Uradno porocilo o nemških izgredih v JMUriboru. L|ubljaa9ka deželoa vlada je natanko proaSila ia preiskaia dogodke v Mirbora ia je objavila t Ijsbjaaskih listtti aradao poroSilo o rzroka in p<>teka teb dogodkov. Uradao poročilo se glaai: 0 nemirih v Mribara, ki so se pripetili da» 27. jan. 1919, ko je bila tamka) atneriška komlsija podpolkovaika M teas, js deželaa vlada za Sloveaijo izdala na paiiagi doseianjh rezallatov preiska^e to le nradao poročilo: Izza razpadi Avatrij» je Miribor pad apravo Ijabljaaaks vkde. To stanje, ki odgovarja etičaim ia gaspodarako proinetaina potrebam Dravske doliao, je bilo aradao prizaaao p> nenaStco avatrijski vkdt z noto državaega tajaika dr. Baaerja z doe 22 jan. 1919, ki je cbljabil iraeuom te vlaie, da ne bo na ozemlju. apravlja* aem po ljabljaaski vladi, iz/rševala aobenih čino? državae sile (H^heitsrecbte). Pod jagoslovansko Upravo naatopirši rei v Maribora p% m pj goda turbuleatnim elemeatom, ki zlorabljajo narodae Cute, izkadajo po vaaki ceni izsvati socialae nemire tadi v jagoslovaaskem območja. Ko je dne 27. jan. 1919 potovaU ameriska kotn sija podpolkovoika Milesa skozi M iribor, se je zdel tem elementotn trenotek primeren, da M tribar siloma iztrgajo jagoslovaaiki aprari. Jigoilo/aaste oblasti so bile o pripravah boljševističaib elenneitav pouCene, pa veadar aa z ozirom na značaj ameriSke komiaije, ko je naporedaaa maoifeatacijja zavzela naciooalno pret^ezj, skleaile dopuatiti jo, dokUr sa ae gcd» nasilja. Geueral Miiater kot zapovedaik mariborskega TojaSkega poveljit/a je das 27. jan. dopoldae izdal ukaz, da se naj občiostva dopoSCa neoviran izraz mišljeaja ia maaifeatiraaja. Zlasti se oaj prepreči vsako krropralitje. Ta akaz kažeiazliko med poatopaajem ju^oslovaaskih oblaUij in aastopom Nemce/ na Koroskem, kjer se vaaka ixjava za Jagoalariio preprefiaje z aaailjem. To proatost 80 zlorabili elemsoti, ki žele a8tn r po T8»ki ceni ia ki so iim prisli m pom>5 deli nemSkega meSCajatva. Vslei nasada aa policijo in vojake jt prišlo do krvolitja. Daželaa vlada je nemalonca avedla najstrotjo preiskavo zaradi teg& obžalovaaja vr«daega dogodka. Ta preiakavaj« podala oastopni sliko: Ko je atnenšfca komisija dae 27. jan. po 12. ari opoldae že zapastilaokr. glavarstvo, je mnofica, ki se je naaajala pred njo, brez povoda napadla po icijakega konoisarja Saaekovifia. Pobila ga je na Ua ia ga tam tilkla po gla/i. Iztrgaia ma je revolver. Polidjski straža je Saaekovifia reSila smrti, množica pa je potiakala njo in na pomofi pri- kitele vojake bolj io bolj proti zidn noeBtne hiSe. Nato je irnožira vojake dejaDsko napadla, jih su vala. jim pljtnrala v obraz ia ie jih lotila s silo, hoteC jim izviti paške iz rok. Tedaj je iz demoa ¦tmajoCe maoiice počil strel iz rrvolverja oa tojake. Strel je zadel bajoDet prddesetoika Vincenra Picter tako, da je odatreljen koa 8 silo pnlelel ˇ glavo desetiiiko policijske strate Antono PnCnik. Potem se je oddal iz mnoiice na Tojake še en etre), ki je fiel mimo uSes desetoika Lo?r. Slobca. Policijski strainibi, ki to biii z »ojaki *red bndo ogrcteDi, 80 večkrat pozvali mnotico, naj se veadar oniakae, sicer se bo rabilo croije. Ko pa so se cddali fctreli in se je noDolica rovala z Tojaki za orcž«, eo tojaki y skraiDem silooraDH naposled 8ami zaCeli streljati, in sker najprej v zrak, ko pa je noaožica Se bol) pritiskala ter je en ci Tiliet zaklical: »Nictt weichen, der Seg ist nn ¦erl« (Ne se nirekBiti, zoiaga je naSa!) so ustrelili oekateri v smrtBi nevaraosti sami brez povclja ned napadalce, ki so se zaobrnili ˇ beg Sele, ko 80 ležali mnrgi raBJeai na teb. Ta dejanski stan Je potrjen po celi \rati zatesljiiih prič, kojih izporedbe so vladi na razpolago. Vie to je dokazano tembolj, ker so jagosloˇantkim. red tzdriojocim oblastim sovratBe osebe ie ves dan napadali posa i ezno in ˇ grnčah jogoalovaDske vojake 8 psovkami in z drjaLBkimi nasilshi, pljnvali proti Bjim in na glas izjavljali, da bo fa dan konec jogoBlovanski opravi in da bodo pobili *se Jcgoslovsne. Razne ok< lnosti pri Cajo, da eo se democstraBtje hcteli polaatiti mest ne hifie. Zanafiali so se Da prisotnoat ameriske kcmisije, mislefi, da bo oblasti ovirala pri ener gitnib korak h. PriCakovali so zirago takog<tovo. da je trgovec Reitifried ob eni popoldoe brzojavil ˇ Celovec, da je >Miribor zopet aemšku. Brsojavka se je zspleoila Giavcega oapadalca komi ¦arja dr. Seceko^iCa, brezposeloega Viktorja TajDikarja, je policija ie aretirala in pri Bjem naSJa SenekoviCa odvzeli revo ver, v katerem manjka en nabcj Na licn meata ao nafili tri poloe ia ea iz¦treljen revolverski naboj. ZcaCilna je tudi njava oemskega reditelja frraeta napram nadredarjo Ce Jovodji Alekaasdra Filipčiča, ko so se zaCela nemIka nasil8t'a, da ne moie veC jamCiti za inir, ti deC, da hočejo Nemci zaaetiti oemir. PriCa pro lesor Bračon potrjoje: Ko bc Nemci že beiali, so izkaStli possmezzii vodje množico Se zadrfati za nov boj in je eden totil: »Aaf dieae feige Baode ist keia Verlafl . . . statt die par Mandelo za eat W'ffoea . . .< (Na to strabopetao drabal se ni zaDtsti . . , me&to da bi teh par moliceljnov raz orozUi . . .)l ¦¦•¦¦¦¦¦*%!&. W& Vlada smatra na tej podlagi in Be reli Trsti drogib poročil za agotovljmo, da ao boteli 27. janoarja nezačovoljreži v Miribora nadloo odstraniti fedanjo aredbo. P- polnoma odobrata po4o paflje krajevnih oblasti, zlasti zapovednika gene rala Maistra. Vendar roora oblastim pripomBiti, n»jj odslej oe doposčajo nobenega zbiranja, zakaj ptpnSčaoje se zlorablja in rodi sadove, kakcr je bil dogodek 27. pr. m. Marbor, na vatBem kri iiSčo stojeC moCno iadastrijaki kraj, amatrajo aeki Bjadje za prehodno toCko, da zaoetijo potar brezmiselne prekccije taii v Jogoslaviji. Mi smo iteta in zlasti ecteBti kot fivelj mira dolžoi, da tega oe doputtimo. Prebivalst?a bočemo poskrbeti pravieoo ravaaBJe v socialnem pogleda in boljSi poloiaj, kakor je v NemSki Avstriji, zlasti glede prebraoe. Ne nnorenio dovolj ogorčeao obsojati prtfeeorjev Bemšiib zavodov, katere sono, ovata joč pravice roacjSi?, pustili cdprte, dasi ti Ijndje oam poprej ciso privošCili sredojih Bol, sedaj pa 80 (o popcstljivost poplačali s tem, da 89 obogo mladino sagaali na ui:o v nanije za brezupna ge«)a in prevrat doCim so se sami poskrili. Vlada izreka zaniCevanje tem Jjodem in pozhije Solske oblasti, naj prežeBPJo politiko prevrata iz Solstva. Vse oblasti eo pczvace, da poslaje^o energifino, pa vscstozi pravičao.