ED V politiènem `ivljenju Zahoda je libera- lizem rival kršèanstvu. Mnogokrat ga enaèi- mo s popolno lastnino èloveka nad samim se- boj, èeš, da lahko poène, kar hoèe. Ima ogromno pravic, zaèenši z deklaracijo o èlo- vekovih pravicah, dol`nosti pa v primerjavi s pravicami precej manj. Liberalizem nam predstavlja naèin `ivljenja, v katerem je èlo- vek odvezan dol`nosti do soèloveka, skupno- sti, dr`ave, oz. so te dol`nosti reducirane na minimum. Liberalizem je atomizem posa- meznika v dru`bi. Kaj nam o liberalizmu govori Rawlsova teorija liberalne egalitarnosti? Koliko so naši predsodki do liberalizma upravièeni? Ali je liberalizem zdru`ljiv s kršèanstvom? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti v sledeèem èlanku. John Rawls je leta 1971 izdal knjigo A Theory of Justice, v kateri je podal svojo teo- rijo liberalne egalitarnosti. S to knjigo je v zmedeno situacijo politiènih teorij – na eni strani protiintuitivnega utilitarizma, na drugi strani pa sebi nasprotujoèega si intuicionizma – prinesel nekaj preglednosti. Utilitarizem v grobem zastopa naèela, da je dobrobit èloveka pomembna in da je moralno najboljše tisto dejanje, ki maksimira èloveško blaginjo in pri tem daje blaginji vsake osebe enako te`o. Po- sameznik mora v utlitarizmu ravnati tako, da maksimira korist kar se da najveèjega števila ljudi, pri èemer se lahko zgodi, da bo škoda nekoga korist veèine. Èe si od prijatelja spo- sodimo nek predmet, npr. avto, mu ga ni po- trebno vrniti, èe prodaja tega avta in prispe- vek izkupièka v dr`avno blagajno poveèa ko- rist vseh. Sešteta korist vseh je v tem primeru pomembnejša in odtehta škodo prijatelja, ki je izgubil avto. Intuicija nam pravi, da je zgor- nje dejanje nepravièno, in da nas obljuba vr- nitve moralno ve`e, da moramo avto vrniti. Kako se je mogoèe obvarovati poèenjanj, kjer bi korist veèine `rtvovala manjšino? Potrebne so doloèene pravice in svobošèine, ki ljudi obravnavajo kot enake. Kaj na tem mestu pomeni enakost? Dejs- tvo je, da po naravi med seboj nikakor nismo enaki: nekdo je talentiran, spet drugi nespo- soben vsakršnega dela. Narava razlièno in na- kljuèno obdarja ljudi, kar razblinja politièni sen o popolni enakosti ljudi. Prvi, ki se je od- zval na neenakost ljudi, je bil Rawls. Njegovo splošno razumevanje praviènosti je moè zdru- `iti v eno samo osrednjo misel: »vse primarne dru`bene dobrine – svoboda in mo`nost, do- hodki in bogastvo ter podlaga samospošto- vanja – morajo biti razdeljene enako, razen èe neenaka razdelitev ene ali vseh teh dobrin ni v prid tistim v najneugodnejšem polo`aju« (cit. po Kymlicka 2005: 93). S tem Rawls ne obravnava ljudi enake na podlagi odprave vseh neenakosti, temveè na podlagi odprave tistih neenakosti, ki nekoga spravljajo v slabši polo`aj. Neenakosti so npr. dobre takrat, ko da skupnost ali dr`ava talentiranemu èloveku višjo plaèo, zato da imajo vsi v slabšem po- lo`aju od tega koristi. Tako se osnovni dele`, dodeljen vsakemu èloveku skozi svobošèine in pravice, poveèa, ne pa zmanjša. Kaj pa se zgodi takrat, ko si dobrine med seboj nasprotujejo, tako da neka dobrina zah- teva odpoved neki svobošèini, npr. dohodek in svoboda? Potrebne so prednosti med raz- liènimi prvinami teorije. Ni namreè vseeno, èe se nekdo npr. drogira v zameno za svobo- do. Nekatere dobrine so pomembnejše od 4!!!56' & *  $ '#   # drugih, zato jih dobrine, ki so postavljene ni`je, ne smejo izpodbijati. Ta »hierarhija do- brin« zgleda nekako takole: 1. Vsak mora imeti enako pravico do najob- se`nejšega celovitega sistema enakih te- meljnih svobošèin, ki je zdru`ljiv s po- dobnim sistemom svobošèin za vse. 2. Dru`bene in ekonomske neenakosti mo- rajo biti urejene tako, da so hkrati: (a) v najveèjo korist tistim, ki so v najslabšem polo`aju, in (b) povezane z javnimi slu`- bami in polo`aji, ki so dostopni vsem pod pogoji nepristranske enakosti in mo`nosti. a) Svoboda je lahko omejena le v imenu svo- bode. b) Praviènost mora imeti prednost pred uèinkovitostjo in naèelom maksimiranja vsote koristi in enakost mo`nosti pred na- èelom razlike. Idejo praviène neenakosti med ljudmi je Rawls podprl z naslednjima argumentoma. Ekonomska ureditev dandanes temelji na »enakosti mo`nosti«. Nekdo dobi letno npr. 100 tisoè evrov, povpreèje je 20 tisoè. Na boljše plaèan polo`aj sme priti samo nepri- stransko. Vsekakor pa je na polo`aju lahko ne glede na to, ali ima tisti z najmanjšim dohod- kom od njega koristi ali ne. Privlaènost splo- šnega pogleda je v tem, da izhajamo iz ena- kih mo`nosti in da si vsak èlovek sam zaslu`i svojo kariero in polo`aj. Problem je v tem, da so mo`nosti, ki jih ima, da bi vse to naredil, neenake. Ob rojstvu ne prejmemo vsi ljudje enakih mo`nosti. Nekateri se rodijo z IQ 140, drugi ne izstopajo iz povpreèja, tretji so tako ali drugaèe hendikepirani. Ravno zaradi tega je zgornji splošni pogled krivièen. Tisti, ki so v naravni loteriji potegnili daljšo, imajo mo`nosti uspeti, drugi pa ne. Teh razlik ni mogoèe odpraviti, lahko pa jim zadostimo tako, da talentirani slu`ijo hendikepiranim. Problem tega argumenta je, da ne upošteva tistih, ki po naravi niso talentirani, pa so do dobrega ekonomskega polo`aja v dru`bi priš- li zgolj s svojim trdim delom. So ti ljudje prav tako dol`ni plaèevati za naravne neena- kosti? Glede na zgornji argument gotovo ne. Drugi argument se spopade z vprašanjem, kako lahko kompenziramo neenakosti med ljudmi. Rawls se oprime dru`bene pogodbe. Z dru`beno pogodbo ne misli zgodovinskega prehoda iz naravnega v dru`beno stanje, kot to poèneta Hobbes ali Rousseau. Njegova dru`bena pogodba ni hipotetièna in nezave- zujoèa za ljudi, ki se resno ukvarjajo s poli- tièno filozofijo. Po Rawsu je dru`bena po- godba priprava, s katero lahko izpostavimo implikacije nekaterih moralnih premis, ki za- devajo moralno enakost ljudi. Namen pogod- bene teorije je torej doloèitev naèel praviè- nosti z gledišèa enakosti. Nekateri ljudje imajo po naravi veè sreèe in so bolj nadarjeni, torej si lahko v pogodbi izborijo boljši dele`. To je nepravièno, saj naravni privilegiji niso zaslu`eni in v pogajalskih dogovorih ne smejo imeti odloèilne vloge. Zato Rawls izumi ne- kakšno nevednost, ki zamegli vedenje o na- kljuèno podeljenih talentih, torej neenako- stih. Èlovek, ki stopa v pogodbeno razmerje, tako ne ve, kako ga bo narava nagradila oz. pustila na cedilu. Ljudje, odeti v nevednost, so postavljeni v enak polo`aj. Kaj bodo v tak- šnem polo`aju izbrali? Na kakšen naèin bodo izbirali? Èe bodo zase izposlovali velike pri- vilegije, na druge pa se ne bodo ozirali, se jim lahko zgodi, da se bodo znašli v polo`aju ti- stega, ki si ni uspel nièesar izposlovati. V dru`beni pogodbi namreè nihèe ne ve, ali bo izposlovani polo`aj prejel on ali kdo drugi. Zato je najboljše za vsakega udele`enca dru`- bene pogodbe, da se postavi v ko`o drugega in drugemu (ki je bil prej on) podeli oz. iz- posluje to, kar `eli, da bi dobil sam. Jedro Rawlsove liberalno-egalitarne teorije je torej ideja, da smo ljudje po naravi neenaki, a imamo kljub temu enake moralne pravice in dol`nosti. Res je, da zgoraj (skromno) opi- sana teorija nikakor ne uspe odgovoriti na vse ED      izzive današnjega èasa, toda veèina politiènih nazorov ne more mimo nje. Teorija je intui- tivno pravilna in za veèino ljudi v osnovi spre- jemljiva. Na tem mestu se bomo vprašali, v èem si nasprotuje s kršèanstvom. Zaenkrat bomo ob strani pustili vse (izkrivljene) inter- pretacije in izpeljave liberalizma ter se osre- dotoèili na teorijo. Tako liberalizem kot kršèanstvo razumeta ljudi kot enake. Vsak, tudi najveèji grešnik oz. èlovek, ki ima najslabše mo`nosti, ima enako dostojanstvo, pravice in dol`nosti. Vsak èlovek je neprecenljiv in vsakemu je od- prto odrešenje oz. dobrobit. Univerzalen iz- hodišèni polo`aj èloveka je skupen tako libe- ralizmu kot kršèanstvu. Tudi moralna odgo- vornost èloveka drugemu èloveku je skupna obema. V liberalizmu mora èlovek, ki ga je narava obdarila s talenti, poskrbeti za druge- ga. Ni pravilno, èe reèemo: »Delaj, kar hoèeš, samo da ne škoduješ drugemu; drogiraj se, samo da sosedu ne kradeš hrušk«. Oèitek li- beralizmu, da gleda samo na posameznika in njegove pravice, za drugega pa se ne zmeni, je nekorekten. Liberalizem nikakor ni atomi- zem posameznikov. Èlovek, ki se drogira in ED Rembrandt van Rijn, @enska pri kopeli v potoku, olje na hrastovini, 1654, Narodna galerija , London.  # ima veliko talentov, mora tako ali drugaèe, prej ali slej, poravnati dru`bi za svoje poèetje. Do dru`be ima zaradi nezaslu`enih talentov odgovornost – poskrbeti mora za tiste, ki so v loteriji narave namesto milijonov zadeli no- gavice. Ker pa je zelo malo verjetno, da bo svojo dol`nost opravil, je dru`beno nespre- jemljivo, da se drogira. Tudi v kršèanstvu ima nekdo, ki je od Boga prejel talente, dol`nost, da jih ne zadr`i zase, temveè jih v skrbi za dru- ge pomno`i. Skupno kršèanstvu in liberalizmu je tudi zlato pravilo. »Vse torej, kar hoèete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim« (Mt 7,12). V Rawlsovi dru`beni pogodbi je to edi- ni garant, da nekateri ljudje popolnoma ne obubo`ajo, drugi pa moèno ne obogatijo. Nihèe v tej pogodbi ne ve za talente, ki mu jih bo dala narava, zato mora dele`, ki si ga bo izposloval, izposlovati tako, kakor bi bil v ko`i drugega in bi kot drugi izbiral zase. Zato je najbolj pametno, da izbere sredino med bogastvom in revšèino, skratka, da iz- bere tako, da bomo vsi imeli pribli`no enako. Skratka: izberi za drugega to, kar `eliš, da bi drugi izbral zate. V èem je torej razlika med liberalizmom in kršèanstvom? Imata najmanj tri skupne te- meljne toèke, kar ju spravlja v bli`nje sorods- tveno razmerje. Vendar sta kljub skupnim toèkam razlièna. Kršèanstvo temelji na uèlo- veèenem Bogu, ki je ljudem podal »veèno« resnico o èlovekovem dostojanstvu, ki velja za vse, in mo`nosti, da se ta resnica udejanji (v odrešenju). Liberalizem je v osnovi ateisti- èen, saj temelji zgolj na »veèni« resnici o èlo- vekovem dostojanstvu, njegovih pravicah in dol`nostih, ne priznava pa Boga. @eli biti bolj univerzalen od kršèanstva, saj priznavanje kakšnega koli boga pomeni izkljuèitev vseh tistih, ki v tega boga ne verujejo. Vseh bogov pa tudi ne more sprejeti kot enakovrednih, saj bi tako zašel v relativizem. Raje se odpove resnici, ki je izšla iz bo`anstva in se osredotoèi ED na resnico, ki je prosto lebdeèa (s tem pa niè manj zavezujoèa). Tudi starejše liberalne teo- rije, npr. Lockova, ki prepoveduje ateizem, niso teistiène. Resnica o èlovekovem dosto- janstvu in o enakosti med ljudmi ni izšla iz Boga, temveè je prav tako prosto lebdeèa. Ateizem prepoveduje zato, ker predpostavlja, da bodo ljudje, ki ne verujejo v Boga, nepo- korni do dr`ave in ne bodo spoštovali èlove- kovega dostojanstva, pravic in dol`nosti. Bog pri Locku ni vir resnice, temveè zgolj garant, da bodo ljudje to resnico spoštovali. Liberalizem je torej v osnovi brezbo`en. Zanj obstajajo zgolj èlovekovo dostojanstvo, pravice in dol`nosti. V svoji ureditvi ljudem dopušèa `iveti njihovo religijo, saj spada svo- boda veroizpovedi k èlovekovemu dostojans- tvu. To pa seveda pomeni, da je kršèanstvo zgolj ena izmed religij in, pravno formalno gledano, enakovredna vsem ostalim religijam. Za kršèanstvo je to vsekakor velika degrada- cija, saj je tista religija, ki je namenjena vsem ljudem. Ontološko-zgodovinsko gledano je to vsekakor res. Èe povzamemo Hegla, lahko reèemo, da je kršèanstvo religija, v kateri se je zgodilo najveè, kar se je v religiji mogoèe zgoditi. Prepad med Bogom in èlovekom se je iznièil, saj je Bog postal èlovek. To kršèans- tvo dviga nad ostale religije. Kršèanstvo in liberalizem imata ogromno skupnih temeljnih toèk, vendar se glede iz- hodišèa med seboj moèno razlikujeta. Libe- ralizem je ateistièen in postavlja kršèanstvo v podrejen polo`aj. Enaèi ga z ostalimi reli- gijami. Kršèanstvo ne more sprejeti tega ena- èenja, zato razume liberalizem rivalsko. Oba `elita biti univerzalna, a se ob tem izkljuèu- jeta. Je teoretièno sploh mogoèa sprava med kršèanstvom in liberalizmom? Literatura Kymlicka, W. 2005: Sodobna politièna filozofija – Uvod. Ljubljana: Krtina. Rawls, J. 1971: A Theory of Justice. Cambridge, Mass.: Belknap Press of Harvard University Press.