno življenje. Prav je dejal in¬ dijski učenjak Chandra Bože: »življenje živali najde odsev v Promet je skozi vse leto živahen, Ob zaključku meseca promet- prav posebno pa v času turistič- ne varnosti so na šoli priredili ne sezone, ko gre dnevno po tej javno tekmovanje pod naslovom cesti do 3.000 motornih vozil. Na »Pokaži kaj znaš o varnosti na tej cesti so posamezni odseki do- cesti«. Med seboj je tekmovalo kaj nevarni zaradi mnogih hudih, preko 100 učencev. Prireditev, ki nepravilno speljanih in nepre¬ glednih ovinkov ter tudi slabega je trajala nad tri ure, je zelo dobro uspela. Učenci so pokazali cestišča. Prav cestni predel skozi zelo široko znanje cestnopromet- Ilirsko Bistrico predstavlja ne- nih predpisov. Komisija za oce- vamost za vozila in za pešce. Zla- njevanje odgovorov, ki so jo se¬ sti še zato, ker niso urejeni ploč- stavi j ali člani avto-moto društva niki, niti niso zaznamovani pre- iz ljudske milice, je po končanem hodi za pešce ter gostega pr orne- tekmovanju dala vse priznanje ta so v naj večji nevarnosti šolski tekmovalcem in učiteljem, ki so Ekipa prvega razreda je na prireditvi »Pokaži kaj znaš o varnosti na cesti« pred komisijo zelo dobro odgovarjala otroci, saj se dnevno kreta po tej cesti 1.200 učencev. Zato so se res potrudili, da so se vsi učenci od 1. do 8. razreda po- učitelji te šole že v začetku šol- drobno seznanili z varnostjo na skega leta posvetili vso pozor- cesti. Najboljše ekipe so prejele nost cestnoprometni vzgoji svo- lepe praktične nagrade. jih učencev. Taka preventivna oblika dela Oktobra, v okviru meseca pro- z učenci mora biti stalna; to metne varnosti, so na šoli imeli delo ne sme biti le stvar šole, vrsto razgovorov, predavanj in temveč vseh občanov, predvsem tekmovanj za čim večjo varnost pa avto-moto društva, ki bi mo- na cesti. Posebno pozornost so ralo svojo dejavnost usmerjati posvetili kolesarjem, saj se jih v večji meri na vzgojo uporabni- preko 200 vozi v šolo. Vsi kole- kov javnih cest (tudi kolesarjev) sarji te šole so opravljali kole- in ne le v komercialno smer sarske izpite pred strokovno ko- smer zaslužka. Prometna vzgoja misijo, komisija pa je tudi pre- naše šolske mladine naj bo stvar gledala tehnično stanje njihovih vse skupnosti; le s skupnimi na- koles. Učenci, ki so opravili ko- pori bomo vzgojili mladino v di- lesarski izpit in imeli svoje kolo sciplinirane in previdne uporab- tehnično pripravljeno za varno vožnjo, so prejeli posebne kole¬ sarske legitimacije, ki jim bo služila kot dokaz, da poznajo ce¬ nike cest, mnogim bomo ohra¬ nili zdravje in marsikatero živ¬ ljenje. R. F . ohrabruj delovn ega v ek osebno tam, kjer hiter tem- razsežnem nerazčlenjenem življe- po civilizacije spreminja prirodno obličje, je treba človeku omogočiti kultur¬ no sožitje z naravo. Pri nju rastlin. Vitalni procesi ene¬ ga in drugega so vodeni po istih zakonih.« Hortikultura pomeni kulturni nas je treba hortikulturne odnos sodobnega človeka do na- . ideje popularizirati in s tiskom, predavanji pa tudi rave; je dejavnost, ki z vrtnar¬ skimi saditvami in ureditvami re- z ogledi seznanjati z njo širšo suje vprašanja, povezana z našo javnost. Z ustanavljanjem ureje- duhovno kulturo. Mogoče bo kdo nih vrtov in parkov delamo za vprašal, ali je sodobnemu člove- duševno krepitev in kulturno ku potrebna hortikultura. Ne sa- vzgojo naših ljudi. Hortikultura mo da je potrebna, temveč je odstranjuje ovire in meje med sodobnim civiliziranim človekom nujna. Za civiliziranega človeka je čedalje bolj važno, da ga hor- in naravo, budi v njem zanima- tikultura psihično krepi in bio- nje do žive rastline, njene svojst- loško hrabri. Civiliziranemu člo- venosti, ga uči dojemati njeno govorico in se približuje njene¬ mu intimnemu življenju. Ko go¬ vorimo o hortikulturi, želimo veku dobro de, če se lahko po¬ govori z rastlinami v živi naravi, ko gleda bujni rastlinski svet, poln spreminjajočih se tonov, čimveč sproščenosti, čustva in harmonije, bleščeče barvitosti in domačnosti v oblikovanju žele- bujnega dozorevanja, minliivosti, nih prostorov, pri čemer zajema- obnavljanja in neugnanega živ- mo snov iz zakladov rastlinskega ljenja. Sodobnemu človeku je po¬ sveta, tako da cenimo domačo trebno, da se od časa do časa floro in ohranimo utrip naše oddalji od tehnizacije in mehani- zemlje. zacije in da se zateče v naravo, Kot drugod tako tudi pri nas ki je vir zdravja. V naši sociali- potrebujemo hortikulturo, ki bo stični družbi stremimo za tem, dala mestom in industrijskim da daje hortikultura ljudem ve- centrom lepoto s čustvenim bo- der, oživljajoč občutek kulturno gastvom slovenskega človeka, pol- urejene družbe, nega mladostnega poleta in ener- V. KINDLER Obveščamo vse prebivalce, ki še do sedaj niso prijavili stalnega prebivališča oziroma spremembo stalnega prebivali¬ šča pristojnih matičnih uradih tukajšnje prijavijo v mesecu decembru 1962. leta. Dalje obveščamo vse lastnike motornih vozil, mesecu decembru bo v laljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj za leto 1963. (Ur. 1. FLRJ št. 22/61). Iz pisarne odseka za notranje zadeve ObLO Ilirska Bistrica DECHMBBlt ♦ It. 4 V zadnji številki našega lista je bil med drugimi tudi članek o dimniku, dimu in sajah Tovarne organskih kislin. Verjetno ni bistričana, ki se še ni prebijal skozi dimno zaveso v okolici postaje in ki si ni postavil enakega vprašanja. Oko¬ liški stanovalci so opravičeno v skrbeh, kaj bo, če bo ta nad¬ loga še vnaprej obstojala. V veliko tolažbo jim je sicer dej¬ stvo, da je »Lesonitu« po dolgih letih končno le uspelo rešiti ta problem, vendar je to samo polovična rešitev. tem letu so taborniki poleg dela na sestankih pomagali pri olepšavi mesta. Tabornik nam¬ reč ljubi naravo, zato želi tudi mesto napraviti lepo in prijetno, s čim več zelenimi površinami. Planinskemu društvu so pomaga¬ li pri urejevanju koče na Svi- ščakih. ki er so ureži veli zimsko imeli smučarski čaj. taborniški V »SNEŽNIŠKIH mnogoboj in dosegli prvo mesto. Ko je »TOK« gradil novi obrat citronske kisline, je moral zaradi nizkih investicijskih sredstev po¬ staviti z minimalnimi stroški se¬ danjo kotlovnico, katere dim in saje so stalni povod za negodova¬ nje tako samih članov kolektiva kakor tudi okoliških prebivalcev. Začetek obratovanja kotlovnice (letos spomladi) je prisilil stro¬ kovno osebje, da je pričelo resno proučevati možnosti rešitve pro¬ blema. Rešitev je sicer bila po¬ znana že pred samim začetkom na republiškem mnogoboju v Strugi pri Novem mestu. Oprav¬ ljene zvezde (izpiti) na letnem taborenju v Njivicah na Krku pa pravijo, da zna tabornik zdru¬ žiti prijetno s koristnim. Da ta¬ borniki sodelujejo pri paradah in proslavah ter postavljajo propa¬ gandne tabore ob državnih praz¬ nikih, je postalo že tradicionalno. Veliko priznanje Odredu snež¬ niških ruševcev pa je imenova- obratovanja kotlovnice gradn j a visokega dimnika s čistilcem. S to rešitvijo je bil povezan dobro poznan odgovor: »Ni sredstev!« Končno se je le našla rešitev. Podjetje bo v prihodnjem letu začelo z investicijskimi deli za po¬ večanje obrata citronske kisline in novega obrata za proizvodnjo kal¬ cijevega tartrata. Kalcijev tar- trat, ki je polprodukt za proizvod¬ njo vinske kisline, bo vplival na znatno povečanje tega artikla (o Po enoletnem delu so se »Snežniški ruševci« ponovno zbrali na občnem zboru , da bi pregledali naloge , ki so bile izvršene v tem letu in si za¬ dali naloge za naprej. nje odreda v Partizanski odred snežniških ruševcev, ki je bilo podeljeno v letu 1962. Razveseljivo je tudi, da je le- tem kdaj kasneje). Oba nova obra- 4 tošnji občni zbor nekakšna meja, ta bosta v taki meri povečala po- r ki loči dobro od še boljšega. Že trošnjo pare, da je sedanja zmog- \ s sodelovanjem v diskusiji so ta- Ijivost parnih kotlov izključno f borniki pokazali, da bodo sadovi premajhna. Podjetje ima odobren načrt za povečanje kotlarne. Nabavilo bo še en velik parni kotel in preure¬ dilo način kurjenja. Namesto se¬ danjega premoga bo v prihodnje urejeno kurjenje na mazut. Mazut je stranski produkt, dobljen pri rafiniran ju nafte. Za skladiščenje te tekočine je podjetje že naročilo rezervoar. Za ostalo aparaturo se dogovarja s podjetjem Duro Bako¬ vič« iz Slavonskega broda, ki je specializirano za tovrstna dela. njihovega dela mnogo plodnejši v naslednjem letu. Mladi disku- tanti so s svojimi željami in pro¬ blemi seznanili ne le vodstvo, temveč tudi vse prisotne goste, ki jim utegnejo pomagati. V naslednjem letu se taborniki poleg izvrševanja taborniškega programa želijo udejstvovati tu¬ di v izventaborniških dejavno¬ stih. Nameravajo ustanoviti vod- no-modelarski krožek. Napravili bodo štirisedežni kanu. Ponovno želijo delati v foto-krožku. Orga¬ nizirali bodo plesne vaje in upri- Kako z dimom in sajami? Pri f zorili neko igro. izgorevanju mazuta bo reguliran Neštete želje so se na občnem dotok zraka s količino goriva ta- f zboru spremenile v resno zadane ko, da bo izgorevanje popolno. Na \ naloge, ki jih tabornikom s po¬ ta način ne bo ne saj ne dima. V kolikor bodo predvidevanja uresničena, lahko prizadeti priča¬ kujemo izboljšanje v drugi polo¬ vici prihodnjega leta. Do tedaj pa potrpimo! S. BATISTA močjo vodstva nikakor ne bo tež¬ ko uresničiti. Res bo treba vlo¬ žiti nekaj več truda kot prejšnja leta, vendar bodo uspehi plačilo, na katerem bodo v bodoče gradi¬ li nove in nove naloge ter si tako sami že od mladih nog skovali pravilen odnos do dela. Pohodi po partizanskih poteh so med taborniki zelo priljubljena oblika dela. Zgornja skupina je obiskala kraj, kjer je stala parti¬ zanska bolnica Šmagur je / RUŠEVCEV« Torej kaj naj rečemo mlademu la, da odobravamo njihovo delo, Dve ekipi pa sta okraj zastopali rodu? Srečno na vaši poti! In zmeraj, ko se bomo z njimi še bolj se bodo potrudili in z našo pomočjo postali koristni člani družbe in potomci, vredni srečali, jim bomo radi pomagali, svojih očetov, kajti naša pomoč jim bo priča- A. KSENIJA Ob zaključku beto m jih shifi picnitskih Lgai gosllooan Ob dnevu republike so bile prostora za šolo. Ocenjevalna ko- zaključene pionirske igre, ki so misija pri občinskem odboru ju- potekale v duhu telesne kulture goslovanskih pionirskih iger je mladih. Vse šole v naši občini so po pregledu dela ocenila uspehe se bolj ali manj trudile, da bi posameznih odredov in jih raz- storile čim več. To je seveda zelo poredila v takle vrstni red: relativno spričo tako različnih možnostih na naših šolah, vendar je bilo kljub temu opravljenega mnogo dela, odigranih veliko šte¬ vilo tekem in tudi marsikatero šolsko dvorišče je dobilo precej drugačno sliko. V okviru iger so bile tudi predvidene akcije za popravila ali izgradnje majhnih igrišč, žal je bilo na tem pod¬ ročju narejenega zelo malo, pa ne zaradi nedelavnosti učencev oziroma učiteljev, ampak skoraj povsod zaradi pomanjkanja pri- 1. osnovna šola II. Bistrica, 2. osnovna šola Jelšane, 3. osnovna šola Knežak, 4. osnovna šola Kuteževo, 5. osnovna šola Prem, 6. osnovna šola Šembije, 7. osnovna šola Dol. Zemon, 8. osnovna šola Harije, 9. osnovna šola Novokračine, 10. osnovna šola Ostrožno brdo, 11. osnovna šola Vrbovo, 12. osnovna šola Prelože, 13. osnovna šola Veliko brdo. Upamo, da je razporeditev pra- mernega terena ob šoli. Na tem vilna, kajti bilo bi precej ne- področju so edino napravili ne- godovanja in malodušja, če ne bi kaj učenci osnovne šole iz Jelšan, razpored odgovarjal dejanskemu ki so očistili in izkopali precej stanju. M. P. ♦ v 4\v« Bistriški pionirji in mladinci si urejajo odbojkarsko in nogometno igrišče na taborjenju ob morju DECEMBER 4 St. 4 7 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ STAREJŠI BISTRIČANI SE ŠE PRAV DOBRO SPOMINJA¬ MO. KAKO JE BILO KULTURNO-PRO- ♦ ♦ Poživimo TRNOVEM DEN JE FAŠIZEM POPOLNOMA OHROMIL VSAKO KULTURNO DEJAVNOST V SLOVENSKEM JEZIKU. V obeh krajih sta bili čitalnici, Ko smo leta 1945 po dolgih letih no razgibani Ilirski Bistrici niti igravske družine, niti pevskega zbo¬ ra„ niti folklorne skupine, niti god¬ be na pihala in tudi ne slavnega za¬ bavnega ansambla, ki se ga več ne sliši. Tudi prestiža bistriške kulture in prosvete ta ansambel ni rešil Ozrimo se nazaj in se spomnimo , ♦ kulturno kjer se je zbiralo staro in mlado, zatiranja le svobodno zadihali, se je s kakšno požrtvovalnostjo so mo V vsakem kraju je obstojala ama- tudi kultur no-pr o svetno življenje z rnjj nekdanii čitalničarii vztrajati terska igravska družina, mešani in vso silo razmahnilo. Zopet smo ime- ^ a j e čitalnica v Ilirski Bistrici ob- moški pevski zbor, v Ilirski Bistrici li dve igravski skupini, dva pevska stojala skoraj 100 let. Takrat jim pa tudi godba na pihala in tambu- zbora, godbo na pihala itd., ki so n raški zbor. če je bila v Ilirski Bi- prav tako kot nekdaj tekmovali med S( morali pomoči, sami ♦ prosvet strici kako nedeljo predstava zna- seboj. Ta živahna dejavnost na ob- VfL fj lnilise knjižnice so navolnili s nega slovenskega avtorja, je drugo močju Ilirske Bistrice je trajala vse Injigfmi ki lo fth kupih te do- nedeljo že trnovska igravska druži- do pred nekaj let, t. j. dokler so v hodkov raznih prireditev. Vprašati na postavila na oder nekaj druge- teh društvih aktivno sodelovali sta- moramo zakaj v današniih časih ga. V jesenskih in zimskih dobah rejši občani; kakor hitro pa so le-ti sta ti dve igravski skupini kar tek- popustili, je vse kulturno-prosvetno mamino in denarno vodvoro.ni več movali med seboj, pevski zbori pa življenje v Ilirski Bistrici zaspalo. praA) tako. Ti dve čitalnici sta tudi Sicer je bil na predzadnjem občnem mogoče spraviti skupaj pevskega zbora, iaravske družine, tamburaške- pogostoma organizirali res kultur- zboru Delavsko prosvetnega društ- ga zbora, godbe na pihala itd. Res, ne zabavne prireditve, ki so se jih va »Svoboda« izvoljen nov upravni nimamo primer i no delo udeleževali celo zahtevni gostje iz odbor predvsem iz vrst mladih lju- ne dvorane, niti prostorov, kjer bi d\ toda' ta nas je popolnoma razoča- i a hko knjižnica nudila bravcem boljšo in večjo izbiro knjig. Tudi ni primernih Trsta. Ta živahna dejavnost bistriške in trnovske čitalnice je trajala vse do ral. Takrat je trenutno, samo tre¬ nutno zaživela igravska družina. leta 1926, ko je fašizem grobo zatrl Ustanovil se je tudi mešam mladin- i e vaje tako igravske družine, pev- vsako kulturno dejavnost v sloven* s ^ pevski zbor, kar smo starejši ^kega zbora kot tudi vaje godbe na skem jeziku. Takrat je bilo nam pevci iz srca pozdravili, ker smo mi- pihala. Vendar pa zaradi tega kul- vsem, posebno pa mladim, prepove- da bo le-ta nadaljeval tradicijo smelo i Ilirski dano slovensko petje. Domačo pe- starejšega pevskega zbora, toda tu- cer p a hi se prostori za knjižnico in sem smo lahko zapeli le v odda * ^ mladinski pevski zbor nas je za vaje lahko dobili, če bi že enkrat Ijenih vaseh, kamor niso prišli ka■ r ^zočaral.^mg jjjm p j rabinjerji, ali pa kadar so fantje po Na omenjenem občnem zboru je ukinili kavarno »šport«, kakor so foru- starem običaju prevzemali od no- bilo tudi predloženo, da se v se- mih. Tja bi se lahko premestilo voporočencev takozvani »kolač«, če stavu DPD »Svoboda« ustanovi za- knjižnico, uredili bi se klubski pro- smo se hoteli mladi naučiti neko bavni ansambel — nekako pet ali stori, pa tudi igravske družine in novo narodno pesem, smo se mo- šest godbenikov. Takrat prisotni pevski zbor bi dobili svojo sobo. rali učiti ali v cerkvenem pevskem člani DPD »Svoboda« se bodo prav Bistrici zboru ali pa nekje daleč izven Ilir- gotovo spomnili preroških besed ne- se ske Bistrice, če smo včasih kljub kega zelo aktivnega člana, ki je v lil vsem prepovedim v mestu le ure- razpravi pripomnil, da je to dobra kater zali kakšno domačo, so nam bili zamisel, vendar pa naj ne bi nastalo imeli karabinjerji takoj za petami. Se- to, kar je po ustanovitvi podobnega težko mm _ zamisel marsikateri materi in ženi o< kamen od srca, saj bi potem možje in nadebudni sinovi ne tye zaigrati kar čednih vsotic prisluženih denarcev, tistim ♦ ♦ ♦ ♦ veda je potem sledila občutna de- nastalo v Sežani. Takrat je namreč Bistričanom pa, ki imajo veselje in nama kazen. No, kljub temu se ni- v tem kraju prenehalo vsako drugo voljo za delo pri DPD »Svoboda«, smo ustrašili. Prepevali smo Še z kulturno-prosvetno delo. In res se je bi bilo omogočeno, da se resno lo- večjim navdušenjem in to nalašč, to, kar je omenjeni tovariš prero- tijo dela na tem področju, da smo može postave pripra- koval, tudi zgodilo. No, sedaj nima - vili v besnost. mo v nekdaj tako kultur no-pr o sv et- Nekdo iz DPD Svoboda jimn \ j-p (jt t ; u i IT; \ \: \ u i \ i HI £ n i li u : a i !; i Siilfi:«♦ in rr» tu z&z str tu t j t iiinnnrg iiiilliiisipii • ZARADI NEPRIMERNE HI¬ TROSTI STA SE ZALETELA Voznik GEROVEC Matej iz Re¬ ke se je dne 23. 10. 1962 ob 11.40 na cesti II. reda pred gostilno »Pri Ivanu« v Ilirski Bistrici z osebnim avtomobilom z evid. šte¬ vilko RI-35-63 zaletel v tovornjak z evid. št. LJ-27-89, ki ga je up¬ ravljal voznik JURCA Vladimir iz Ljubljane. Posledice: ena ose¬ ba težje telesno poškodovana in ca 220.000 din škode na vozilih. Voznik TRBOVEC Jakob iz Ce¬ lja pa se je zaradi neprimerne hitrosti dne 26. 10. 1962 ob 13. uri pri odcepu za šapjane na ce¬ sti II. reda z osebnim avtomo¬ bilom evid. št. HH-VD-942 zaletel v tovornjak z evid. št. JNA-F-4268, ki je vozil zadnji v koloni. Po¬ sledice: Na osebnem avtomobilu ca 50.000 dinarjev škode. • KOLESAR SE ZALETEL V PRIKOLICO TOVORNJAKA Kolesar KUDIČ Alaga, delavec SGP »PRIMORJE«, iz Kosez, se je dne 24. 10. 1962 ob 15.20 tako neprevidno vozil na kolesu, da se je pred bencinsko črpalko v Ilirski Bistrici na cesti II. reda zaletel v prikolico tovornjaka z evid. št. RI-28-65 in se lažje te¬ lesno poškodoval, medtem, ko je na kolesu nastalo za ca 4.000 din škode. • IZSILJEVANJE PREDNOSTI SACCOMANDI Luciano iz Ilir- . ske Bistrice je 29. 10. 1962 ob 12.30 z osebnim avtom evid. šte¬ vilko KP-37-39 prihajal od svoje hiše na Prešernovo ulico v Ilirski Bistrici. Kp je iz smeri »TRANS¬ PORT« opazil mopedista DEBEV¬ CA Andreja iz Vrbice 4, se je pomaknil nekoliko nazaj, a je bil s svojim vozilom še vedno ca 0,5 m na ulici. Tako mopedist, ki je vozil skrajno desno, na mo¬ kri in spolzki cesti svojega vo¬ zila ni mogel zavreti in se je za¬ letel v prednji del osebnega av¬ tomobila. Na avtomobilu je na¬ stalo ca 5.000 din, na mopedu pa za ca 3.000 din škode. • S HITRO INTERVENCIJO STA OBVAROVALA TOVOR¬ NJAK PRED UNIČENJEM PO POŽARU Voznik JOVANOVIČ Jeremija iz Titovega Užica in sovozač STO¬ JANOVIČ Djordje iz Titovega Užica sta dne 31. 10. 1962 ob 00.45 s tovornjakom, evid. št. TU-15-19, vozila iz Reke proti Ilirski Bistri¬ ci. V Jelšanah je zaradi kratkega stika na električni napeljavi to¬ vornjaka le-ta začel goreti. JOVANOVIČ je vozilo takoj ustavil in zbudil sovozača. Oba sta začela hitro gasiti in tako sama likvidirala požar. Zgorela je le ponjava in delno ogorel prednji del karoserije. Na tovor¬ njaku je nastalo le ca 80.000 din škode. Tako sta prisebna šoferja s hitro intervencijo obvarovala pred požarom družbeno premo¬ ženje večje vrednosti. JOVANOVIČ je bil po dogod¬ ku prepeljan v reško bolnišnico, ker je pri gašenju požara utr¬ pel opekline I. stopnje in lažji zvin desne noge. • ZARADI PREHITRE VOŽNJE IN ZAVIRANJA NA SPOLZKI CESTI PADEL MOTORIST Voznik PA VALEČ Franc iz Ljubljane je dne 8. 11. 1962 ob 14.20 po cesti II. reda skozi vas Topole prehitro vozil, pri tem pa še zaviral na spolzki cesti in padel. Z motornega kolesa LJ-17-753 mu je padla tudi so¬ potnica SKOK Erneja iz Topol- ca. Ob padcu ga je zaneslo preko zavoja tako, da je zadel v na¬ sproti vozeči osebni avtomobil, evid. št. KP-14-53, ki ga je uorav- ljal OKRETIČ Miroslav iz Izole. Na motornem kolesu je nastalo ca 5.000 na osebnem avtomobilu pa ca 60.000 din škode. Motorist in sopotnica sta k sreči ostala nepoškodovana. f l ) ZARADI PREPLAVLJENE ČE¬ TE IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Voznik VOLK Izidor iz Ilirske Bistrice je dne 8. 11. 1962 ob 19.30 po cesti III. reda vozil iz smeri Podgrada proti Ilirski Bistrici. V Dobropolju pa je zaradi po cesti deroče vode ob močnem nalivu izgubil oblast nad vozilom in tu¬ di zaviranje ni pomagalo. Tako je osebni avtomobil evid. števil¬ ka KP-20-62, zaneslo v desno, kjer je zadel v obcestni kamen. Na avtomobilu je nastala materialna škoda za ca 60.000 dinarjev. DECEMBER 4 St. 4 PISMA BRALCEV »» • ; l I HI PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA 2£ 4 PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEl PISMA Vest o ukinitvi obrata družbe¬ ne prehrane je zelo prizadela predvsem tiste delavce, ki priha¬ jajo na delo iz okoliških vasi. Vprašujejo se, zakaj v Ilirski Bi¬ strici ne bi obstojal tak obrat, ki bi lahko za nižjo ceno dajal na¬ vadno, a vendar izdatno hrano delavcem, zaposlenim v centru občine, ki prihajajo od daleč na delo. Vsa leta nazaj smo stal¬ no govorili o tem, da je delav¬ ska menza nujno potrebna za delavce tistih podjetij, ki nima¬ jo možnosti sama ustanavljati takih menz. Na pobudo nekate¬ rih pametnih ljudi je bil ustanov¬ ljen dosedanji obrat družbene prehrane, ki ga je z raznimi do¬ tacijami uspelo ustanoviti stano¬ vanjski skupnosti. V ta obrat je bila vložena kar precejšnja vso¬ tica družbenega denarja in je ta obrat tudi zadovoljivo posloval. Seveda so bile tudi pomanjkljivo¬ sti v izbiri hrane, njeni kalorični vrednosti itd., vendar pa bi se vse to dalo lepo urediti in menza bi lahko še naprej služila svoje¬ mu namenu. Jasno je, da tistim delavcem, ki zaslužijo do 60.000 din na mesec ali pa več, prehra¬ na v tej menzi ni bila vedno všeč; če pa pomislimo, da so pre¬ jemali svoj topli obrok tudi tisti delavci ,ki prihajajo na delo v Ilirsko Bistrico iz oddaljenejših krajev in ki za svoje težko fizič¬ no delo zaslužijo največ 15.000 din, pa je le bila ta menza do¬ brodošla. Ali so organi, ki so sklepali o ukinitvi menze, kdaj videli, kaj si je prinesel za malico delavec iz Zabiča, Novokračin ali iz Sa- bonj, preden je bila ta menza ustanovljena? Menda ne! Ti de¬ lavci so si za malico prinesli KOS KRUHA in pollitersko ste¬ klenico DOMAČE BELE KAVE — DIVKE. Vprašajmo se, kakš¬ na je bila delovna storilnost tega delavca v osmih urah njegovega težkega fizičnega dela! Povsod se danes od delavca zahteva visoka storilnost, nihče pa ne vpraša, ali je ta delavec zjutraj, ko je že ob 4. uri odšel na delo, zajtrko¬ val in kaj bo imel za malico. Pa ne samo to! Zakaj tako veliko število delavcev, še razmeroma mladih, predčasno obnemore in niso več sposobni za delo? Druž¬ ba je tudi za te ljudi dolžna po¬ skrbeti. Poglejmo samo porast invalidskih zahtevkov v zadnjih štirih letih. V prvih desetih mesecih leta 1959 je bilo vloženih 21 zahtevkov za upokojitev zaradi onemoglo¬ sti, leta 1960 23 zahtevkov, leta 1961 39 zahtevkov, v desetih me¬ secih leta 1962 pa že 61 zahtev¬ kov za predčasno upokojitev. Statistika novih obolenj za tuber¬ kulozo tudi kaže, da je Ilirska Bi¬ strica na prvem mestu, dobro pa vemo, da je največkrat vzrok tuberkuloznega obolenja prav podhranjenost. Namesto da bi delovnim ljudem pomagali, da dobijo pri svojem težkem delu potrebni topli obrok hrane, pa obrat družbene prehrane ukine¬ jo, kljub temu pa zahtevamo, da da delavec od sebe kolikor več more. V kapitalističnih državah nu¬ dijo delodajalci svojim delavcem izdaten obrok hrane brezplačno. Pa ne mislite, da to storijo zato, ker imajo delavca radi ali ker se jim smili. O, ne! Brezplačni obrok hrane jim nudijo zato, da jih obdrže pri polni moči in da iz njih čimveč iztisnejo. Dobro je vsem znano, da je bil obrat družbene prehrane stano¬ vanjske skupnosti trn v peti go¬ stinskemu podjetju. Nič koliko¬ krat so na vse mogoče načine skušali, da se ta obrat ukine. No, uspeli so, vendar pa s tem ne bodo pokrili svojih izgub. Kaj mora v naši družbeni ureditvi res vladati monopol v gostinski dejavnosti? Delavci se vprašuje¬ jo, zakaj - je bilo potrošenih to¬ liko družbenih sredstev za men¬ zo, sedaj pa se ta ukinja, za ko¬ palnico, ki že dve leti ne obra¬ tuje in za pralnico, ki je bila te dni ukinjena. Znano je, da je podružnica so¬ cialnega zavarovanja v Ilirski Bi¬ strici iz sredstev za preventivo dodelila za vse te obrate čez dva milijona dinarjev. Kaj pa z vse¬ mi temi napravami in stroji, ki sedaj stojijo? Ali ni to gospo¬ darska škoda, da rja razjeda na¬ prave v javni kopalnici, ki so stale velikega denarja, da stroji v pralnici stojijo neizkoriščeni? Prej ali slej bo treba tako ko¬ palnico kot pralnico usposobiti, seveda pa bodo zato potrebna nova sredstva. Namesto da bi šli korak naprej, gremo tri nazaj. Kdo pa trpi? Tisti delavec, ki ima nizke prejemke in takih je na žalost pri nas še precej. Ali ne vpliva na porast visoke¬ ga staleža delanezmožnih tudi slaba in nezadostna prehrana? Ali se gospodarske organizacije vprašajo, zakaj so v desetih me¬ secih tega leta vplačale 14,507.000 din posebne stopnje prispevka, oziroma zakaj je stalež bolnih ta¬ ko visok? Ali so merodajni or¬ gani ugotovili, kolikšna je škoda tarnajo vaščani na Ostrožnem br- du. Res. da je tudi sezona kmetij¬ skih del v največjem razmaku in nimajo dosti časa za ostala dela. Zima je čas za bogatejše delo na¬ šega socialističnega odbora na vasi. Takrat je tudi ob televizij¬ skem sprejemniku v šoli vse pol¬ no vaščanov. Toda tudi pozimi vas le redko- kdo obišče, pripovedujejo vaščani. Pač zato, ker je cesta težko pre¬ vozna. Vendar tega nismo krivi sami. Cestarja sicer imamo, vendar je že tri mesece v Bistrici, kjer dela pri urejevanju kanalizacije; naša vašša cesta pa je zanemarjena do kraja. Kaj pomaga, da moramo vaščani sami v zimskem času po¬ pravljati škarpe in ovinke, ko pa sedaj vreme vse uničuje. . ~ . M. P. zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni? Prav zaradi tega se obrat druž¬ bene prehrane ne bi smel ukiniti, pač pa bi mu bilo treba nuditi več pomoči. V Ilirski Bistrici pa tudi dru¬ god pri nas življenjska raven še ni tako visoka, da bi vsak dela¬ vec imel kopalnico, pralnico in še marsikaj drugega, zato mora družba misliti tudi na to, da ohrani tem ljudem vsaj to, za kar je bilo potrošenih že toliko druž¬ benih sredstev. T. K stanujemo Žu¬ pančičevi in Kidričevi ulici, se večkrat jezimo in tarnamo, ali se nam sploh splača čistiti čevlje. Tak občutek oziroma pomislek imajo vse tiste matere, ki vsako jutro (in popoldne) pripeljejo svo¬ je malčke v otroški vrtec. Malčki, ki imajo po navadi radi blato in vodo, da po njej brodijo, so se le tega naveličali. Zakaj pravzaprav fre? Gradbeno jetje »PRI¬ MORJE« že nekaj let gradi os¬ novno šolo in stanovanjske bloke prav ob Župančičevi in Kidričevi ulici, zato je razumljivo, da je predvsem Župančičeva ulica obre¬ menjena z vsemi vrstami vozil od buldožerjev, tovornih avtomobi¬ lov in vprežnih vozov do drugih prometnih sredstev, ki prevažajo raznovrstni gradbeni material na določena gradbišča. Vse to pa je vzrok, da je cesta postala taka in je danes sposobna samo še za no¬ vo panogo športa, to je »blatno smučanje«. Tovariši, ki so odgo¬ vorni za to gradbišče, lahko naj¬ bolj točno odgovorijo na gornje vprašanje s tem, da spravijo Žu¬ pančičevo ulico v tako stanje, ki bo omogočalo vsem, ki smo priza¬ deti, da bomo stopili na asfalt s čistimi čevlji. To bo v korist nam samim in seveda s tem tudi grad¬ benemu podjetju »PRIMORJE« za njegov nadaljnji ugled. T. GUSTINČIČ ROJSTVA: negativno POROKE: štemberger Stanislav, kmet iz Vrbova in Brne Marija, gospodinja iz Vrbova, Udovič Alojz, zidarski pomočnik iz Do¬ lenj in Iskra Marija, gospodinja iz Nove vasi, Frank Karel, dela¬ vec iz Ilirske Bistrice in Mezgec Karlina, delavka iz Izole; Primc Mihael, kmetijski tehnik iz Vr¬ bice in Peterlin Zora, delavka iz 11. Bistrice, Modrijan Andrej, osebni upokojenec iz Bača in Ob¬ lak Frančiška, gospodinja iz Ba¬ ča, Vučkovič Borislav, oficir JLA iz II. Bistrice in Majda Bo¬ žič, uslužbenka iz 11. Bistrice, Franc Dekleva, strojni mehanik iz II. Bistrice in Boža Valenčič, delavka iz Mereč. SMRTI: Umrl je Bradelj Jože, kmet iz Zarečja št. 50, star 82 let; škrl Jože, kmet iz Dolnjega Zemona 67, star 87 let; Vičič Jože, inv. upokojenec iz Šembij 66, star 62 let; Rolih Antonija, gospodinja iz Podstenj 13, stara 60 let; štembergar Joško, dojen¬ ček iz Vrbova št. 71, star 8 me¬ secev; Novak Ivana, inv. upoko¬ jenka iz Dolnjega Zemona št. 12, stara 78 let; Logar Jože, posest¬ nik iz II. Bistrice Prešernova 9, star 79 let; Čeligoj Marija, druž. upokojenka iz II. Bistrice ulica N. Tesla 9, stara 74 let; Novak Ivana, gospodinja iz Knežaka 129, stara 79 let. Glasilo SNE2NIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica — urejuje uredniški odboi Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Janko Sabec, Lado Skrij, Ivan Šuštar, Stane Cesnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. Tehnični urednik: Janko Novak. Tisk: Tiskarna CZP ►►Ko¬ čevski tisk« — Kočevje. Letna na¬ ročnina 240 din, za inozemstvo 800 dinarjev ali 1,5 dolarja. — Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici šte¬ vilka 602-12-3-101. — Rokopisov in risb ne vračamo. Za LUISO LUDVIK IZ AVSTRALIJE je naročila glasilo »SNEŽNIK« Žele Marija iz Bača št. 109, p. Knežak in jo prav srčno pozdravlja. JOŽETU ŠTAMBERGERJU IZ AVSTRALIJE je naročil list »SNEŽNIK« Miklavec Ivan iz Bača št. 126, p. Knežak. Prav lepo ga pozdravlja. ZA MILKO ZALAR IZ CLEEVELANDA je naročila list »SNEŽNIK« Tomšič Ivana iz Bača št. 121, p. Knežak in jo prav srčno pozdravlja. Obvestilo Bralce glasila »SNEŽNIK« obveščamo, da lahko naroči¬ jo glasilo za svoje svojce, prijatelje in znance, ki živijo v inozemstvu. Letna naročnina za inozemstvo znaša 800 din. Glasilo naročajte pri Občinskem odboru socialistične zveze Ilirska Bistrica, telefon številka 92, ali pa pri vašem pismo¬ noši. DECEMBER + St. 4 Grlj Mitko N Barone Edo Mile Bobek Vojo Žiberna Srečo Kopriva Nito (! 1 * (čestitajmo fantom iz¬ pad kolen, saj sta si £ krepko zasedenim S. mestom o I. republiški ligi zagotooili ob St a - nek o družbi najbolj¬ ših ekip Slooenije li I il . :i> Po zadnji dve točki so šli v nom premagati vsakega, ki se poznala in obrestovala. Postojno. Tekma je bila napeta bo z njimi spopadel. Glede finančnega položaja ka- in dinamična do zadnjega sod- Prihodnje leto čaka našega že, da je stvar urejena. Prihod- nikovega žvižga. Postojnčani so predstavnika težko delo še pose- se pokazali kot močan nasprot- bej ob pomisli na pogoje, ki jih nik, čeprav v ekipi ni bilo dveh imajo in, ki bi jih morali imeti. nje leto bo v I. slovenski ligi igralo košarkarsko društvo »Le¬ sonit« iz Ilirske Bistrice. Delav- najboljših igralcev. Ekipa Po- Sodelovanje v taki konferenci ski svet »Lesonita« je namreč na stojne se sicer ni borila za ob kot se obeta na spomlad in je- svoji seji dne 9. novembra skle- stanek in so bili igralci zaradi sen 1963 zahteva temeljite pri- nil vzeti košarkarsko ekipo pod tega bolj sproščeni. Nihče ni ho¬ tel popustiti, kot je to že obi¬ čajno na rivalskih srečanjih, kjer prave in seveda finančno pod- svoje pokroviteljstvo. Tako bo- lago. do ponesli naši košarkaši ime to- Glede priprav je položaj dokaj varne v vsa košarkarska središča gre včasih tudi za goli prestiž. težak. Fantje so razkropljeni po Slovenije. Prepričani smo, da se No, bistričanom je šlo tudi za vseh koncih in največ jih je v bodo fantje zavedali zaupanja in točke in vrnili so se kot zmago- Ljubljani na študijih. Računajo s pomoči, ki jim jo je ponudil de- valci. Drugo leto bodo sprejemali tem, da bodo čez zimo trenirali lovni kolektiv in se bodo borili v goste in hodili v goste k še v Ljubljani, saj v Ilirski Bistrici z vsemi močmi. močnejšim ekipam kot letos. Mo- nimajo primernega prostora. To- Naša srčna želja je, da bi se štva Slovana, Ilirije, Ljubljane . da kaj bo s tem, ki so doma? Ta načrti v polni meri uresničili in itd. so tista, ki so si krepila moči problem je potreben res temelji- da bo »SNEŽNIK« že po prvi tekmi spomladi zaklical: »česti¬ tamo!« D. H. v II. zvezni ligi in prihajala na¬ zaj v republiško ligo, z name- tega premisleka, kajti vsaka ura dobrega treninga se bo močno < Štemberger Tone Lenarčič Edo Antonič Drago Grlj Rajko Ujčič Miha tiiiiiMtmiiitiiinti!!iiiiiiiimi’.iitiiiiiiiitiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiimiimitiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiimiiimiimimiiiiiniimmiitimmimitiiiiiiiimiiiimiiiimiit )iiiiiiiiiiiiimiiMitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiitiimiimiHiiiilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiH~»TiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nekaj za šalo nekaj za nekaj za šalo nekaj za res nekaj za šalo nekaj za res ^ 'C^/OU J\OAS€l 7 u >y Ali si se namenil v planine?-« »*Ne, grem le po pločniku od re¬ stavracije »Soče« do kolodvora »-Zakaj pa stojite Strah me .ie samote.« io DECEMBER ♦ St. 4 Pričujoča križanka je skandi¬ navskega tipa in se rešuje v bi¬ stvu kot običajna križanka, le da mora biti reševalec bolj pozoren, kako vpisuje rešitve — smer je poleg vsakega vprašanja označena s puščico. Morda bi kazalo pose¬ bej opozoriti na to, da se razna imena v večini primerov vpisujejo samo z začetnicami (npr.: Ivan Cankar — v lik bomo torej vpi¬ sali le dve črki: I in C). Vpraša¬ nje zase so tudi fotografije, ki imajo v mnogih primerih kar po več variant možnih rešitev. Po¬ samezne črke, ki so že vpisane v lik, so navedene zaradi olajšave reševanja, ker reševavcu mnogo¬ krat pomagajo do hitrejše in pra¬ vilnejše rešitve. To je pravzaprav vsa umetnost reševanja skandi¬ navskih križank, če se že tako iz¬ razimo. Čeprav je ta križanka ma¬ lo težja, vam želimo obilo sreče! NAGRADE: 1. 2000 din, 2. 1000 din, 3. brezplačna naročnina za 11., 4. brezplačna naročnina za pol leta, 4. knjiga. Pri žrebanju bomo upoštevali tiste rešitve, ki jih bomo dobili do 20. decembra. Izid žrebanja bo objavljen v peti številki. Občinsk ljudski odbor Ilirska Bistrica Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica Občinski komite ZKS Ilirska Bistrica Občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica Občinski odbor Zveze borcev NOV Ilirska Bistrica Občinski komite LMS Ilirska Bistrica Občinsk odbor RKS Ilirska Bistrica Občinski odbor ZVVI Ilirska Bistrica Občinski odbor združenja ZROPJ Ilirska Bistrica Postaja Ljudske milice Ilirska Bistrica nase naj&oljše TOVARNA ILIRSKA BISTRICA proizvaja: Lesonit plošče kvalitetah extra- trda I.. trda II. in poltrde v dimenz mm 2,5 do 5 mm X 2.600 X 1.700 X 1.300 X 1.700 lesomal plošče (emajlirane mm karirane, gladke, rebra- raznih barvah c) lenomil plošče (melaminske plošče) mm 4 X 1.300 X 1.700 v nad 40 bar¬ vah in imitacijah č) Malenit plošče (domači ultra-pas) mm 4 X 1.300 X 1.700 v nad 40 bar¬ vah in imitacijah. Gornji artikli so zelo primerni za obla¬ ganje prostorov izdelavo opreme. Posebno v bankah je oprema iz teh pro¬ izvodov zaželena, ker poživi prostore, je zelo odporna, lahko čisti štoru videz elegance in udobnosti. pro- Vsem našim odjemalcem in potrošnikom naših proizvodov iskreno čestitamo Dnevu republike . moto društvo Ilirska Bistrica Vsem svojim članom, prebivalcem ko¬ mune, delovnim kolektivom ter ostalim občanom iskrene čestitke ob Dnevu republike prazniku Dneva republike vsem svojim članom voznikom motornih vozil iskrene čestitke DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ILIRSKA BISTRICA Preskrbovalno podjetje »SNEŽNIK (( Ilirska Bistrica izdeluje več vrst mesnih' izdelkov s katerimi vas postreže v vseh svojih prodajalnah Vsem svojim potrošnikom iskrene čestitke ob Dnevu republike ? Ob Dnevu ‘republike čestitamo vsem pre¬ bivalcem občine Ilir¬ ska Bistrica Žc/ravstvem Otiiska ISistllca ¥ Kolektiv zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica čestita vsem zdravstvenim delavcem in delovnim ljudem h ^fenzoii tafLublike. Ilirska Bistrica tel. št. 32 in 35 Opravjja prevozne usluge in popravlja vse vrste motornih vozil solidno in poceni! w - Ilirska Bistrica Proizvaja: plemenite in slepe furnirje vseh vrst-domače in eksotične mehki in frdi rezani les embalažo za sadje in zelenjavo pohištvo in lesno galanterijo Kupuje: vse vrste hlodovine za žago in furnir Se priporoča in čestita vsem delovnim lju¬ dem za 29. november 1962 ILIRSKA BISTRICA Vsem občanom k Dnevu republike naše iskrene čestitke vV O) Vsem občanom naše iskrene čestitke 29. novembru 1 KOMUN KOPER Ekspozitura Ilirska Bistrica Veter i narsko-ž i vi n ore jski zavod ILIRSKA BISTRICA K prazniku 29. november vsem občanom naše iskrene čestitke! Prebivalcem občine Ilirska Bistrica ob prazniku 29 . november naše iskrene čestitke! J\^nietljska zadtua ILIRSKA BISTRICA ^0sam soočim čdanom in plab ioCLQ.co.ni občini Liktano čutita m o ptatnihu naoa piibkltii Tovarna organskih Ilirska Bistrica vsem prebivalcem občine in poslov¬ nim prijateljem k Dnevu republike Krajevnemu odboru SZDL Ilirska Bistrica se po¬ moč iskreno zahvaljujemo in vsem občanom čestita¬ mo k Dnevu republike TABORNIKI cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čestita obJDnevu republike Grk Miro gumifakt '7jtQ