STANDARDIZACIJA 6 BARVNI PROFILI ECI/ISO 12647 ZA OFSETNI TISK UVOD www.delo.si/graficar je naslov naše spletne strani, na kateri lah- ko v rubriki VZEMI.SI dobite barvne profile v formatih *.csf in *.icc; prve za Photoshop, druge tudi za vse druge aplikacije, ki podpirajo barvno upravljanje. Barvne profile *.icc je pripravila ECI, evropska barvna pobuda (European Colour Initiative). To je organizacija oziroma sku- pina strokovnjakov, ki so svoje delo posvetili medijsko nevtralni pripravi barvnih podatkov za do- kumente v digitalnih publikacij- skih sistemih. ECI so leta 1996 v Hamburgu ustanovile priznane in uveljavljene založniške hiše: Burda, Bauer, Grüner+Jahr in Springer. Za izdelavo barvnih profilov *.icc so izbrali programsko opre- mo Heidelberg Printopen 4.0.5.2, izračunali pa so jih s ka- rakterističnimi barvnometrični- mi podatki za standardiziran of- setni tisk, ki jih je na podlagi standarda ISO 12647-2:2004 pripravila Fogra. Novi profili v celoti zamenjujejo prejšnje; te so ponujali kot osnovne (basic pac- kage) in ekspertne (expert packa- ge), njihovo uporabo pa sedaj dopuščajo samo izjemoma. Nove profile bomo uporabljali zato, ker 2 ustrezajo trenutnim medna- rodnim standardom ISO, 2 precizno simulirajo tiste barvne učinke, ki jih je v tisku še mogoče reproducirati. Slika 1. Barvna tablica ECI 2002 bo normirana predvidoma s standardom ISO 12642-2:2006 Grafična tehnolo- gija – Izmenjava digitalnih podatkov v grafični pripravi – Vhodni podatki za opis 4-barvnega tiska s procesnimi barvami – 2. del: Razširjeni nabor po- datkov. Tablica naj bi imela dve podobi: z naključno (zgoraj) in vizualno razpore- jenimi polji (spodaj). BARVNO UPRAVLJANJE 7 Nove profile so pripravili sep- tembra in novembra 2003; pre- poznamo jih po tem, da njihova imena nimajo končnice …sb.icc (npr. sedaj ISOcoated.icc, prej ISOcoatedsb.icc). Trenutna raven standardizacije v grafični dejavnosti in izkušnje, ki si jih je ECI pridobila z osnov- nimi in ekspertnimi profili, so omogočile, da so šestnajst profi- lov zamenjali z zgolj štirimi za akcidenčni ofsetni tisk (na pole oziroma zvitke) in z dvema za tisk neskončnih obrazcev. Vsi profili temeljijo na barvnome- tričnih meritvah z belo podlago, zato tudi oznaki sb/bb nista več potrebni v njihovih imenih. Po revidiranem standardu ISO 12647-2:2004 se črna podlaga (bb: black backing) uporablja sa- mo še pri meroslovnem nadzira- nju obojestranskega proizvodne- ga tiska, pri izdelavi barvnih pro- filov pa ne več. Revizija tudi sicer ni prinesla bistveno pozitivnih sprememb. Prej nasprotno. Novi Slika 2. Barvna tablica po standardu ISO 12642:1996 (SIST ISO 12642:1997) ima »samo« 928 merilnih polj. standardi se od svojih predho- dnikov numerično razlikujejo predvsem v tri odstotke manjšem povečanju srednjih rastrskih to- nov, malo spremenjenih barvnih učinkih procesnih barv in v tole- rancah. Standardizirane odtise in barv- nometrično vrednotenje po stan- dardih ISO je izvedel nemški in- štitut za grafično dejavnost Fo- gra. V tistem času je bil standard še v fazi osnutka ISO/DIS 12647-2:2003, veljaven pa je bil ekvivalenten nemški standard (ProzessStandard Offsetdruck). Dejavno sodelovanje ECI, Fogre in tehničnega odbora za grafično dejavnost pri mednarodni orga- nizaciji za standardizacijo ISO/ TC 130 je omogočilo, da smo skupaj z novimi standardi za of- setni tisk dobili tudi standardizi- rane in optimirane barvne profile za preskusni tisk in grafično pri- pravo. Vsakdo si jih lahko sname z ECI-jeve ali Grafičarjeve sple- tne strani, kar pa mu ne koristi dosti, če ne razume razmer, v ka- terih so veljavni. Poglejmo torej, kako je Fogra pripravila karakte- ristične barvnometrične podatke za izdelavo barvnih profilov in kaj prinaša revidirani standard ISO za ofsetni tisk. KARAKTERISTIČNI PODATKI ZA BARVNE PROFILE Karakteristične podatke dobi- mo s tiskanjem standardizirane barvne tablice in barvnometrič- nim vrednotenjem odtisov. Barvni učinki polj v tablici so iz- brani tako, da na podlagi izmer- jenih vrednosti izvemo skoraj vse, kar je pri repromodulaciji in barvno obvezujočem presku- snem tisku treba vedeti o razme- rah tiskanja. Na voljo imamo dve vrsti barvnih tablic: standard ISO 12642:1996 normira tisto, ki ima 928 polj (poznana je tudi pod oznako IT8/7.3), druga s 1485 polji se imenujeje ECI 2002 in bo normirana s standar- dom 12642-2; sliki 2 in 1. Ta standard TC 130 še razvija in naj bi postal uradno veljaven no- vembra 2006. Barvnometrični podatki izmer- jene tablice so izhodišče za barv- ni profil. Navadno se shranijo v formatu *.txt, da bi ustrezna pro- gramska oprema (Printopen, ProfileMaker …) z njimi po na- ših zahtevah in navodilih pripra- vila barvni profil formata *.icc. Parametri, ki jih pri izdelavi pro- fila sami določimo, so lahko ra- zlični, zato lahko na podlagi istih karakterističnih podatkov pri- pravimo več barvnih profilov. Parametri, ki jih spreminjamo, so najpogosteje: 2 vsota rastrskih tonov (skupna rastrska pokritost), 2 tonski obseg črnega izvlečka, 2 nadomeščanje sive komponente (GCR), 2 odvzemanje barvne komponente (UCR), 2 največji delež črne barve v nasičenih pisanih barvnih učinkih, 2 črno ravnovesje in podobno. Barvni profil *.icc vsebuje vsa potrebna navodila, ukaze in po- datke, s katerimi barvni računal- nik operacijskega sistema CMM preračunava barvne učinke iz enega barvnega prostora (mode- la) v drugega: CMYK v CIE- LAB, RGB v CIELAB in naspro- tno. Razlikujemo vhodne in iz- hodne barvne profile: vhodni profili skenerjev in digitalnih ka- mer omogočajo korekcijo posne- tih RGB vrednosti na podlagi CIELAB vrednosti standardizi- rane predloge. Sistemski profil monitorja dobimo na podlagi barvnih učinkov, ki jih pri stan- dardizirani recepturi upodobijo primarne barve monitorja RGB, medtem ko potrebujemo za izde- STANDARDIZIRANI OFSETNI TISK 8 lavo barvnega profila kakšne ti- skarske tehnike standardiziran odtis barvne tablice s karakteri- stičnimi barvnometričnimi po- datki, da lahko recepture CMYK pretvorimo v ustrezne podatke CIELAB. Fogra je torej izvedla standardi- zirano tiskanje po ISO/DIS 12647-2:2003 v različnih razme- rah ofsetnega tiska, po ISO 12647-5 v sitotisku, barvnome- trično vrednotila natisnjene barvne tablice in pripravila 38 datotek karakterističnih podat- kov za izdelavo barvnih profilov. Karakteristični podatki kažejo, kakšne barvne učinke lahko pri- čakujemo pri dani rastrski meša- nici CMYK,če so izpoljneni tudi naslednji pogoji: 2 osvetljevalnik za kopirne predloge mora biti lineariziran, ne da bi prišlo do pomanjševanja ali povečevanja rastrskih tonov, 2 tiskamo s tiskarskimi barva- mi, ki jih predpisuje standard ISO 2846-1:1997 (SIST ISO 2846-1:2002 Grafična tehnologi- ja – Barvni učinki in prozornost skalnih (procesnih) tiskarskih barv – 1. del: Ofsetni tisk na pole in of- setni tisk na rotacijah z vročim su- šenjem (heat set)) na enega izmed petih tipičnih papirjev po stan- dardu SIST ISO 12647-2, 2 barvnometrično vrednote- nje mora biti izvedeno po stan- dardu ISO 13655:1996 (SIST ISO 13655:1997 Grafična tehno- logija – Spektrometrija in kolori- metrični izračuni za grafične upo- dobitve); standard je veljaven, vendar v postopku revizije. Raz- mere za vrednotenje: svetloba D50, standardni opazovalec 2°, merila geometrija 0/45 ali 45/0, brez polarizacije, barvni opis CI- ELAB, črna oziroma raje bela merilna podlaga. Karakteristični podatki v tabe- lah FOGRA1 do FOGRA8 te- meljijo na umaknjenih standar- dih iz leta 1996, so zastareli in neprimerni za uporabo. Podatki v tabeli FOGRA9 veljajo za sito- tisk, ki presega okvir tega pri- spevka. Tabela FOGRA10 ni več na voljo, ker velja za časopisni tisk po ISO 12647-3:1998 (SIST ISO 12647-3:2002 Grafična teh- nologija – Vodenje procesa izdela- ve rastriranih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvodnih odtisov – 3. del: Procesi v časopisnem ofse- tnem tisku in knjigotisku na rota- cijah s hladnim sušenjem; coldset). Ta standard je v reviziji, ki bo prinesla pomembne spremembe: 26- namesto 30-odstotno pove- čanje srednjih rastrskih tonov, gostoto rastra 40 namesto 34 L/cm. Karakteristične podatke bo Fogra zato v sodelovanju z Ifro na novo pripravila in naj bi bili na voljo v zadnjičetrtini tega leta. Za zdaj samo www.ifra.org ponuja barvni profil za standar- diziran časopisni tisk po predvi- deni reviziji tega standarda: ISO- newsprint26v4.icc na podlagi (še) neobjavljenih podatkov IFRA26.txt. Podatki v vseh drugih tabelah, FOGRA11 do FOGRA38, ve- ljajo v različnih razmerah stan- dardiziranega ofsetnega tiska z rastroma 60 in 70 L/cm, tisti v tabelah od FOGRA31 do 38 za tisk neskončnih obrazcev, zaštiri tipične vrste papirja, za merjenje s črno in belo podlago (bela po- dlaga mora biti motna, s kromo C* pod 3 in svetlostjo L* nad 92), za staro in novo barvno ta- blico. Barvne tablice za karakte- ristične tabele FOGRA11 do 26 so natisnili na preskusni odtiso- valnici s tiskovno geometrijo rav- no/okroglo. Zagotovljajo, da so odtisi v vseh pogledih skladni z zahtevami novega standarda. Pa vendar si avtorčlanka drzne dvo- miti v tako metodologijo … Karakteristične podatke v tabe- lah FOGRA27 do FOGRA32 so pripravili pri izvedbi projekta Al- tona Test Suite; slika 3. Tisk barvnih tablic so izvedli na proi- zvodnem ofsetnem stroju, ki so ga upravljali z merjenjem CIE- LAB vrednosti polnih polj. Pri tem so zagotovili, da so bila po- večanja rastrskih tonov skladna z želenimi v okviru tolerance ±4 %, kasneje pa so jih z njimi nu- merično popolnoma uskladili. To se mora v proizvodnem tisku odražati s precizno upodobljeni- mi nevtralno sivimi barvami. Druge razlike glede na tabele FOGRA15 do FOGRA18 teme- ljijo na istih odtisih barvne tabli- ce, na istih razmerah v tisku, za pozitivne analogne ali digitalne kemigrafske postopke – so še po evropski praksi korigirane se- kundarne barve, medtem ko je bila merilna podlaga v obeh pri- merih bela. Želene vrednosti polnih polj v akcidenčnem ofsetnem tisku in ofsetnem tisku neskončnih obrazcev so po novem standardu enake. Razlikujejo se samo pove- čanja rastrskih tonov, zato so morali pri izdelavi karakteristič- nih podatkov v tabelah FO- GRA31 do FOGRA38 prilago- diti zgolj tiskarske gradacije (pre- hodne krivulje tiska). S tem so dobili harmonično stopnjevane vrednosti, ki jih v proizvodnem tisku neskončnih obrazcev nika- kor ni mogoče zagotoviti. Tabele za tisk neskončnih obrazcev so s tem na voljo za pozitivne in ne- gativne kemigrafske procese, za 54- in 60-linijski raster, a veljajo le za meritve z belo podlago. Če uporabljamo barvne profile na podlagi teh tabel, se lahko poja- vijo razlike med preskusnim in obojestranskim proizvodnim ti- skom, ki preseva. Seveda mora- mo tiskanje tu vedno upravljati s črno merilno podlago, da bi se Slika 3. Altona Test Suite je uporabniški paket, bolje instrument za standardiziran nadzor digitalnih tehnoloških in/ali delovnih procesov v grafični dejavnosti. To je re- zultat skupnega projekta, ki so ga do januarja 2004 izvajali: Bundesverband Druck und Medien (bvdm), Wiesbaden, Nemčija; European colour Initiative (ECI); EM- PA/Ugra, St. Gallen, Švica in Forschungsgesellschaft Druck (FOGRA), München, Nemčija. Če ste vedoželjni, si oglejte spletno stran www.altonatestsuite.com. GRAFIČNA KRONIKA 9 Kateri od teh se najbolje prodaja? IQ – the ideal paper solution. VeËnamenski papirji IQ so idealna reπitev za vsak namen â πiroka ponudba z veliko izbiro gramatur, inovativnih tehnolo- gij, okolju prijaznih papirjev in obseæno paleto barvnih odtenkov. Z drugimi besedami: IQ se prodaja kar sam! O podrobnostih se pozanimajte na: mondibpscp@mondibp.com www.mondibp.com STANDARDIZACIJA 10 tem učinkom kar najbolj izogni- li. Za tisk neskončnih obrazcev v ofsetnem tisku so v okviru pro- jekta Altona Test Suite pripravili samo dva barvna profila, ki te- meljita na karakterističnih po- datkih v tabelah FOGRA31 in 32. To sta ISOcofcoated.icc za 60-linijski in ISOcofuncoa- ted.icc za 54-linijski raster. KAJ NOVEGA PRINAŠA SIST ISO 12647-1, 2:2005? Standarda SIST ISO 12647- 1:2005 Grafična tehnologija – Vodenje procesa izdelave rastrira- nih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvodnih odtisov – 1. del: Parametri in merilne metode in SIST ISO 12647-2:2005 Grafič- na tehnologija – Vodenje procesa izdelave rastriranih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvo- dnih odtisov – 2. del: Procesi v of- setnem tisku, sta v Sloveniji ve- ljavna od 1. jauarja 2005. Istove- tna sta s standardoma ISO 12647-1 in ISO 12647-2, ki so ju v mednarodnem merilu obja- vili 21. julija in 23. novembra 2004. Njun razvoj in revizijo je pravzaprav usmerjala Fogra (do leta 2006 je predsednik tehnič- nega komiteja TC 130 dr. Frie- drich Dolezalek, pri Fogri zadol- žen za standardizacijo). Bistvene razlike glede na stara standarda so: 1 Gostota rastra Gostota rastra je bila po starem 45–60 L/cm v revijalnem ofse- tnem tisku z vročim sušenjem, 52–60 L/cm v neskončnih obrazcih, 60–80 L/cm v akcidenčnem of- setnem tisku na pole. Po novem je 45–70 L/cm v revijalnem ofse- tnem tisku z vročim sušenjem, 52–70 L/cm v neskončnih obrazcih, 60 L/cm ali več v akcidenčnem ofsetnem tisku na pole. 2 Tipične vrste papirjev Tipičnih papirjev je še vedno pet: sijajno premazani so tip 1, motno premazani tip 2, sijajno premazani revijalni (LWC) tip 3, belkasti nepremazani tip 4 in ru- menkasti nepremazani tip 5. Po novem so definirane barvne vre- dnosti L*, a*, b* ne le za črno, marveč tudi za belo merilno po- dlago. Sijajno in motno prema- zani papirji se razlikujejo v sve- tlosti L* zgolj za eno stopnjo na lestvici od 0 do 100, zato jih lah- ko glede na barvo izenačimo. 3 Barvni obseg Nekaj pomembnih sprememb je doživela barvna skala oziroma barvni obseg, ki ga je moč doseči v standardiziranih razmerah ti- skanja. Tako kot barve papirjev ga določajo barvne vrednosti L*, a*, b* na črni in beli merilni po- dlagi, s tem da se barvna obsega na sijajno in motno premazanih papirjih ne razlikujeta več! Stan- dard šteje, da so barvni učinki na enih in drugih ekvivalentni. Ra- zen procesnih barv CMYK in se- kundarnih barv RGB standard po novem definira še terciarno barvo C + M + Y. Vse navedeno velja za svetlobo D50, standar- dnega opazovalca 2° in merilno geometrijo 0/45 ali 45/0. Tu za- sledimo večjo spremembo. Stari standard je namreč v dodatku B informativno navajal tudi vre- dnosti pri svetlobi D65. V istem dodatku so bileše denzitometrič- ne vrednosti za obarvanje polnih polj: optična gostota refleksije za statusa DIN E in ISO T s polari- zatorjem in brez njega. Teh po- datkov novi standardi ne vsebu- jejo več; to je velika pomanjklji- vost. Morda menijo, da je denzi- tometrično upravljanje tiska pre- živeto. Škoda. 4 Tolerance barvnih razmikov V zvezi s procesnimi barvami so poostrili tolerance barvnih razmikov CIELAB ΔE*ab. Do- puščene deviacije (odstopanja), tj. barvni razmiki med odobreno polo za tisk in predlogo ali refe- renčno barvo, so bili prej za cian 5, magento 8, rumeno 6 in črno 4, sedaj so vsi 5. Raztrose ali vari- acije, tj. dopustne barvne razmi- ke med odobreno polo za tisk in naključno odvzetim odtisom iz naklade, pa so povečali: sedaj so 4 za cian, magento in črno ter 5 za rumeno, prej so bili za cian 2,5, magento 4, rumeno 3 in za črno samo 2. 5 Povečanje rastrskih tonov Še eno razočaranje v novem standardu ISO 12647-2:2004 so ciljne vrednosti za povečanje ra- strskih tonov. Numerično jih na- vajajo samo za 50-odstotni rastr- ski ton pri 52-, 60- in 70-linij- skem rastru, tiskarske gradacije pa so definirane grafično, samo z isokonturami v (nepreciznem) diferenčnem diagramu. Kot že omenjeno, so dopustna poveča- nja po novem v povprečju 3–5 % nižja kot po starem. Sklenemo lahko, da je novi standard ISO 12647-2:2004 manj precizen, žal tudi manj ali teže praktično uporaben kot sta- ri. Spet je mnogo nedorečenega in prepuščenega iznajdljivosti uporabnikov. Upam, da se kaj podobnega ne bo zgodilo tudi po reviziji standarda za časopisni tisk ISO 12647-3! Malce zlobno pa se domislim, da bi manjkajoče podatke ute- gnil vsebovati uporabniški paket Altona Test Suite, ki ga morate seveda kupiti; odšteli boste 480 evrov brez davka. Da bi se do njih dokopali, se boste morali morda udeležiti celo kakšnega seminarja, ki tudi ni brezplačen. STANDARDIZIRANI BARVNI PROFILI ECI/ISO Na podlagi izbranih karakteri- stičnih podatkov, ki jih je pripra- vila Fogra, in novega standarda ISO 12647-2 je ECI izdelala šest tipičnih barvnih profilov za ofse- tni tisk: štiri za akcidenčnega (package »offset«), dva za tisk ne- skončnih obrazcev (package »continious«). Odločili so se, da jih bodo izdelali samo za 60-li- nijski raster, saj je uporaba 70-li- nijskega bolj izjema kot pravilo pa tudi razlike niso bistvene. Barvne razlike, ki jih tu povzroča nekaj večje povečanje rastrskih tonov, so manjše od procesno pogojenih in dopustnih odsto- panj po standardu, manjši nabor barvnih profilov pa operaterjem močno olajša pravilen izbor. Na- vedeno pomeni, da so barvni profili za 60-linijski raster veljav- ni tudi za 70-linijskega. »Paket« barvnih profilov za ak- cidenčni ofsetni tisk vsebuje: ISOcoated.icc na podlagi ka- rakterističnih podatkov FO- GRA27L za tisk na sijajno in motno premazane papirje (tipa 1 in 2) s 60-linijskim rastrom, ISOwebcoated.icc na podlagi karakterističnih podatkov FO- GRA28L za revijalni tisk na sijaj- no premazane papirje LWC (tip 3) s 60-linijskim rastrom, ISOuncoated.icc na podlagi karakterističnih podatkov FO- GRA29L za tisk na nepremazane bele papirje (tip 4) s 60-linijskim rastrom, ISOuncoatedyellowish.icc na podlagi karakterističnih podat- kov FOGRA30L za tisk na ne- premazane rumenkaste papirje (tip 5) s 60-linijskim rastrom. Vse to so izhodni profili. Barv- ni profil ISOcoated.icc priporo- OFSETNI TISK 11 čajo kot osnovno nastavitev za delo v barvnem prostoru CMYK, bodisi s Photoshopom bodisi katero koli drugo aplikaci- jo, ki korektno podpira barvno upravljanje s profili *.icc. Druge profile bomo uporabljali v speci- fičnih razmerah tiskanja in nače- loma podpirajo vse standardizi- rane razmere pri tisku na pole ali na zvitke z vročim sušenjem (he- at-set). »Paket« barvnih profilov za of- setni tisk neskončnih obrazcev vsebuje: ISOcofcoated.icc na podlagi karakterističnih podatkov FO- GRA31L za tisk na motno pre- mazane papirje (tip 2) s 60-linij- skim rastrom, ISOcofuncoated.icc na podla- gi karakterističnih podatkov FO- GRA32L za tisk na nepremazane bele papirje (tip 4) s 54-linijskim rastrom. Podrobnosti o vsakem profilu vsebujejo dokumenti *.pdf, ki jih najdete na naši spletni strani v rubriki podrobneje. Najnovejše izkušnje z novimi profili izkazujejo izboljšave pred- vsem pri navzemanju procesnih barv in pri revijalnem tisku z vro- čim sušenjem. Rdeče, modre in zelene barve z novimi profili mnogo bolj ustrezajo proizvo- dnemu tisku, medtem ko profil za revijalni tisk v celoti precizneje ponazarja upodabljanje barv v teh razmerah. Novi karakteristič- ni podatki in izdelani barvni pro- fili so najboljši možni kompro- mis med standardiziranimi cilj- nimi vrednostmi in praktično dosegljivimi rezultati. Za lažjo uporabo profilov ECI/ISO v Photoshopu najdete na Grafičarjevi spletni strani v rubriki VZEMI.SI tudi ustrezne datoteke v formatu *.csf. To so datoteke za Photoshopove barv- ne nastavitve (Color Settings), kjer smo v rubriki Working Spa- ces/CMYK/Gray uporabili ustre- zni profil. Priporočam, da vse druge barvne nastavitve, ki jih ponuja Photoshop, kar najhitreje pozabite in uporabljate samo te, ki ustrezajo mednarodnim stan- dardom. Pri snemanju posameznih barvnih nastavitev *.csf ali barv- nih profilov *.icc na računalni- kih Macintosh morda naletite na zadrege – dokumenta si prepro- sto ne boste mogli vzeti. Poma- gate si s snemanjem priloženih komprimiranih datotek *.zip ali *.sit. SKLEP: SMISLI IN NESMISLI STANDARDNIH PROFILOV Mnogi, še zlasti pa ponudniki programske in strojne opreme za barvno upravljanje, menijo, da mora tiskarna pri uvajanju tega sistema profilirati vsak tiskarski stroj posebej. Vendar desetbarv- nega ofsetnega stroja pač ne mo- remo in ne smemo obravnavati tako kot kapljični tiskalnik za preskusni tisk, kjer barvni profil zagotavlja ponovljivo upodablja- nje barv. Vsak ofsetni stroj bi morali namreč profilirati za vse številne kombinacije materialov in nastavitev, ki se na njem upo- rabljajo, s tem pa bi dobili nepre- gledno množico karakterističnih podatkov in še bolj nepregledno množico barvnih profilov, ki jim operaterji v grafični pripravi (da na oglasne agencije in oblikoval- ske studie niti ne pomislimo) ni- kakor ne bi bili kos. Edina rešitev je izdelava enega barvnega profi- la za tipične razmere na vseh of- setnih strojih, ki pa morajo dol- goročno (v daljšem časovnem obdobju) tiskati ponovljivo in primerljivo. Z drugimi besedami to pomeni, da moramo za tiska- nje pripraviti hišni standard, ki ga lahko dosežejo vsi stroji v obratu. Tu se zlahka pridružimo mnenju vodilnih razvojno-razi- skovalnih inštitucij, da tiskarna, ki je sposobna uvesti hišne stan- darde, brez težav uvede tudi vsak drug, torej tudi mednarodni standard ISO 12647-2:2004. In pri tem ji je mnogo dela, vključ- no s pripravo karakterističnih podatkov in barvnih profilov, prihranjenega. Nujno, a nesmiselno je pripra- vljati in uvajati hišne standarde za ofsetni tisk. Nujno, a smiselno je uvajati standardizacijo ofsetnega tiska po mednarodno priznanih in uveljavljenih standardih (SIST) ISO. Nujna in smiselna je hišna standardizacija in izdelava hišnih profilov v tistih primerih, ko raz- mere močno odstopajo od me- dnarodnih zahtev. Značilna pri- mera sta frekvenčno rastriranje in heksakromija. Marko KUMAR VIRI 1. Friedrich Dolezalek Charakterisierungsdaten für den standardisi- erten Druck Information Fogra, München 2002, www.fogra.org, 2. 8. 2004 2. Charakterisierungsdaten für den standardisi- erten Druck liesmich04.pdf, readme04.pdf, www.fogra.org, 29. 6. 2005 3. ISO 12647-2:1996 Graphic technology – Process control for the manufacture of half-to- ne colour separations, proof and production prints – Part 2: Offset lithographic procesess 4. SIST ISO 12647-2:2005 Grafična tehnologija – Vodenje procesa izdelave rastriranih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvodnih odtisov – 2. del: Procesi v ofsetnem tisku 5. Marko Kumar Standardizacija ofsetnega tiska Gradivo za strokovni seminar HSH, Ljubljana, 2003 6. ECI offset profiles (2004), ICC profiles for newsprint, www.eci.org, 28. 6. 2005 7. Marko Kumar Barvnometrične metode in aparature, Interdisciplinarnost barve, I. del: v znanosti (Slava Jeler et al) Društvo koloristov Slovenije, Maribor, 2001