Jan Plestenjak
Materi
'Mati, kaj naj ti dam?
Vse noči si pri meni stala
in se le za moje zdravje bala.
In če si za hipec zadremala,
si še v snu vztrepetala od skrbi,
če me morda vzglavje ne tiSči.
Mati, kaj naj ti dam?
Ti si noči in dneve molila,
da bi mi sonca in sreče sprosila;
in zame potoke solza si stočila,
da s potov me krivih bi odvrnila.
Mati — in jaz sem hodil precejkrat svojo pot...
videl sem, kako si se od bolečine stisnila v kot
in si od joka drhtela,
potem pa me — izgubljenca objola ...
Mati, kaj naj ti dam,
da ti vse svoje krivice poravnam?
*   *   *
Mati — šel sem vase ...
in za vse večne čase bom tvoj sin,
ki se je iz blodnih temin
preko tvojih solz in molitev
dvignil do sončnih višin.
233